Leto KKVfISS.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži »e v Ljublani
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industriso, obrt in denarništvo
Številka 18,
Uredniitvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani it 11.968
Izhaja vsako sredo
Ljubljana, sreda 2. maia 1945
Preis - Cena l 2*
članski prispevki za Pokrajinsko zvezo delodajalcev v letu 1945.
Šef pokrajinske uprave p rezident div. general Rupnik je izdal naslednjo odločbo o pobranju član-sikih prispevkov za; Pokrajinsko zvezo delodajalcev.
Clen 1. — Odobrujejo se in izrekajo za izvršne redni in izredni članski prispevki delodajalcev Ljubljanske pokrajine za 1. 1945., kakor jih je sklenil dne 30. oktobra 1944 in 6. marca 1945 izvršilni odbor Pokrajinske zveze delodajalcev, katerega je v to pooblastil zvezni svet.
Clen 2. — Znesek prispevka, ki ga morajo plačati industrija ter denarni zavodi in zavarovalni zavodi, se priobči zavezancem prizadetih združenj s priporočenim pismom in se prispevki plačujejo neposredno pri teh združenjih.
Po strokah in krajih določene prispevke, ki jih morajo plačati obrtniki, sporoči le-tem in jih pobere od njih Poštna hranilnica. .
Prav tako sporoči in pobere Po.tna hranilnica prispevke trgovcev.
Clen 3. — Za člane gostinskega sindikata, ki točijo vino v mestu Ljubljani, se odobruje prispevek po lir 0.10 za vsak liter vina, ki ga uvorzijo. Ta prispevek, namenjen po polovici gostilničarski bolniški blagajni, po drugi polovici pa Združenju trgovcev, gostinskemu sindikatu, se pobira hkrati z občinsko troSarino in se ne sme prevaliti na potrošnike.
Clen 4. — Prispevek članov sindikata hišnih posestnikov 'znašla
0.4% osnove za odmero zgrada-rine, t. j. davčne osnove, zmanjšane za zakonite odbitke po predpisih zakona o neposrednih davkih. Najnižji prsipevek znaša lir
1.—.
Prispevek pobirajo davčne upra ve hkrati z zgradarino.
Clen 5. — Zoper predpis prispevkov je dopustna v 15 dneh po obvestitvi pritožba na predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev.
Predsednik odloči, ko je zaslišal izvršilni odbor.
Zoper predsednikovo odločbo je dopustna nadaljnja pritožba na šefa pokrajinske uprave v 15 dneh od dneva obvestitve.
Odločba o pritožbi se priobči prizadeti stranki s priporočenim pismom v enem mesecu od dne, ko je bila pritožba vložena.
Clen 6. — Zamudnim plačnikom se zaračunajo zakonite obresti in se dolgovani ^prispevki (izterjajo kakor neposredni davki po seznamih, kj so bili izrečeni za izvršne.
Clen 7. — Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu šefa pokrajinske uprave ■ Ljubljani.
Najvišje cene za žaganje okroglic
Komisar za cene je določil na slednje na j višje cene za žaganje okroglic (hlodov) mehkega lesa: 2 rezi za 1 m3 — 300.— Lir,
1 rez za 1 m3 =240.— Lir.
V	gornji ceni so vsebovane vse javne dajatve.
Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih.
Vsako posredno ali neposredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
20, redni občni zbor Ljubljanske borze
Vojni čas ni primeren za proslavljanje jubilejev in tako je minil* za slovensko javnost skoraj neopaženo tako pomemben jubilej kakor je 201etnica Ljubljanske borze. Kajti Ljubljanska borza ni le naša vrhunska gospodarska organizacija, temveč ona je tudi glavna opora naše zunanje trgovine. 2e celo pa zasluži nekaj besed jubilej naše borze, ker je v svojih 20 letih več ko dokazala svojo obstojno upravičenost. Za približno sedem in pol milijarde din je bilo opravljenega prometa na Ljubljanski borzi in to kljub temu, da je njeno poslovanje počivalo v vojnih letih in da je bilo njeno poslovanje šie'v mnogo obetajočem razvoju. Ko se spominjamo 201etnice Ljubljanske borze, pa se nehote spominjamo vseh izrednih težkoč, ki so se morale premagati, da se je pa vse zadnje vendarle dosegla ustanovitev borze v Ljubljani. Vsa čast in vsie priznanje treba izreči možem, ki so po večletnem prizadevanju na vse zadnje vendarle dosegli njeno ustanovitev.
Čeprav je bila Ljubljanska borza nova ustanovitev in čeprav je bilo treba v začetku piemagati mnogo predsodkov, si je vendar kratkem času priborila velik ugled doma in tudi v inozemstvu. 0 tem pričajo njeni neprestano naraščajoči posli ter zelo uspešno delovanje njenega ra/sodišča. Ljubljanska borza je bila vedno našemu gospodarstvu to, kar je od nje potrebovalo: zdrav regulator za cene, uspešen posredovalec pri prodaji in nakupu ter velika pomoč naši legalni trgovini ter domači industriji. Zato je le na-
ravno, da je uživala Ljubljanska borza podporo vseh naših gospodarskih slojev in da je bila živ izraz enotnosti našega gospodar-stva tudi v najbolj razrvanih političnih časih. '201etnica Ljubljanske borze je zalo dogodek za slovensko gospodarstvo in zato se tega jubileja z veseljem in priznanjem spominjajo vsi, katerim je pri srcu napredek slovenskega gospodarstva.
Da bi mogla, naša borza čimprej in v popolnem uspehu obnoviti svoje vsemu narodu koristno delovanje!
* .
Jubilejni občni zbor je otvoril predsednik borze dr., Slokar. Ugotovil je sklepčnost, pozdravil vse navzočne, imenoma pa: načelnika pokrajinske uprave in borznega komisarja dr. A. Trstenjaka,
zastopnika Pokrajinskega gospodarskega sveta tajnika in direktorjevega namestnika dr. Ivana Plessa,
gl. tajnika Pokrajinske zveze delodajalcev Draga Potočnika, gl. tajnika Združenja industrij-cev in obrtnikov dr. Adolfa Golio, zastopnika Združenja trgovcev inž. Zupančiča, zastopnika Društva veletrgovcev in industrijcev g. Agnolo,
predsednika Trg. društva »Merkur« dr. Frana Windischerja ter zastopnike tiska.
Po pozdravu šefu pokrajinske uprave in imenovanju overovate-ljev zapisnika in zapisnikarja ie podal predsednik dr. Slokar v imenu borznega sveta naslednje
evropskih velikih narodov ter je razumljivo, da bo tudi v bodočnosti Ljubljana ostala ne le kulturni, marveč tudi gospodarski center našega naroda. Ljubljana bo i za naprej ostala sred:šče obnovljene proizvodnje ter vneto posredovala izmenjavo blaga s sosednimi deželami; baš zaradi tega pa je nujno potrebna popolna pripravljenost nas vseh za sodelovanje pri preusmeritvi gospodarstva. Mnenja smo, da bo bodoči razvoj našega življenja uravnavalo dirigirano gospodarstvo ob najtesnejšem sodelovanju državnih oblasti, ki se bodo v prvi vrsti ozirale na interese skupnosti, na zasebne težnje pa šefe v drugi vrsti, v kolikor ne nasprotujejo koristim skupnosti. Vendar bodo v vsakem primeru potrebne pobude izkušenih ljudi dobre volje, ki bodo s svojim vne-tim sodelovanjem doprinesli h končnemu cilju, da se človeštvo s harmoničnim sodelovanjem vseh ustvarjajočih sil približa idealu
trajnega socialnega reda in miru, ki si ga vsi tako želimo.
Plevel odnese veter, plodno žito pa se prilagodi vsaki spremembi rodne zemlje in mu taka sprememba celo koristi, ker ga napravi odpornejšega in plodnejšega.
Ne dvomimo, da bodo hovb razmere našle tudi pri naših gospodarskih krogih skrajno dobro voljo, ki naj nas vodi per aspera ad astra — v boljšo bodočnost. (Odobravanje.)
Nato je poročal v imenu finančnega odbora njegov načelnik Ivan Gregorc o finančnem stanju borze. Med drugim je navedel: Plače nameščencev so ostale nespremenjene. Narasli pa so upravni stroški za 55.000 lir, ker je borza prispevala za Socialno pomoč 50.000 lir-Stavbeni sklad se je zmanjšal od
1	milijona lir na 890.000 lir. Predlaga, da se prebitek v višini 3630 lir prenese na novi račun. Vsi računi in vse finančno poslovanje je bilo pregledano. Predlaga, da se odobri bilanca in da se podeli borznemu svetu razrešnica. Vse tri predloge je občni zbor soglasno odobril, nakar je predsednik doktor Slokar zaključil jubilejni občni zbor Ljubljanske borze.
poslovno poročilo:
Na lanskem občnem zboru smo pri pojasnjevanju delovanja Ljubljanske borze v letu 1943. omenili vojne razmere kot okoliščino, Ki je povsem onemogočila pravo borzno poslovanje. Ker so te izredne razmere v polnem obsegu ter z vsemi posledicami trajale skozi vse leto 1944., je pač jasno, da tudi lani ni bilo nobenih bistvienili sprememb in da bo pri tem ostalo vse do konca te vojne.
Ko smo zbrani na XX. rednem občnem zboru Ljubljanske borze za blago in vrednote, smo dolžni — po zgledu domačih in inozemskih borz ter važnejših gospodarskih ustanov — zapisati v anale Ljubljanske borze ta-le bežni pregled dvajsetletnega poslovanja ob njenem važnem jubileju:
2e nekaj let po končani prvi svetovni vojni so naši gospodarski krogi zastavili vse sile, da postane z ustanovitvijo domače borze slo-vensko gospodarstvo dokončno za okroženo ter organizacijsko dovršeno. V avgustu 1944 je minilo točno dvajset let, odkar posluje Ljubljanska borza z blagom in vrednotami brez vsakršnih prekinitev, izvzemši seveda sedanji vojni čas. V teh dolgih letih je obavljeno na naši borzi za približno sedem in pol milijarde dinar-jev deviznega, valutnega, blagovnega in efektnega prometa ter rešeno blizu 23.000 tožb pri borznem razsodišču. Navedene številke celotnega prometa v častni meri dokazujejo, da je bila slovenska popolna borza nujno potrebna in je skozi vsa ta leta najuspešneje
Pogozdovalni problem italijanskih gozdov
služila naši trgovini in industriji kot regulator cen ter posredovalec pri prodaji in nakupu. Kot zakoniti olajševalec domače trgovine je naša borza imela glavni delež pri zatiranju nezdrave špekulacije in s tipiziranjem trgovanja samega docela sistematično onemogočala zlonamerne spore glede kvalitetnega prigovora iz kupoprodajnih pogodb. Razen tega je Ljubljanska bofza mnogo koristila legalni trgovini in domači industriji, ker je obvarovala stranke pred zamudnimi in dragijni procesi s svojim razsodiščem, čigar ekspeditivnost in sloves vsestransko objektivnega ter zadovoljujočega reševanja tudi najtežjih sporov sta zelo uvaževani činjenici <Joma kakor v zamejstvu.
Stalni kader borznega članstva tvorijo nad dvajset let naše najvidnejše industrijske in trgovske tvrdke poleg denarnih zavodov. Ne samo to, tudi naše zadružništvo je spoznalo ter prav ocenilo koristno delovanje domače borze t?r se je rade volje uvrstilo med naše člane in še zdaj podpira obstoj slovenske borzne ustanove ter redno pošilja ugledne zadružne predstavnike v borzno upravo. To je dokaz več, da je bila Ljubljanska borza prepotrebna ustanova vsega slovenskega gospodarstva in zaključna organizacija v našem gospodarskem sestavu.
Toliko glede samega jubileja, ki ga s tem le omenjamo v flajskrom-nejši obliki čisto ustrezno današnjim burnim časom.
Naša domovina leži na prevaž-nem križišču oziroma stikališču
Zavezniška kontrolna komisija je te dni na neki seji v rimskem kmetijskem ministrstvu razpravljala o gozdnem vprašanju Italije in o njeni lesni proizvodnji. Pri tem se je prvič podala jasna slika
o	položaju italijanske lesne oskrbe. Ta slika je zelo temna. Kontrolna komisija je ob koncu svoje seje dala Bonomijev.i vladi več »priporočil«, kako naj se zagrabi povojno vprašanje italijanskega gozda in italijanske lesne oskrbe. Ta »priporočila« so samo po sebi umevno povelja ter so bila kot takšna tudi sprejeta.
Podpolkovnik Francis S. Fuller je kot vodja zavezniške gozdne komisije ugotovil, da je Italija med vojno mnogo predivje izisekavala gozdove. To divje izsekavanje je privedlo do tega, da so bili veliki gozdovi popolnoma posekani, kar bo primoralo Italijo, da bo po voj-nj v še večji meri uvažala les. Da bi se medvojno divje izsekavanje vsaj nekako izravnalo, priporoča zavezniška kontrolna komisija na-slednje ukrepe:
1. Neposredno po koncu vojne naj se izvede obsežen pogozditve-ni načrt.
2. Gozdarske šole naj se bolj skrbno pospešujejo ko dosedaj, da bodo mogle sedanje gozdarske šole, ki jih je 256, po vojni pogozdovalni načrt čim hitreje uresničiti.
V	ta namen je treba pripraviti več milijonov sadik.
3. Poleg novim pogozditvam se mora posvetiti posebna pažnja še preostalim gozdovom, ki so trpeli zaradi vojne in zaradi prevelike sečnje.
4. K izvedbi pogozditvenega načrta naj se enakomerno pritegnejo tako javni ko zasebni gozdni in zemljiški posestniki.
Zavezniška kontrolna komisija pa je ostro obsodila tudi metode sečnje zavezniških čet v Italiji ter zahtevala, da se v bodoče izvedejo sečnje na bolj široki podlagi in da se les ne seka samo v posebno ugodno ležečih krajih kakor dosedaj, kjer so se gozdovi posekali
do golega. Nadalje je opozorila komisija Bonomijevo vlado na potrebo ureditve cen za drva in oglje. Ta ureditev cen. naj se izvede po pokrajinah, da se morejo pravilno upoštevati vsakokratne potrebe in ponudbe. Končno je nasvetovala komisija prometnemu ministrstvu, da določi vozila, ki so last proizvajalcev drv in oglja, izključno za prevoz teh proizvodov.
Iz izvajanj kontrolne komisije si ni težko napraviti slike o pravem stanju južno - italijanskih gozdov, ker zaenkrat gre samo za te, ko je vendar večina italijanskih goZr dov v Gornji Italiji, kjer gozdovi niti primeroma niso bili izpostav. Ijeni takšnemu uničevanju kakor južnojitalijanski gozdovi.
S tem se pa nikakor ne namerava zanikati, da je nenavadno, ostra zima 1944/45 vsekala tudi v Gornji Italiji v gozdove velike vrzeli. Toda posekali so se predvsem listovoi, in sioer v velikem obsegu v gornje,italijanski nižini nasadi murv, ki so bili dostikrat edini dosegljivi vir za večja potrošniška središča.
(Po »Internationaler Holfcmarkt«.)
Argentinska industrija in carina
V	Argentini se kažejo znatni uspehi industrializacije že deset let. Od 1. 1935. je število industrijskega delavstva naraslo od 400.000 na več leo 1 milijon. Vlada pospešuje predvsem proizvodnjo konsumnih izdelkov, a ker je treba pr; tej proizvodnji računati z veliko konkurenco tuje industrije, so bile potrebne v zadnjem času razne carinske spremembe. Za' uvoz konsumnih industrijskih izdelkov sicer niso bile določene nove carinske tarife, pač pa je dobil zakon o carini dopolnilo, po katerem se znatno zvišuje uvozna carina za vse one industrijske izdelke, ki so dražji od enakih izdelkov domače proizvodnje. Pri tem je predvideno zvišanje dosedanjih carin do 50%.
Doklade za 1. maj
Kakor poroča »Deutsche Adria-Zeitung«, je Vrhovni komisar za Jadransko primorje izdal posebno naredbo o izplačilu posebne doklade za 1. maj 1945. Naredba ima naslednje besedilo:
Cl. 1. Nameščencem in delavcem, ki delajo 1. maja 1945, mora obratni vodja izplačati za na ta dan izvršene delovne ure posebno doklado. Onim, ki so zaposleni pri gradnji postojank, izplača ta dodatek dotedanji delodajalec.
Cl. 2. Doklada znaša za nameščence za vsriro izvršbEo uro dela eno 1Uoo mesečne plače, pripadajoče za mesec april, za delavce pa 100% pripadajoče jim osnovne ur-ni ne.
Cl. 3. Doklada je davkov in dajatev prosta.
Cl. 4. Doklado je treba plačati obenem z izplačilom mesečne plače za maj za nameščence, za delavce pa obenem z mezdo onega tedna, v katerega pade 1. maj 1945.
Cl. 5. Ta naredba velja za zasebno gospodarstvo vključno kmetijstvo in za one nemške državljane, ki so bili dne 1. maja 1945 zaposleni pri oboroženi sili ter OT.
Cl. 6. Prekrški se kaznujejo.
Proračun Pokrajinskega gospodarskega sveta za L 1945.
»Službeni list« z dne 25. aprila je objavil razglas šefa pokrajinske uprave, s katerim se odobrava proračun Pokrajinskega gospodarskega sveta (PGS) za leto 1945., in sicer so proračuni dohodki na . L. 4,272.524,— izdatki na . L. 4,272.524,—
Na podlagi § 1., točke 6. zakona dne 2. julija 1930, Službeni list št. 100/19-1930, dovoljuje šef pokrajinske uprave, da se v kritje omenjenih izdatkov v poslovnem letu 1945. odmerijo dn pobirajo:
1. 35%na doklada na osnovno pridobnino in na osnovni diužbeni davek ob teh spremembah;
Davčni zavezanci, ki plačujejo pridobnino pavšalno, plačajo PGS letni prispevek L, 30.—.
Podjetja, ki so dolžna plačevati za gospodarski svet, plačajo letni prispevek v znesku L. 30.—, če bi 20%na doklada znašala manj ko
Enkratna pomoč zasebnim uslužbencem
Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča;
V čl. 1. naredbe Vrhovnega komisarja o enkratni pomoči zasebnim uslužbencem je treba vstaviti po besedah »od 1. januarja 1945« še besede »do 19. aprila 1945«. To pomeni, da se mora izplačati ta enkratna pomoč uslužbencem, ki so izpolnjevali svojo dolžnost v obratih od 1. januarja 1945 do 19. aprila 1945 in ki so sopoma-gali pri vzdrževanju in povečanju proizvodnje.
Družinskim glavarjem se izplača enkratna posebna pomoč
Šef pokrajinske uprave je odobril sklep ravnateljstva ZSZ z dne 10. aprila 1945, po katerem se izplača vsem družinskim glavarjem, ki so bili v mesecu januarju 1945 upravičeni do rednih zakonitih družinskih doklad, enkratna posebna pomoč v višini 85 odstotkov od enomesečnih družinskih doklad.
Z nakazovanjem te pomoči se prične te dni.
Zarod za soc. zav. ljublj. pokrajine
Potreba na jamskem lesu
Za pridobitev 100 milijonov ton premoga je potrebno približno 4 milijone plm jamskega lesa ali 134.000 vagonov po 30 kub. metrov, Oz. približno 2680 tovornih vlakov po 50 vagonov.
Ker pa je znašala samo nemška premogovna proizvodnja v vojni večkrat po 100 milijonov ton, evropska pa je bila tudi temu primerna, si more vsakdo predstav' ljati, kako velikanske količine jamskega lesa mora vsako leto dobaviti evropski gozd. Samo proizvodnja črnega premoga je znašala v Evropi leta 1938. 655.9 milijona ton.
j Armič Slavico
S	specialna ščetarska delavnica Izdeluje
*	omela, Ščetke 1. t. d. po naročila
■	Ljubljana - Tržaška cesta 47
■
L. 30.— kakor tudi v primeru začasne ustavitve ozir. ne celotnega obratovanja.
2. 35% na doklada na minimalni davek 50% družbenega davka po členu 86. zakona o neposrednih davkih.
Ta doklada ne more znašati manj ko letno L. 150.—.
Doklade in prispevke predpisujejo in (lobirajo pristojne davčne uprave v smislu § 7. eakona o predpisovanju in pobiranju do-klad.
Doklade in prispevki se plačujejo ob istih rokih kakor davki, po katerih so odmerjeni.
Poleg omenjenih davkov in doklad sme PGS pobirati takse in pristojbine tajništva jz naslova uradnih opravil po sočasno odobrenem in objavljenem pristojbe-niku taks tega sveta,
Pristoihenik taks PGS
350—
250—
200—
600.
»Službeni list je nadalje objavil naslednji, pristojbenik taks Pokrajinskega gospodarskega sveta r Ljubljani, s katerim se dovoljuje, da pobira PGS za kritje svojih potrebščin zbornične pristojhine po naslednjem pristojbeniku taks PGS.
Potrdila po § 95., »»Int. 5. zakona o obrtih:
1. Rokodelski in ostati obrt-uAškri, otelita:
a) v Ljubljani.................200.—
b) zunaj Ljubljane ....	150—
2.	Industrijski lin rud. obrti .	GOO.—
3.	Uiradibeui obiti.................. 600—
4. Obrti, za (katere je potrebna dovolitev:
a) trgovinski obrti in trgovsko agenture:
na debelo................... 500.—
na drobno v Ljubljani .	250—
na drobno zunaj Ljub.
ilij&ne..................... 200.—
mala tog. obrata (§ 19/3)	150—
to) gostinski obuti:
I. kat. ‘kot:	kavarne,
restavracije, bi.fe-av-
tomati.................
II. kat.: gostilne, bifeji III. kat.: krčme, izkuhi, penzioni itd. . . . c.)) bančni, men ja toki, zavarovalni in špedicijekri posli, avtobusna podjetja din obrti za prevoz blaga z motoma mi vozili
d) ostali.......................... 250—
Potrdilo pri preselitvi ob rt a:
v mestu..............................75—
na deželi .......	50.—
Taksa ee pobira za vsak prijavljeni obrat, ki je zgoraj naveden.
A ko potrebuje potrdilo javna trgovinska družba, delniška družba, družba z omejeno zavezo, gospodarska zadruga adi komanditna družiba ee taksa za potrdilo podvoji.
Pri otvoritvi podružnice podjetja, 'ki ima sedež na območju sveta, ter ob postavitvi poslovodje ee pobere polovična priotojbina.
Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij osalih podjeij se pobere polna taksa.
Za registracijo začasne usta-vit ve obrata..................L-	20,—
II.
Za poaebne gospodarskemu svetu poverjene posle »e pobarajo naslednje pristojbine:
A. Za nakaiila tehničnega materiala:
lire
1. bencina, rafiniiir^ega Špirita, za liter . .	...	1.—
2. petroleja, nafte 'in denat. špirita, za liter..................1—
3. karbida, za kg...............1.—
4. kleja, za leg.................2—
5. mastnih kislin, kemičnih proizvodov in kemikalij,	za kg	1.50
6. lanenega olja, za	kg	.	.	.	2.—
7. škroba, za kg................1.—
8. firneža, za kg................3—
9. (kolesnih plaščev,	za	kos	.	20.
10. kolesnih zračnic,	za	kos	.	10—
11. strojnega olja, od	kg	...	3.
12. tovotne masti, od	kg	. .	.	2—
13. stekla, od m2........................2—
20— 1 %
2°/oo
15. keramičnih uinimlniiikov, školjk ipd., od ikom. . .	.
10. porcelanske posode . . .
17. raznih drugih surovin ali pomožnih sredstev ali iz. deilkov, ki so pod zaporo iin se nakazujejo, odi nabavne vrednosti .... toda najmanj. L, 3.— za nakazilo. Če se. porabnik predhodno psmeno obvesti o nakazilu znaša pristojbina L. 4.—.
B. Za imlajo nakupni« ali nabavni« za tkanine in pletenine:
do 99 točk......................4.—
od	100	do	199	točk	.	.	.	6.—
od	200	do	499	točk	.	.	.	8.—
od	500	do	999	točk	.	.	.	10,—
za 1000 in več itočk, za vsakih pričetih 1000 točk še 3— za overitev inventarja oai.
roma registra................10.—
za sukanec: do 10 točk . .	3—
za vsakih nadaljnjih pričetih 10 točile po .	.	.	.	1—
več.
Potrdila za deblokacijo tek. stilnega blaga, od fuk-turne vrednosti ....	lVoo
najmanj pa L. 20.—.
C. Za nakazila za kurivo:
1. za industrijo, javne zavode in obrate ter poslovne pro-B't|ore, od vsakih lOOOikg premoga;
do 20 ton mesečne porabe nad 20 ton mesečine porabe
2. za domaffimstva:
od prvih 1000 kg.................
od v«aki<h nadaljnjih 1000 kg
3. za dovoljenja za nabavo drv iz lastnega .gozda,, za vsakih 5q..............................
4. dodelitev kuriva trgovcem, za	vsak vagon..................
5. prevozna dovoljenja za prevoz premoga v Ljubljano, za za vsak vagon.......................
6. spremnice za prevoz premoga v mestu, za vsak vagon
7. podaljšanje uvoznega dovoljenja oz. za spremembo dobavitelja ..........................
D. Za nakazilo koži in usnja:
1. za nakazilo surovih koz stro-jarjem..................................1	%
2. za	nakazilo strojene kože
kupcem................................1	%
za	mesečna nakazila usnja
čevljarjem:	Mre
do	200 naročnikov ....	5.—
od	200 do 500 naročnikov .	10—
nad 500 naročnikov . . ,. .	15—
4. za nakazilo jermenov za po. gon strojev .......	1 %
5. za izvoz oziroma uvoz kož, usnja in kožuhovine ....	1 %
6- za stroške kontrole izdelovanja in komiisionalnega prevzemanja čevljev plača trgovec ................................1 %
B. Za nakazilo tehničnega lesa:
lire
1. za odobritev predelave surovega lesa, za vsak	m3	.	.	.	1,—
2. za prevozno dovoljenje z vozom ali s tovornim avtomobilom :
do’ 1 tone.....................3,—
nad 1. tono in za vsako na-
14. keramičnih ploščic, za kos .	0.20
o.—
3.—
4.—
3,—
6—
10—
.3—
2—
5—
3. za prevozna, dovoljenja po železnici, po m3...................
4. izvorna izpričevala za izvoz tehničnega lesa iz po krajine, od izvozne vrednosti . . .
5. za uporabilo dovoljenje za tehnični les, za vsak ms . .
6. za izdajo nabaVnice za fia-kup tehničnega lesa, za m3
3°/oo
lire
3.—
3—
K Izvoz in uvoz.
Na prošnje za dovolitev izvoza blaga iz pokrajine ali uvoza vanjo se .pobira ob izdaja izvornih Izpričeval po' vrednosti predmeta 3°/oo z naslednjimi izjemami:
1. za pošiljke do vrednosti lir
100—..................................3—
cd L. 100— do L. 1000— .	5—	1
2. za selitveno . blago do vrednosti L.	5000—................. 5—	!
nad L.	5000—............... 20,—	|
3. za rabljene predmete, iku jih nosijo potniki s seboj: do vrednosti L. 500.— . . . od L. 500.— do L. 2000.— .
4. za izvršitev popravkov in podaljšanje veljavnosti uvoznih im izvoznih dovoljenj oziroma izvornih .izpričeval
3—
5—
Pristojbina 3%o se ženo naivagor.
. 20— računa zaokro.
G. Železo, železni izdelki in jeklo:
1. Železo:
di6 5tkg......................2.—
do 10 kg..........................3.—
do 50 lig...............................5—
do lOOkg.....................10.—
za vsakih pričetih nadaljnjih
100 kg....................10—
2. Železni izdelki:
do 5 kg	. .	...	3.—
do 10 kg................................5—
do 50 kg...............................10—
do 100 ikg.............................20—
za vsakih pričetih nadaljnjih
100 leg...................20,—
3. Jeklo, sestavni deli koles in Šivalnih strojev:
do 5ik-g......................5.—
do 10 kg...............................10—
do 50 kg...............................15—
do 100 kg.........................20.—
za vsakih pričetih nadaljnjih 100 kg..........................20—
4. Kolesa, pisalni in šivalni stroji, od	kom..............50.—
17o„
Mre
10—
20—
H. Ostala potrdila:
1. Potrdila za dosego davčnih in cariusikih ugodnosti, od fakturne vrednosti .... najmanj pa L. 20—
2. Legitimacije imetnikov obratov in trgovskih potnikov .
3. Potrdila o obstoju, obsegu, registraciji obrala dn splošna
potrdila.........................
za vsak duplikat ali overjen prepis potrdil.........................5—
4. Za overitev:
a) faktuir in primernosti cen 10.— to) prodajnih	registrov	za
'kurivo in tehnični les . 10.— c) prodajnih	registrov	za
destilate, tekstilno blago in ostalo.....................5.—
I .Končne določbo.
Pristojbine se stranki povrnejo, od-števši L. 20— za manipulacijo, ako se povrnitev zahteva v roku 2 mese. cev potem, ko je bilo zaprošeno dovolilo ali pooblastilo pravnomočno odklonjeno, prijava obrta pni pristojnem oblastvu umaknjena, vloga za uvoz ali izvoz aili katera koli- druga vloga, za leatero je bila pristojbina plačana, v imku 2 mesecev umaknjena ali pravnomočno odbita.
če ee prošnja ne reši, se taiksa ne povrne.
Talese do L. 20— se ne vračajo.
Ljubljana dne 14. aprila 1945.
Prezident:
Div. general Rupnik
daljin jo tono .
1—
Značilna zahteva angleške
delavske stranke
Delavski pokret v Angliji »o pred prvo svetovno vojno predstavljale tri stranke; stara socialistična stranka (Socialist Party), ki je že izgubila vpliv na množice, predstavnica delavskih strokovnih organizacij Delavska stranka (La-bour Party), ki je postajala čedalje bolj reformistična ter v mnogih svojih političnih geslih podobna liberalcem in konservativcem, ter kot tretja Neodvisna delavska stranka (Independent Labour Party), kj je nastala iz opozicije ali tako zvanega levega krila Delavske stranke. Po vojni se je stara socialistična stranka razšla, De-lavslca stranka je postala še bolj oportunistična, večina pristašev Neodvisne delavske stranke pa je prešla v komunistično stranko, ki se je okrepila šele v zadnjem času ter začela med delavstvom resno tekmovati z Delavsko stranko.
V primer komunističnega vpliva na delavski pokret navaja »Sudost-Echo« najnovejše zahteve Delavske stranke, ki so v ostrem nasprotju z gospodarskim liberalizmom, proti kateremu stranka doslej ni resno nastopala. Posebno značilna je zahteva podržavljenja prometa in prometnih ustanov. Labouristi zahtevajo uvedbo splošne prometne avtoritete z ekseku-tivno oblastjo v področju ministrstva za promet. Vsa pristanišča, ladjedelnice in tudi ladjevje obalne plovbe naj bi, prišlo pod centralno vodstvo, država pa naj bi prevzela tudi vse ustanove in sredstva cestnega prometa. Zahteva se utemeljuje s poudarkom, da mora država preprečiti dobičkarsko tekmovanje raznih prometnih organizacij in ustanov ter da je napredek prometa mogoč samo pod enotnim državnim vodstvom.
Španska, trgovinska mornarica
S Francijo je Španija zvezana sicor s štirimi železniškimi progami, a ker zadostujejo te zveze le za manjši del prometa z ostalo Evropo, je dežela ▼ mednarodnem prometu močno navo-zana na plovbo. Po meščanski vojni se - španska trgovinska mornarica uspešno obnavlja in razširja. Že konec leta 1938. je dosegla 1 milijon ton, lani 1,25 milijona, namen vlade pa je, da doseže v nekaj letih 2 milijona ton. V deželi obratuje 26 ladjedelnic, ki so imele lani v delu 213 ladij.
Vseh transportov po morju je bilo lani za 9.5, prejšnje leto pa za 7.9 milijona ton. Od tega je prišlo na premog okrog 4, na žito pa nad pol mil. ton. Obalna plovba je opravila transportov za 1.8 mil. ton. Uvoz iz Sev. in Južne Amerike se je lani povečal, zmanjšal pa se je samo iz Belgijskega Konga. Na prvem mestu je bil uvoz iz Argentine, ki je dosegel blizu 700.000 ton, uvoz iz Združenih držav Severne Amerike pa se je podvojil ter dosegel okrog 200.000 ton.
d. d.
| v Ljubljani j
•■*■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
5
Pletilna in trikotažna indu- j stri ja, modna konfekcija \ pletenin in perila	■
F. Kos
v	■
Ljubljaha, Zidovska ul. 5 j
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■•■■•■■a i■■•
t Franja Premelč
Po hudem trpljenju je umrla 86. aprila v starosti 77 let vele-trgovčeva vdova Frauja Premelč, rojena Perhavo. Svojemu možu je bila najboljša družica v življenju «n delu, jedro njenega lepega žna-čaja pa je bila čista in požrtvovalna materinska ljubeez.il, ki je dosegla polno zadoščenje v sreči družine.
Gospe Premelčevl blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
Jubilej dveh zaslužnih obrtnikov
Predsednik Odseka za obrtništvo g. Anton Kovačič je 30. aprila dočakal GO let ves čil in delaven, kakršnega ga pozna in čisla vsa Ljubljana in mnogi drugi kraji. Kot rokodelski »vandrovec« je prišel 1. 1903. iz, Kozjega v Ljubljano in že po petih letih se je kot obrtnik osamosvojil ter ustanovil pečarsko podjetje v Rožni dolini, kj je zdaj po zaslugi njegovih ve likih sposobnosti in njegove marljivosti na pomembni višini. Anton Kovačič pa je tudi že od nekdaj ves zavzet za napredek stanu Dvajset let bo že minilo, odkar je združil razcepljene in neorganizirane obrtniške skupine ter postal predsednik obrtniškega Združenja. V dolgih letih je posvečal veliko skrb tudi obrtniškemu naraščaju ter uspešno deloval v raznih gospodarskih organizacijah in ustanovah. Povsod je njegovo delovanje vzpodbudno in nesebično, zgledna družabnost in druge vrline njegovega lepega značaja pa so izražene tudi- v njegovi vnemi za pelje, gledališče in drugo prosvetno udejstvovanje. Ob svojem življenjskem prazniku je g. Anton Kovačič pred obrtništvom kot dober stanovski organizator in tovariš, mod prijatelji in znanci pa zaradi lepih lastnosti deležen iskrenih čestitk in priznanja.
*
Stavbenik g. Ivan Ogrin je 28. aprila praznoval svojo 70 letnico ter z njo vred mnogo spominov na svoje vneto delovanje v stanovskem pokretu. Že od 1. 1900., ko se je vrnil iz Amerike ter izvrševal svoj obrt najprej doma na Vrhniki, potem pa v Ljubljani, je posvečal velik del svojih moči organizaciji lin napredku obrtništva. Vsega njegovega dela v dolgi dobi n j mogoče opisati, upamo pa, da bo pregledno orisano v Zborniku slovenske obrti, ki ga je z nekaterimi sodelavci pripravljal pred vojno. V stanovskem pokretu se g. Ivan Ogrin ni udejstvoval samo kot organizator, temveč tudi kot vnet vzgojitelj. Izdajal in pisal je več stanovskih glasil, od 1. 1912. je poučeval obrtniški naraščaj, posebno važno pa je bilo njegovo delovanje v Trgovski in obrtni zbornici, v katero je bil izvoljen l. 1912. S presledkom v 1. 1932. do 1935. je deloval v njej do leta 1941. kot svetnik, podpredsednik ter predsednik različnih odborov in Zavoda za pospeševanje obrti. Pri velikem in vnetem svojem delu se ni nikdar bal truda in žrtev, zdaj ob lepem jubileju so mu pa koristi, ki jih 'ima obrtništvo od njegovega dela in prizadevanja, v največje zadoščenje.
Oostllničarskl vestnik
Nova kolektivna pogodba ara nestrežno oseb/e gostinske stroke
„ALPA“
Hranilni proizvodi
droge, čaji, gobe in dišave
Pisarna-skladišče:
Ljubljana
Vidovdanska ulica 18
Telefon 37-17
Inšpekcija dela je odobrila novo kolektivno pogodbo za nestrežno osebje v gostinskih obratih kakor je bila sklenjena dne 23. oktobra 1944 med zastopniki Sindikata gostinskih jiodjetnikov in zastopniki delojemalcev gostinske stroke Delavske zveze.
Pogodba stopi v veljavo s 1. oktobrom 1944 in morajo podjetja od takrat naprej plačati uslužbencem razliko v plačah, kolikor so dejanske plače nižje od spodaj določenih. Spodaj določene plače so bruto-plače, to se pravi, da mora nestrežno osebje samo plačevati nanj po zakonu odpadajoče javne in socialne dajatve.
Besedilo pogogbe se glasi:
kolektivna pogodba,
ki velja za vse pomožno nestrežno
osebje zaposleno v gostinskih obratih vseh kategorij na območju Ljubljanske pokrajine, izvzemši osebje, za katero že velja »Kolektivna pogodba za strežno osebje v gostinskih obratih z dne 22. decembra 1942.
01. 1. — Kolektivna pogodba za pomožno nestrežno osebje v gostinskih obratih stopj v veljavo na dan 1. oktobra 1944.
01. 2. — Seznam podjetij, za katere velja ta pogodba, je izvršen po uradni kategorizaciji in se priloži tej pogodbi.
Priloženi seznam se redno vsake tri mesece dopolnjuje z nastalimi koncesijskimi spremembami.
Delitev osebja
01. 3. — Nestrežno osebje se deli v;
A. Kvalificirano osebje;
a) Hotelski vratar z najmanj Blebm prakso, ki obvlada poleg slovenščine vsaj dva svetovna jezika; šef kuhinje s strokovno šolo ter 10 letno prakso;
b) kuhar in kuharica s strokovno šolo in 4 letno prakso. Kletar s strokovno šolo in 4 letno prakso;
c) kuhar, kuharica, kletar, slaščičar 'in kurjač ali strojnik s strokovno šolo ali položenim pomočniškim izpitom;
č) šofer s šoferskim izpitom.
1$) Nekvalificirano osebje:
a)	Kavarniški kuhar ali kuharica, blagajničarka;
bj, vratar brez prakse, ki ne obvlada dveh svetovnih jezikov, kletar brez prakse, nočni vratar, točaj, točajka, spremljevalec dvigala;
c)	sluga, sobarica, pomožna sobarica, prodajalka;
č) pomivalka, snažilka, postrež-nica za pultom, perica, čistilec pribora, služkinja, tekač in posli vobče.
Osebje, ki ni izrečno navedeno pod A), se smatra kot nekvalificirano pomožno osebje.
C) Vajenci:
Kuharski vajenci smejo biti v uku samo v onem obratu, kjer je zaposlen kvalificiran kuhar.
Delovni urnik
01.	4. — Za hotelske vratarje in pisarniške sluge je delovni urnik 72 ur tedensko.
Za vse ostalo osebje, za katero velja ta pogodba, pa znaša zakoniti delovni čas 10 (deset) ur dnevno, ozir. GO ur tedensko.
Delovnih odmorov v ta čas ni všteti.
Delovni čas za vajence pod 16. letom znaša 8 ur dnevno. Zaposleni smejo bili med 5. in 22. uro.
Použivanje hrane se ne šteje v delovni čas.
Hotelsko osebje mora imeti tedensko prosto en cel dan, ali pa ob nedelja popoldan in še en popoldan v tednu, skupaj 36 (tride-setšest) ur. Osebju v ostalih gostinskih obratih se prizna pravica do nepretrganega (tridesetšest) urnega počitka na teden.
Delo v gostinskih obratih ne sme biti deljeno več kot na tri dele. Pri delu pod 10 ur, sme biti deljeno delo največ na dva dela.
Kuharskim vajencem še všteva v delovni čas tudi obisk strokovne nadaljevalne šole. Šolnino plačuje delodajalec.
Mesečne plače znašajo:
Cl. 5.
dnevni vratar (kval. Cl. 3., A7a) I. kat.
-j- napitnino	700,—
nekvalificiran vratar, nočni vratar
(Čl. 3.), B) -f- napitnina	450.—
sluga z napitnino, snažilec sob z
napitnino	700,—
sobarica z napitnino (Cl. 3., B)	GOO.—
pomožna sobarica z napitnino	750.—
perica, snažilka, tekač, delavci,
delavke	950.—
sluga brez napitnine	1100.—
kvalificiran strojnik (Cl. 3., A/c)	1400.—
šofer s šoferskim izpitom	1500.—
Kavarne:	I. kat.
samostojna blagajničarka	1300,—
blagajničarka	1.200.—
kavarniška kuharica	1100.—
kvalificirana kletar in slaščičar	1300,—
točaj in kletar brez prakse	1200,—
spremljevalec dvigala, ki opravlja
vsa potrebna popravila	1300,—
čistilci, snažilke, pomivalke, sluge,
delavci, perice (Cl. 3., B)	950.—
Liftboy	800.—
Restavracije; šef kuhinje (Cl. 3., A/a) kvalificirana kuharica (Cl. 3., A/) in slaščičar (Cl. 3. A/c)
nekvalificirana kuharica in slaščičar (Cl. 3., B) samostojna blagajničarka blagajničarka in točaj (Cl. 3., B) snažilec, pomivalka, perica, sluga
Gostilne:	II. kat.
kuhar in blagajničarka (Cl. 3., B) 1100.— kvalificiran kletar	1100.—
točaj, služkinja, pomivalka, perica,
snažilka, hlapec (Cl. 3., B)	900,—
buffeti, menze in ostali gostinski obrati:
blagajničarka, kuharica (Cl. 3., B) prodajalka, točaj (Cl. 3., B) snažilci, sluge, pomivalke, perice
o: očišča:	
II. kat.	III. kat.
600 —	500.-
400.-	400.-
600 —	500.-
500-	500.—
650 —	550.—
900.—	850.-
1000.—	900.-
1300.—	—
1400.—	—
II. kat.	III. kat.
1200.—	1100.-
1100.—	1009.—
1050.-	1000.—
1200.—	1100.—
1100.—	1000.—
—	—
900.-	850.-
I. kat.	fl. kat.
2500.—	2200.-
1600.—	1400.-
1200.—	1000.—
1300,—	1200.-
1200.—	1100 —
950.—	900.-
III. kat.	IV. kat.
1000.—	900-
1000 —	900 —
850.-	850.-
III. kat.	IV. kat.
1000.—	900.—
900,—	850 —
850.-	850.—
Odmera za delo vajencev se določi z učno pogodbo za vsak primer posebej.
Gostinsko pomožno nestrežno osebje, ki ima pravico v smislu uredbe o gostinskem osebju do obvezne 'napitnine, dobiva poleg te napitnine še mesečno plačo po določilih tega člena.
Napitnino razdeljuje v smislu te uredbe delodajalec ali njegov pooblaščenec. Od skupnih prejemkov se odračunajo obvezne socialne in druge javne dajatve, odpadajoče na siužbojemnika.
V kolikor bi bilo potrebno pre-kočasno delo, se bo vršilo v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami ter bo plačeval delodajalec za tako delo oblastveno določeni pribitek.
Izplačilo prejemkov se izvršuje mesečno za nazaj, najkasneje do 5. v naslednjem mesecu z izplačilni-nim listkom, na katerem morajo biti razvidni vsi dohodki in višina vseh posameznih odtegljajev.
Cl. 6. — Delodajalec osebju ni dolžan dati niti hrane niti stanovanja.
Za stanovanje se sme odtegniti v obratih »Ekstrac in I. kategorije Lir 35.— mesečno, v vseh ostalih obratih pa Lir 25.— mesečno.
Uslužbenec lahko zahteva pranje posteljnega perila le, če je na stanovanju pri gospodarju-deloda-jalcu. Pranje osebnega perila in odškodnina za to, je predmet medsebojnega sporazuma med gospodarjem in uslužbencem.
Dopusti.
Cl. 7. — Po šestmesečnem nepretrganem službovanju ima pomožno osebje pravico na naslednji plačani dopust:
a) Kvalificirano osebje: prvo leto 6 dni; nadaljnja leta 14 dni; po 12 letih 21 dni;
b) nekvalificirano osebje in vajenci: drugo in nadaljnja leta šest dni; nad 10 let 12 dni; prvo leto jim dopust ne pripada.
V času dopusta obdrži osebje pravico na plačo, ne pa na obvezno postrežnino.
Hotelski uslužbenci, ki uživajo tedensko dva prosta popoldneva, imajo zgoraj označeni letni dopust zvišan za 50%.
Cas dopusta se določi sporazumno z gospodarjem in se sme deliti na dva dela. Dopustu se odreči ni mogoče.
Božičnica.
Cl. 8. — Vsemu osebju navedenem v čl. 3. se prizna po enoletnem nepretrganem službovanju pravica do izplačila božične nagrade v višini ene četrtine mesečne plače. Pri krajši zaposlitvi pripade za vsaka dva izpolnjena meseca nagrada v višini enodnevne plače.
Dnevna plača se izračuna tako, da se mesečna plača deli z 25.
Božičnica se izplača zadnji teden pred Božiem, ter imajo tedaj pravico na to nagrado samo oni, ki so ob izplačilu dejansko v službenem razmerju. Med letom iz-
stopivšim uslužbencem se izplača božična nagrada ob prekinitvi službenega razmerja v višini ugotovljeni v prvem odstavku tega člena.
Odgovornost osebja za nastalo škodo.
Cl. 9. — Za vse poškodbe ali uničenje ali manjek na poverjenem inventarju in siceršnji lastnini podjetja, odgovarjajo uslužbenci tako-le:
V gostinskih podjetjih, ki prenočujejo goste (hoteli, penzioni, gostišča in prenočišča), morajo uslužbenci po gostih povzročeno škodo čimpreje javiti podjetniku, sicer odgovarjajo tudi za to škodo.
V vseh ostalih gostinskih podjetjih pa odgovarja pomožno osebje, za katero velja ta pogodba, za vso po njih povzročeno škodo, povzročeno v izvrševanju službe, tako posamič, kakor tudi solidarno.
Redna obraba inventarja in lastnine gre na račun podjetja.
Vratar ali ona oseba, ki oddaja sobe in kasira prenočnine, jamči z varščino, da prejme hotelska pisarna v 24 urah po odhodu gosta zneske, ki jih je bil gost dolžan za prenočišče, oziroma za kake druge izdatke, ki so šli na račun gosta.
Cl. 10. — Ako sprejemajo uslužbenci poleg zakonite dopustne višine pripadajoče jim napitnine še posebno napitnino, nosijo sami vse posledice radi protipostavne-ga ravnanja. Ce bi moralo podjetje zaradi tega odgovarjati, se smatra protizakonito sprejemanje napitnine, če se ponovno pripeti, kot utemeljen razlog za odpust iz službe brez predhodne odpovedi v smislu § 239. obrtnega zakona.
Škoda, nastala iz take odgovornosti, se poplača iz varščine, odnosno iz mesečnih prejemkov.
Druge določbe.
Cl. 11. — Vse neindividualne spore ali tolmačenja te pogodbe rešujeta obe pogodbeni stranki.
Cl. 12. — Ko stopi ta kolektivna pogodba za gostinsko nestrežno pomožno osebje v veljavo, prestanejo veljati v vseh obratih vsi predpisi v kolikor nasprotujejo tej pogodbj ter se vai delovni in mezdni pogoji urede izključno po predpisih te pogodbe.
Uslužbencem, ki ob času uveljavljanja te pogodbe že prejemajo višjo plačo, kot je določena s to pogodbo, se priznava razlika med osnovno in dejansko izplačano plačo kot osebna doklada.
Delodajalec sme z ozirom na posebno uporabnost, sposobnost, pridnost in storitvenost priznati posameznim uslužbencem storitveno doklado v višini 20% osnovne plače.
Cl. 13. — Ta pogodba velja do 31. decembra 1945. Preneha veljati, če se en mesec pred potekom ne sklene nova, oz. se ta v istem roku izrečno po predhodnem sporazumu ne podaljša za nadaljnje leto.
Ce se sporazum ne bi mogel doseči pravočasno v gornjem roku, se veljavnost te pogodbe podaljša izjemno do 31. marca 1946. Ljubljana, dne 23. oktobra 1944.
Hlade Miha prej Olup Josip st.
manufaktura in konfekcija Ljubljana - Stari trg 2
j Nalagajte v MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO I j
: Pupilarno varna. - Za vse vloge jamči Mestna oblina ljubljanska. :
FABIANI & JURJOVEC
manufakturna trgovina !	Ljubljana	—	Stritarjeva	ulica	štev.	5
Hrvatska deželna banka d. d.
podružnica Ljubljana
Trgovinski register
Gospodarski prostor Evropa Gospodarske vesti
Vpisi:
Dr. Th. & G. Bohme, d. d.
Ljubljana. Obratni predmet med drugim; izdelovanje kemičnih proizvodov na industrijski način, zlasti kot pripomočke za apretiranje, beljenje, barvanje in drugo obde-lavo tekstilnih surovin in proizvodov, kakor tudi usnjarskih proizvodov; ustanavljanje in obratovanje podjetij, ki so potrebna za izdelovanje prej omenjenega blaga. Oblika družbe: delniška družba. Delniška glavnica znaša 3 milijone lir in je razdeljena na 3000 delnic po 1000 lir. Upravni svet šteje 3 do 5 članov. Člani upravnega sveta so: Zisič Mihajlo inž., Baebler Viktor, trgovec, Beitlich Reinhold, tovarniški ravnatelj in dr. Ivan Tavčar, odvetnik, vsi v Ljubljani. Namestnik: Križaj Drago, trgovec v Ljubljani.
M. Šilovič, veletrgovina z vinom , in žganjem, tvornlca likerjev, pe
Zahteve in klice po evropski vzajemnosti je v tedniku »Das Reich« tako-le razložil pobiicist dr. J. Semjonov:
Evropci občutijo doma na svojem delu sveta veliko pestrost in razliko svojih kultur in pokrajin, prebivalcem drugih delov sveta pa se Evropa prikazuje kot enota. To staro kulturno-geografično opazovanje in 'pojmovanje je še iz onih davnih časov, ko so Feniča-ni naš svetovni del na kratko označevali z »večerno deželo«. »Evropa« in »Evropci« sta že od nekdaj določena pojma za zunanji svet, ki ne pojmuje razlik med Nemcem in Francozom ali med Nizozemcem in Špancem. Tudi kot gospodarski človek se je prebivalec Evrope v zunanjem svetu brez :ozira na svojo nacionalno pripadnost uvrstil med določene pojme,
pridobivanje pospešiti in povečati tudi v drugih revirjih in če prištejemo k temu še sintetična goriva, potem lahko prisodimo Srednji Evropi avtarkijo olja, dočim bi sii ostala Evropa lahko pomagala z nemškimi gospodarskimi metodami in tehniko. Z drugimi besedami povedano: problem se da rešiti a evropsko vzajemnostjo. Pripomniti je tudi treba, da si lahko dežele brez premoga in olja (Južna Francija, Italija, Skandinavija) pomagajo z vodnimi silami, dočim imajo dežele kakor Švedska, Norveška in Finska ogromne rezerve sil v obliki svojih gozdov. Z lesom je Evropa v splošnem zadostno preskrbljena.
Kar se tiče industrijskih surovin je treba na prvem mestu omeniti železo, ki ga Evropi najmanj 300 let ne more primanjkovati. V
štva, na njo pa pride ena tretjina svetovnega pridelka pšenice, po-
nečih vin in sadnih sokov, Ljub- , ker je zunanji svet pač v prvi Španiji in na Švedskem so ležišča
Ijana, Kolodvorska 18. Obratni predmet: kuhanje žganja in špirita, izdelovanje likerjev, penečih vin in sadnih sokov. Imetnik: Ši-lovij Marijan, trgovec v Ljubljani, Gajeva ulica 6.
Spremembe in dodatki:
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Izbriše se podravnatelj in prokurist Mallner Janko.
Delniška družba pivovarne Union
v Ljubljani. Vpišeta se kooptirana člana upravnega sveta Klinar Peter, ravnatelj Hipotekarne banke in dr. Berce Janko, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, izbriše pa se zaradi smrti član upravnega sveta Luckmann Josip.
F. Kollmann v Ljubljani. Izbriše se zaradi smrti, dosedanji lastnik dr. Blinc Leo, vpiše pa se novi lastnik firme nedol. Blinc Robert .iz Ljubljane.
R. Miklauc »Pri škofu« v Ljubljani. Vpiše se javni družbenik Šmid Andrej, trgovec iz Ljubljano. Besedilo, zastopstvo in podpis firme ostanejo neizpremenjeni.
Prva hrvatska štedionica u Zagrebu, glavna podružnica za Slovenjo v Ljubljani. Pri pooblaščencu Turnšku Frideriku se zabeleži, da je II. namestnik upravitelja podružnice. — Izbriše se zaradi (smrti II. .namestnik upravitelja podružnice Hinko Bezgovšek, vpiše pa se uradnik podružnice Bezlaj Mihael kot za sopodpis pooblaščeni uradnik te podružnice.
Prva kranjska izdelovalnica gla-Bovtfrjcv v Ljubljani, Rudolf A. Warbinek. Izbriše se Murgelj Veri podeljena prokura.
Izbrisi:
Dr. Th. & G. Biihine, javna trgovska družba, kemična tovarna v Ljubljani —< zaradi preosnove družbe v delniško družbo.
Iz zadružnega registra
Pri Gospodarski zadrugi, nabavni in prodajni zadrugi v Ljubljani se izbriše član upravnega odbora dr. Jan Branko, vpiše pa se član upravnega odbora dr. Sa-velli Julij, zasebni uradnik v Ljublajni.
Pri Ljudski posojilnici v Ljub Ijani se vpiše član upravnega odbora dr. Meršol Valentin, zdrav, nik v Ljubljani.
Pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Logatcu se izbriše član upravnega odbora Tršar Ivan, vpi še pa se član upravnega odbora Mihevc Franc, posestnik na Brodu.
vrsti oipaziil in presodil njegov način gospodarskega udejstvovanja. Vsi Evropci, ki so prišli v kolonije, so imeli več podobnosti pri mišljenju in delu kakor pa razlik narodnosti in plemena in tako ni čudno, da so napravili vtis evropske kulturno - gospodarske enote.
Pri vsem tem pa je Evropa vendarle najbolj raznolik, pester del sveta. V nobenem drugem delu sveta nimajo posamezni deli tako pičle mere naravne avtarkije. Ev-ropa je nazorni primer gospodarske odvisnosti od zunanjega sveta, če vodi vsak njen del svojo samostojno gospodarsko politiko, dru-gače pa njeni deli niso tako revni, kakor se domneva, in če se združijo, se stopnja njihove samopre-skrbe znatno zviša. Iz tega je razvidna in razumljiva tendenca združitve, ki se kaže in izraža v vsej evropski zgodovini. Izražala se ni samo pri osvojevanju novih dežel, temveč tudi pri snovanju raznih političnih in gospodarskih sistemov in zvez. Tudi v mirni do-bi ni prenehala borba za gospo-darske združitve. Celo »mirno« 19. stoletje in zlasti četrtstoletje [K> prvii svetovni vojni je bilo ne prestana borba za evropsko >na-črtno gospodarstvo« pod prevlado mednarodnega finančnega kapitala. Dovolj je, če se spominjamo vloge, ki so jo v Evropi po prvi svetovni vojni igrali mednarodni trusti in karteli.	/
Kako je v splošnem z življenjskimi sredstvi Evrope? Ali »e lahko sama prehrani? Ali se lahko oskrbi z industrijskimii surovinami?
Oglejmo si najprej surovinsko bilanco Evrope. Premoga, ki je ključ do mnogih drugih surovin, je več ko zadostil. Po merilu letne največje potrošnje je Evropa s premogom preskrbljena za najmanj pet stoletij. Evropska bilanca električne energije je tudi dobra po zaslugi velikih izvorov vodnih sil šibkejša točka pa je rudninsko olje, a tudi v tem pogledu ni tako slabo, kakor se pri površni presoji dozdeva. Romunski vrelci so zelo izdatni in izredno sposobni za večje izkoriščanje. Kakor se je v zadnjih letih posrečilo večje pridobivanje rudninskega olja v Nemčiji; in Albanijii, tako bi se dalo
najboljših železnih rud na vsem svetu. Bolj težko je z manganom, sicer pa razen Sovjetske unije nima nobena dežela s težko indu-
bbhhhbbhbhbb
V Severni Italiji je bilo dosedaj so-,	v..	,	.... . , uialiairanih 76 podjetni toi 'imajo akna.
lovi ca pridelka rzi m dve tretjim ■ 0 6 niilijair{1 llir .kapitala. V teh pod-
pridelka krompirja. Važno pa je, ijeitjih je zaposlenih več ko 2()0.(X)0 deda se ti pridelki lahko še pove- ,'lavcev.
čajo, ker je kmetijska tehnika! Danske zaloge ^marskega tobaka ,	.	.	.	,	,	r,	so se inocino zredčile te.r so bule do
vzhodne .in jugovzhodne Evrope se j ,jy predelane. Po 1. juliju bodo daleč za naprednimi zapadnimi imele danske tovarne za predelavo deželami. Pridelek pšenice je bil sam« še danski tobak. Tobačni ob-v evropskem povprečju od 1.1931. ro^‘ ff 'bodo zato morali znižati.
-Ci-v .o .	,	• Tudi potrošnjo papirja je morala
do 1935. približno 13 metrskih Da„gka omejiti. Reklamne tiskovine stotov od hektarja. A ko se je to niso več dovoljene. Za leposlovne povprečje na Danskem, Nizozem- knjige je predpisana maksimalna na-skem in v Belgiji gibalo med 26 ,lkla^a-	-
. i i i . Angleški gospodarski list »Econo-
in 29 metrskih	stotov od hektarja	m^g^. je	objavil članek, v katerem
ter doseglo	v	Nemčiji	okrog 21	jzahteva,	da Anglija opusti klavzulo
metrskih stotov, je bilo na Mad- o največji ugodnosti, ker otežkočuje
/arskeni in	v	Boltrariii	ood 13.5,	,P°l,lrebno	regionalno sodelovanje. Po-
zarsKem in	v	uoigariji	poa ^^leg toga	je koristno, da med vojno
v Romuniji, Jugoslaviji m na 1 olj- ! pospeševano angleško kmetijstvo uži-skem okrog 11, v Španiji pa pod (va do neike mere carinsko zaščito. 10 metrskih stotov. Podobno je .EmpSre Economic Union bo v zvezd ,	.	.j ,	.	i f* Verni 'zahtevala obnovo jQtit(awskah
bilo pn pridelovanju rzv m tako ipogodjb!	r
je jasno, da se da žitni pridelek , y združenih državah Sev. Ame-precej povečati.	(rike ae nahaja več ko 40 trgovinskih
Tfat^ co	rlfl	7natn«,	nrvvPČnt;	nri delegacij iz raznih	držav,	ki	se po-
Kako se	da	znatno	povečati	pri-1	^ q naikupih	7v	dcbi.
delek živinske krme,	se je videlo j AniePij,ko trgovinsko mintfirstvo za-
najprej v Nemčiji in potem na :hteva, da ee ti izvozni poeln stamdar. Danskem in Nizozemskem. Velike diziraljo An racionalizirajo.
Inozemske zlato	zaloge	in	krntKo-
. .	.	,	.	*	ročna dobroimetja v USA cenii ame-
kultiviranje soje m drugih oljnih jri?K Fp{1«,ral RPserVe Board na <pri-
rastlin. Važna je znanstvena ugo- bližno 17 milijard doliairjev. Gre ve-tovitev, da je evropska celina do činoma za evropefki beg kapitela v otin/ * 0i,„i.i;n..	„	predvojni dobi. deloma pa «0' ta do-
90% preskrbljena z mezem last lbroime% nastela zarad(i am&rmb nega pridelka in izvora.	naku pov su rovi n in oborožitvenega
V tem je odgovor na vprašanje materiala, ne da bi Združene države po možnosti ali pa po mejah ev- ™iile Vtirnvme količine drugega
strijo izdatnih ležiišč manganovih uspehe pa obeta tudi pospešeno rud. Tu stojimo pred dejstvom naravnega monopola: kakor pride največji del svetovne proizvodnje mangana na Sovjetsko unijo, tako pride pretežni del proizvodnje kositra na Malajsko otočje in je Cile edini svetovni dobavitelj solitra.
Zato pa ima Evropa monopol za kalijeve solj in živo srebro.
Res je, da primanjkuje v Evropi raznih kovin, pri tem pa še ni izrečena zadnja beseda. Še nedavno so ves nikelj v Evropo uvažali iz Kanade, zdaj pa ga že pridobivajo na Finskem. Tudi na Balkanu se šele v novejši dobi razvija pridobivanje bakra, kroma in boksita, pni primerno organiziranem geološkem raziskavanju pa lahko tam pričakujemo še razna ugodna presenečenja.
Kako je s prehrano? V Evropi živi približno ena četrtina člove-
ropske samopreskrbe. Deset odstotkov živil primanjkuje Evropi, kakor ji manjkajo tudi: večje ali manjše količine posameznih industrijskih surovin. Že v primerjavi z vsem tem, kar ima, so vsi ti primanjkljaji le majhni, upoštevati pa je treba tudi to, da se nekateri primanjkljaji lahko odpravijo že z intenzivnejšim gospodarstvom in da drugih ne bo več, ko bo kemija naravne surovine nadomestila s sintetičnimi. Tako se lahko reče, da je gospodarski prostor Evrope dobro zasnovan in da irna tudi dobre pogoje uspešnega obstoja.
blitva.
Na medameriškj konferenci v Mehiki se :,ie predložil načrt, r>o katerem naj ihi se 10 :ibeno-anieri&knh držav dvignilo iz njihove polkoloninilne stopnje do gospodarske neodvisnosti. S romožjo USA naj1 bi se te države industrializirale. Zlasti bi' pri tem pomagatle ameriške izvozne din uvozne tvrdke.
Po zakonu o posoji in zakupu jo dobavila Amerika od marca 1940 na do konrn 1944 zaveznikom (zlasti Sovjetski Rusiji, Angliji in v maniši meri Kitaiski ter de Ganileu) blaga za 38 milijarde dolarjev. USA pa po dobile od zaveznikov blaga za 4 miti-i-irde dolarjev.
Modni krojaški atelje za dame in gospode
škdvijatn ‘Dattcv
Ljubljana — Prešernova 54
Galanterija - Igrače - Kozmetika
Jugopatent
družba z o. z,
Ljubljana ■ Gosposvetska cesta 1
Joško Zaic
manufakturna trgovina
Pinter & Lenard
LJUBLJANA
Dalmatinova ulica
A. JANEŽIČ
Ljubljana, Florjanska ulica 12-14. — Telefon 32-22, 35-62
Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in poslovnih knjig. Trgovina s papirjem, šolskimi, pisarniškimi in knjigoveškimi potrebščinami.
r/^tT7T1CMTTOE
Ljubljana - Poleg tromostovja
VAN
K A IT
Dr. Th. & G. BOHME
Ljubljana
OA5i'.V/,X
s
Trgovina z Železnino LJUBLJANA
Na drobno	Na	debelo
Trgovina z usnjem in kožami
lože Klanjšček
Ljubljana - Gosposvetska c. 1
(Levo dvorišče Figovec)
Diamanti v Venezueli
V .USA se je znašla skupina podjetnikov, ki je prepričana, da ima industrija diamantov v Venezueli še boljšo bodočnost kakor pa v Južni Afriki. Ameriški interesenti imajo poleg kapitala na razpolago tudi stroje in strokovne moči za iskanje in brušenje diamantov v Venezueli. Uspehi takih načrtov in pričakovanj se še ne dajo oceniti, ker je pridobivanje diamantov v Venezueli šel© v razvoju. Pred tremi leti so jih pridobili za 23.435, zdaj pa je proizvodnja dosegla 34.038 karatov *in je prižlo od nje 78% na en sam revir. Največji doslej najdeni diamant je imel 140 karatov.
Avtomatični bufet, d. z o. z.
MICI
Ljubljana, Šelenbnrgova ul. 4
6.-TIKE Te
j Eleklro - podjetje
boko
C<f
i Ljubljana - Bleiweisova št. 18
• Palača Kmetske posojilnice t
Anglija ne more plačati uvoza
Švedski gospodarski krogi na-glašajo, da se razvijajo švedsko* angleška finančna in trgovinska pogajanja mnogo bolj neugodno, kakor pa se je pričakovalo. Glavna težava je nastala zaradi angleške zahteve, da se izvaža blago v Anglijo za funte, ki se vpišejo v Londonu v dobro, dočim se "plačilo blaga v zlatu ali devizah odklanja. Anglija torej blaga ne more plačati.
Moda
T. EGER
: : : Ljubljana, Sv. Petra c. ; ■ ■ ■ •
r..................v...
j P. Magdič j
i	*
■ • ■ • I Ljubljana, Ulica 3. maja i
Za konzorcij »Trgovski list« kot i*dajat»lj: dr. Ivan Ples«. — Ursdnik:
ifoi*«aik«r.
Za tvftkarao »Merkur« d. d.: Otmar Mikalet. — V»i r Ljnbljani.