Največji slovenski tednik v Združenih Driavab Izhaja vsak torek Ima 17.400 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto---------$0.84 Lk nečlane _____________.$1.90 Za inozemstvo —_—___$3.00 NASLOV nredniitva in upravniitva: 8117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Ra*4olph 3012. :«::»mwttnn:ttimt:t»tti ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Ste v. 44. — No. 44. CLEVELAND, 0„ 2. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1926. Leto XII. — Volume XIL NEWBURSKE VESTI Stirideseturna pobožnost se je končala. Skoraj vse tri dni je padal dež, in vendar je le malo ljudi ustrašil, da so ostali doma. Skoraj bi trdil, da še nismo imeli 40-urne pobožnosti tako debro obiskano zjutraj in zvečer kakor letos. No, Bog je dober in ljubezniv, bolj kot zaslužimo! Dati pa moramo priznanje tudi ljudem, da so marljivi. Kavno sedaj je za moške, pa tudi za nekatere ženske jako vabljiv čas. Po kletih sicer še šumi. pa je že za pokušati. Če je tudi sv. Martin še par tednov pred nami. Da so pustili tako prijazne večere in prišli v cerkev, to je že nekaj. Pridige je imel Father Bombach, župnik cerkve presv. Srca Jezusovega iz Barbertona. Govoril je s polnim navdušenjem in prepri-čevalnostjo. Bog bo pa dal rast temu semenu Božje besede tako. da obrodi veliko sadu. Spo-vedovati so pomagali vsi slovenski gospodje iz Clevelanda, kakor tudi Father Weber, naš prejšnji kaplan. Pomagala sta tudi Father Kazimir Cvercko, novo izvoljeni duhovni vodja K. uniformah. Louis je bil pri-. , „ den dečko, in v veliko pomoč S. k Jednote m ^^^Ljiin starišem. Izguba je ve- Schad iz Indiunapoli&a. Zadnji dan pri zaključku so sodelovali še Father Skur iz Pittsburgha, Father Heid od Holy Trinity, Father Hribar iz Collinwoodu, Father Quinn od St. Catherine, Father Rickard, St. Margaret, Father Kandrac od St. Cyriil and Method cerkve. Zaključek je bil lep in dostojen. Ljudi polna cerkev, petje krasno, procesija veličastna, altar j i krasno okinčani; vse skupaj je letovalo v čast in slavo našemu Zveličarju. Zahvaliti se moramo ženam, katere so prinesle ali poslale cvetlice, ali ki so darovale za nje denar. Šolskim sestram se moramo zahvaliti za lep red in kinčanje cerkve, kakor tudi za točno skrb, da je bilo vedno nekaj šolarjev v cerkvi, kadar niso odrasli mogli biti navzoči. Žensko društvo sv. Rešnjega Telesa je storilo svojo dolžnost in vsak dan po dve uri preskrbelo češčenje. Dekleta, fantje in možje so tudi prišli; kar pa je bito še najkrajsneje videti, so bila pa mnoga obhajila in ne samo prvi dan, ampak vse tri dni, Torej ljudje vendar spoznavajo, da je sv. obhajilo potrebno za nas slabotne ljudi, ki bi morali iti k mizi Gospodovi, četudi smo mogoče še tu in tam kaj prestopili. Smrtni greh je edina zapreka, ki človeku zabra-njuje iti k mizi Gospodovi, ne da se ga izpovemo. Lepo je bi lo, lepo pri tej 40-urni pobož nosti! Bolezen je prišla v hišo Josip NAZNANILO. Vsem članom in članicam društva sv. Vida št. 25. Cleveland, O. se tem potom naznanja, da bomo plačevanje posebnega Jednotinega asesmen-ta (naklada za poškodninski sklad) izvršili na sledeči način : Namesto razpisanih 50c bo moral meseca novembra vsak član(ica) našega društva plačati samo 25c, ostanek, ali drugih 25c se bo plačalo pa iz društvene blagajne. To je odbor društva ukrenil vsled tega, ker smo imeli meseci septembra z lastnim bolniškim skladom precejšen dobiček. Izplačalo se je namreč manj bolniške podpore, kakor se je za ta sklad skolektalo. Da ne bo našečlanstvo preveč prizadeto, vsled ponovnega iz-vanrednega Jednotinega ases-menta, je društveni odbor na svoji posebni seji tako sklenil kakor gori označeno. Upamo, da bo s tem našemu članstvu ustreženo. Anton Fortune, tajnik. lika in se ne da hitro pozabiti. Tolaži naj jih Bog in pa misel, da je šel pred njimi v kraj večne slave in veselja, katerega je Bog obljubil, njim, ki spolnuje-jo njegove zapovedi. Njemu pa naj sveti večna luč. Nekateri povprašujejo, če bomo imeli letos bazar za cerkev. Da! Pa takega, kakoršnega še ni bito. Bazar se prične 20. novembra in se zaključi 28. novembra. Imamo že sedaj nekaj krasnih dobitkov. Eno "Vik-trolo," katero toam je še lani dal Mr. Anton Mervar, in je bito že prepozno jo dati vun. Imamo krasno piano, katera je kras vsaki hiši. Mr. Kremžar nam je že tudi poslal krasen dobitek. Torej vsi na delo! Kar kateri more dobiti — ne da ukrade — to naj dobi. Naredili pa smo tudi z gotovo kompanijo pogodbo za celo karo vsakovrstnih krasnih reči. Tukaj ne bo navadna stara šara. Tukaj" bo samo novo blago in tako, da ga bo kras pogledati. Mr. Anton Globokar se tudi že pripravlja, da bo čil in čvrst. Letos bo imel vse nove "ribniške." Cerkveni možje bodo imeli 14. novembra splošno sejo za vse, da se organizirajo. Dekliško društvo, mladeniško društvo, moško društvo in žensko, vsi se pripravljajo na največji cerkveni bazar, in najboljši uspeh. Watch our smoke! Prihodnjo sredo 3. ntfvembra začnemo zopet z moving picture predstavami. Prva slika je "The White Sister." Slika Kastelica na Rosewood in P° j je zelo zanimiva in krasna. Ka-nekaj dneh odnesla sina Louisa, že kako sta bila dva miada iju. kateri je bil star šele 18 let. bgča 8rca io£ena. Dekle odide Louis je zbolel za prehladom J y samostan, ker je bila prepri-Ko je bil že boljši, je šel nekoli- čana da ^ njen zaročenec mrko ven in si pri tem nakopal tev Qn ^ je bil ^^ difterijo. Prepeljali so ga v ^ ^ je prišeJ nazaj Kaj se City bolnišnico, pa je čez eno je putggt zgodi\Qt Vam pokaže uro potem že izdihnil. Pogreb glika Pridite vgi v sredo poje oskrbel A. Grdina predzad-1 ^^ ob tretjj uri M otroke, zadnjo soboto. Louis je bil član zveitr ob 7:i5 za odrastle. društva sv. Lovrenca tukaj, in Knights of St. John. Več članov slednje omenjenega društva se je udeležilo pogreba v . PRED VOLITVAMI SUHAČI UPAJO DOBITI VEČINO V SENATU IN KONGRESU Washington, 1. novembra.— Voditelji in prisfaši stranke prohibicijonistov so na pred-dan volitev sirom držav zelo zaposleni. Na svojih shodih povsod zatrjujejo in prerokujejo. da bo prihodnji (70) kongres še bolj suh kakor ie bil sedanji. Dr. Clarence T. Wilson, glavni tajnik Temperenčne unije metodistovske-episkopalne cerkve je izračunal, da se bo število suhih senatorjev celo pomnožilo za 3, kongresna zbornica bo pa po njegovi sodbi štela 309 prohibiciji naklonjenih poslancev, med tem ko jih bodo imeli mokri samo 109. Suhači bodo z veliko večino zmagali v 21 distriktih. Na nekem shodu je znani Wvne B. Wheeler, glavni svetovalec Antisalonske lige zatrjeval, da živimo sedaj v ustavni anarhiji, če vlada ne bo z vso silo uvedla Volsteadove postave. Nedavno se vršeča poskusna glasovanja v državi New York, Illinois in Wisconsin so bila direkten napad na ustavno forrfie na*e vlada. Te države bo zahtevale, da naj se ovrže ustavni zakonski načrt glede prohibicije; pri čemer se hoče popolnoma prezreti, da je 18. amendment kot del ustave Združenih držav. Ako bodo mokri zmagali v državah Californija, Colorado, Missouri in Montana, potem bodo imeli butlegerji še več prilike do svojega nepo-stavnega poslovanja, ker jih bo ščitila policija. Kdor je zgubil svoj prvi papir. Mnogi, ki so zgubili svoj "prvi državljanski papir" (Declaration of Intention) vprašujejo, kaj jim je storiti? Odgovor je sledeči: 1. Pojdi k najbližnjemu sodišču, ki ima pristojnost v natu-ralizacijskih zadevah. Povej klerku, kje je bil "prvi papir" izdan in kdaj ali vsaj približno kdaj. 2. Klerk bo zahteval, da podpišeš zapriseženo izjavo (affidavit), ki jo je sam pripravil in v kateri trdiš, pod prisego, da si svoj papir zgubil. 3. Klerk na to zaprosi natu-ralizacijskega komisarja v Washingtonu, da mu dovoli izdati drugi primer (duplikat) "prvega papirja." Ko pride dovoljenje, sodni klerk izda nov "prvi papir," za katerega je treba plačati pristojbino .$1. —Meseca oktobra t. L je bilo v Clevelandu od avtomobilov do smrti povoženih 34 oseb; to število prekaša vsak drugi mesec v tem letu. Skupno število teh žrtev od 1. januarja do 31. oktobra, 1926 znaša 184, v primeri s številom 167 lanskega leta. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! —Dne 25. oktobra so v Si oux City, Ia., pokopali najtež* jega moža označenega mesta, ki je tehtal 486 fuhtov. Po-grebnik je moral naroČiti ne*> krsto, katero je "nosilo deset mož. PREMOG PODRAŽEN. ŠPEKULANTJE DELAJO VE-LIKE DOBIČKE Washington. D. C., 29. oktobra. Bližajoča se zima in nadaljevanje stavke premogarjev na Angleškem spravlja naš ameriški trg v neljubo zagato. Ta dva vzroka vporabljajo špe-kulantje s tem, d« so pričeli ceno osobito mehkega premoga dvigati. Ekonomisti državnega rudarskega urada trdijo, da je vsako podraženje neopravičeno in nepravilno. Vsled večmesečne stavke na Angleškem naroča sedaj mnogo inozemskih držav premog iz Amerike, ker ga ondi ne dobijo. To priliko so porabili razni špe-kulantje, da so ceno premoga tako nepričakovano visoko dvignili. V Pittsburghu, Pa., središču premogovnega okraja je veljala dne 28. oktobra ena tona mehkega premoga $10; lansko leto ob tem času pa samo $5 ali $6. Prekupci premoga pa celo obljubujejo, da bo cena poskočila kmalu na $12. Nekaj vpliva na ceno premoga tudi dejstvo, da je bito več DRUŽINSKA TRAGEDIJA. OCE USTRELIL DVA SOROD-NIKA, RANIL ŠTIRI Na 9531 Meech Ave. v Clevelandu živeča zakonska dvojica James in Mary Trecka se ni zadnji čas dobro razumela, kar je povzročalo veden prepir v hiši; posledica sporov je bila menda žena, vsled česar se je Trecka hotel od nje sodnijskim potom ločiti, česar se je pa žena branila. Minuto nedeljo, ko je Trec-kova družina sedela pri večerji, je prišel oče zopet domov. Takoj pri vstopu je zahteval od svoje žene, naj mu pomaga prenesti eno posteljo iz prvega nadstropja, ker se bo iz te hiše drugam preselil. Žena ga ni hotela ubogati, ampak je zopet sedla k večerji. To je razkačenega moža tako ujezilo, da se je zabarikadiral pred vrata in pričel s svojim krvavim činom. Vsakega izmed navzočih pri večerji je s silo dovedel v vežo pred vrata in oddal nanj strel iz samokresa; ko je šestkrat počilo, je morilec samokres iz nova nabasal. Mrtva sta sledeča dva Tree- POPLAVE V SLOVENIJI POLJANSKA DOLINA NAD &KOFJO LOKO OPUSTOŠENA 1-ovov v Pennsylvania zadnji čas zaprtih; -druib*i< sedar fef Frank Kaman hko prodajo svoje blago z.i visoko ceno, ker. je povpraševanje po tem blagu veliko in topita v -zlic temu, da se je leto« več premoga produciralo kot lansko leto. Tekom enoga tedna do 16. oktobra t. 1. se je nako]>aio v raznih ameriških rovih 12,-376.000 ton mehkega premoga ; lani v tem času pa samo 11,770,000. Skupna produkcija mehkega premoga v tem letu znaša 434,689,000 ton, lansko leto pa 392,679,000. V inozemstvo se je povprečno na leto izvozilo štiri .milijone ton mehkega premoga; letos pa znaša to izvoz že nad 20 milijonov ton. Koliko dobička imajo razni špekulantje in premogovni baroni pri svojem biznezu nam kažejo številke, oziroma cena premoga na mestu ali pri rovu: Lansko leto je veljala tona takega premoga $2.06, dne 18. oktobra t. 1. pa $2.45; vse drugo gre za tovomino in profit. Baš te dni se vrši konferenca meddržavne trgovske komisije. ki bo vzela v pretres tudi sedanje neopravičeno podraženje premoga. Pričakovati je, da bo vlada pri tem ostro nastopila in prepovedala navijati cene premoga. Čudno srečanje. Wichita, Kan s., 31. okt. — Danes popoldne sta med veliko množico ljudstva ogledovala žogometno igro tudi Sol. G. Scott iz Kingmana, Kans., in Mrs. R. J. Wilcox iz New Yorka medsebojno povsem nepoznana. Ko je Scott stal poleg svoje sogledalke, jo je pričel bolj natančno opazovati, če ni morda to njegova sestra, katere že ni videl zadnjih 30 let in nič o nji slišal. Radovednost se mu je dobro izplačala, kajti v nekaj trenutkfe sta se brat in seetra spoznala in ta vesel dogodek na družinskem sestanku primerno proslavila. star 36 let, živeč na 12806 Buckeye Rd., njegov zet, in Edward Kukral, star 30 let. nečak Treckove žene. Ranjeni: Mrs. Mary Trecka, stara 48 let, njegova žena, bo umrla; Frank Kukral, 51 let, svak morilca, bo umrl; Eveljm Kukral, 17 let, hči prvega, ranjena v hrbet in Mrs. Sylvia Koman, 31, Treckova hči, ranjena v hrbet. Vsi ranjenci se nahajajo v bližnji bolnišnici. Po storjenem groznem činu je šel Trecka v p*-\o nadstropje, kjer si je pognal kroglo v glavo, da je na mestu umrl. Miss Emma Friese, 28 let, sestra Trec-ktfve žene je bila edina neranje-na. Policija domneva, da je Trecka sprva nameraval Zvabiti svojo ženo v prvo nadstropje, kjer bi- jo bil ustrelil; ker se mu pa ni to posrečilo, je izvršil svoje maščevanje nad celo družino. Sosedje pravijo, da je bil Trecka skrajno surov in nasilen. Treckovi so rodom Cehi. -o- Vojni spomenik v San Frisco. San Francisco, Cad., 31. okt. Letos na dan premirja (11. novembra) se bo v tem mestu na zelo slovesen način zasadilo prvo lopato v svrho zgradbe krasnega spomenika padim vojakom v minuli vojni; spomenik bo veljal pet milijonov dol. Če je človek predebel. Miami, Fla., 31. okt. — 1% tukajšnje okrajne farme so danes premestili vse jetnike v novo, bolj moderno poslopje. Pri selitvi je pa vodstvo te far me naletelo na veliko težkočo s tem, da enega jako debelega jetpika ne morejo drugam premestiti. Odkar se nahaja v zavddu, se je dotičnik tako zredil, da ne more iz hiše; vsaka vrata in vsako okno je zanj preozko. Drugega ni pomaga lo, da so tega debeluharja še za nekaj časa pustili v stari hi ši, dokUr ne b&do vhbda pri vratih razširili. Niso se še zacelile rane, ki jih je naši fari prizadela lanska povodenj, pa je prihrula v pon-deljek 27. septembra taka voda od vseh strani v našo faro, da jo niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Blegaš je bil v nedeljo zvečer ves zavit s črnimi oblaki — med bliskom in gromom pa je lito kot iz škafa. Ponižni studenčki v posameznih grapah so postali hudourniki, ki so odnašali s seboj vse, kar jim je bito na poti. Strela je udarila na več krajih, med tem tudi blizu šole na Ma-lenskem vrhu, da je puh vrgel iz postelj več prenočevalcev Voda je bobnela in šumela. Odnesla je v naši fari vse mosto ve, ki so bili lani z velikimi stroški dobro nanovo postavljeni. Tudi most iz Poljan v Ho-tovlje, ki je lanski povodnji stanovitno kluboval je odnesla Po-Ijanščica. Most v Srednji vasi, na Visokem, v Krnišniku je izginil brez sledu. V Sopotju jc odnesla hišo Rudolfa Terfolje. rešil je goto življenje. .Najbolj prizadeta je biln ta kozvana Hotoveljska grapa, kjer je stalo šest dobroidoč-h mlinov, ki so danes kup raz valin, zamašeni z prodom, drv-mi in lesom porušenih žag. Kovaču Krmelu je voda porušila kozole, z njim zadela ob ko-vačnico, jo porušila, se zajezila, odtrgala griček, kjer je imel čedno hišico in mu odnesla zad njo steno, kot bi jo odrezal Hudo so prizadeti mlinar For tuna. Voda mu je poruš ln mlin, prišla v hišo in malo je manjkalo, da je ni odnesla. Dalje posestnik in Žagar Debeljak ki bi bil ob žago in mlin. katero je dobesedno zasuto in ob hišo, da ni narasla Poljanščica zadrževala hudournika Hoto-veljščice in da se ni drvarnica soseda Šarovca zajezila med njegov vrt in mlin in tako prisilila hudournik, da .si je zbra' drugo pot. Visoški mlin je ves zasut s hišo vred. Hudo poškodovani so mlini Divjakov, Drnovškov in Kisovcev. Kočarju je odnesla raz njiv vso rodovitno prst, ki je lani navozil na polan^ki povodnji izropane njive. Vat hotoveljsko polje je ena sama ravan polna kamenja, šodra, sipe, usedlin, tramov, dračja in druge navlake. Bito je v grapi mnogo usadov, ki so grozili zasuti tudi hiše. Živino so rešili. A kaj bi bito, ako bi se nesreča pripetila ponoči. V Poljanah so trpeli veliko škodo trgovci Dolinar, Jezeršek in Jamar. Prodovskim je odneslo kozolec, šupo in v hlevu je nasuto blata. Usnjar Klo-bovs trpi veliko škodo na usnjarskem materijalu, ki ga mu je voda odnesla. Pri Vidmarji' 90 zasute kleti, izteklo je precej vina. Mesarju Maroltu je odneslo vozove in podrlo šupo. mesnico pa napolnilo z blatom in ptodom. Pošta je bila v vodi. V cerkvi je stala voda do ofchajiloe mize. V župnišču je bjla v6da v veži, v kleteh, ku-Hitiiji in malo je manjkalo, da ni udrla ▼ pisarno, iz katere so IZJALOVLJEN NAPAD. ATENTATOR STRELJAL NA MUSSOLINIJA. PODIVJANO VOJAŠTVO. Bologna, Italija. 31. oktobra. Povodom četrte obletnice ustanovitve fašizma se je vršila v tem mestu velika patrijotična slavnost, na katero je prihitelo okrog 50,000 fašistov od blizu in daleč. To slavnost, ki je bila zaeno zvezana s kongresom znanstvenikov, je obiskal tudi italijanski ministerski predsednik in oče fašizma. Benito Mussolini, ki bi bil kmalu postal žrtev atentatorja. Okrog pol 6. ure popoldne, ko je Mussolini s svojim avtomobilom zapuščal slavnost in se peljal po glavni ulici, je neki 18. letni mladenič iz množice ustrelil na Mussolinija z namenom, da ga umori. Napad se mu pa ni posrečil ker ni dobro meril. Atentatorjeva krog-lja je priletela tako blizu Mussolini j evih prsi. da je odbila dve reda z njegove suknje. Ko je hotel neimenovani napadalec še enkrat pomeriti, se je nanj navalila množica py-.sotnih karabinerjev (vojakov) in ga na okrajno brutalen način umorila tekom ene minute po izjalovljenem napadu. Nesrečnika so vojaki zatem ob divjem hrupu viekli po cesti in si dajali duška. Na policijski postaji je bilo dognano. da je imel napadalec 14 velikih smrtnih ran na svojem životu, bil je tudi večkrat prestreljen in zadavljen. Mussolini že iz navade ni kazal nobenega posebnega strahu vsled tega incidenta, ampak se je takoj zatem naglo odpeljal na bližnjo postajo in se napotil proti Rimu. Med tem mu je ljudstvo burno klicalo: "Živel Mussolini!" Glavni tajnik fašistovske stranke Signor Turati je izdal še isti dan na italijansko ljudstvo primerno proklamacijo v kateri se grozi z maščevanjem vsem sovražnikom fašizma in vsem onim, ki bi se samo upali dotakniti rešitelja (?) Italije, Mussolinija. Poleg številnih ča-stitk je prejel Mussolini tudi od laškega kralja izraz veselja, ker je zopet srečno ušel smrti. Mussolini je bil tekom zadnjih štirih let že 6 krat napaden od raznih atentatorjev, toda ti napadi so se vedno izjalovili. pravočasno vse rešili. Električna centrala je ostala nepokvarjena. Toda drogovi so na tleh. Deloma jih je odnesla voda in bo minuto mesec ali še več, da bomo zopet imeli luč. V srednji vasi in v Doblu je več usadov, njive in travniki so uničeni. Podrto in odneslo je več kozolcev-dvojnikov. Pri Cude-tu za hlevom se je udri hrib. Za več tisoč metrov materijala je na ^esti. Škoda je samo v Poljanski fari ogromna. Dolžnost države je, da priskoči na pomoč in to hitro. Jesen je tudi in bližajo se deževni dnevi. Kdaj bodo ubogi ljudje vsaj za sito popravili svoja bivališča, uredili ceste in pota? Društvena naznanila in dopisi PROTEST Članice društva Marija Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote, Chicago, 111., so na svoji redni društveni seji dne 17. oktobra. 1926 razpravljale o zadnji Jed- ji tako prosil, da bi se pomnožilo število glavnih uradnikov. Vedel sem, da jih potrebujemo in osobito že žensko zastopništvo v glavnem odboru Jednote. Namesto dodati, je kon- notini konvenciji, ter so skle- vencija celo odvzela eno pod-nile sledeče: j predsednico, ne da bi pomislili, 1. Najodločneje protestiramo i kaj je bilo po ženskah doseže-proti temu, da je na 8,000 žen- j nega v preteklosti. Nikakor ni skih članic konvencija prisodi-1 bilo prav, da se je pri volitvah la samo eno glavno odbornico, i prezrlo ono, kar je bilo Jednoti medtem, ko ima 10.000 moških najboljša podlaga. To tudi me-članov 21 glavnih odbornikov ne boli, ker gledam, kako bo šlo pri K. S. K. Jednoti. To ni iz delom naše podjetje naprej pravično, še manj pa gentle-mansko, posebno če pomislimo, da so nam nekateri glavni od- brez sporazuma vseh. Ženske morajo dobiti večje zastopstvo v Jednoti. Da imamo izmed borniki pred konvencijo ob-!vsega glavnega odbora samo ljubljali, da se bo vpoštevala eno žensko uradnico, to ne za-marljivost ženskih društev, daidostuje; mi moramo gledati, da bomo dobili vsaj tri članice \ glavni odbor. Tudi drugi razni predlogi v korist ženskim društvom so bili odglasovani. Ako se bo tako vpoštevalo naše upravičene zahteve, tedaj naj nikar ne bo kakega razočaranja, ako bomo ženske storile isti korak, kot so ga naredile članice drugo-rodnih Jednot, namreč da so se odcepile od skupnih Jednot in ustanovile svoje lastne ženske Jednote. 2. Kot članice katoliške Jed 3e to nadomesti in popravi. Mogoče bo kdo rekel: "Saj je bilo tako tudi pretepena (tekoča) tri leta!" Dobro. To je bil samo poskus, in ker je ta po-ikus nam dobro izpadel, moramo to vpoštevati in dati ženskam priznanje, in sedaj moramo imeti najmanj tri glavne uradnice; to ne radi tega, da se .jre za čast ženskam, pač pa za-o, da bo naša Jednota napre-iovala. Deliti se ne moremo, n tega potreba ni. Dajmo bi-i pravični in priznajmo zastop- note protestiramo, da bi bilo še I ?tvo glavnega odbora ženskam, kdaj katerokoli društvo na kon-! ' pa število delegatov in de-letatinj enako. Toda nikar se ne bojte, da bomo me takrat -ahtevale zase 21 odbornikov medtem, ko bi vam pustile sa mo enega odbornika'. V tem dopisu se nekako v »r.mehajočem tonu glasi t'La-dics first," češ, ženske so se prve začele pritoževati. Well, imamo vzrok. Ali ga imate vi moški? Ali nismo me ženske pomagale izvoliti 21 moških odbornikov, medtem, ko ste moški izvolili samo eno odbornico? O "Ladies first" bi se pri naši Jednoti lahko veliko pisalo, toda danes naj zadostuje samo eno vprašanje, in sicer: Kdo se je na zadnji konvenciji bolj redno udeleževal sej, moški ali ženske? Toliko za danes. Pa brez zamere. Julia Gottiieb,» tajnica in delegatinja minule 16. konvencije. Joliet, Ifl. — V 43. številki "Glasila K. S. K. Jednote" se je dopisnik iz Eveletha, Minn., >b moje ime spodtaknil. Ker sem pa jaz jako neobčutljiv, za-o me ni to tudi nič dirnilo, ta ko da nisem ničesar prav nič občutil. Dopisnik preveč zanesljivo vstraja pri svoji trditvi, ker pravi z vso gotovostjo la prihodnja konvencija bo zmagala s centralizacijo. Jaz njegove trditve ne podpiram; rečem samo to bolj v dvomljivem tonu: Mogoče da? Mogoče ne? Zato, ker prerokovanje bodočnosti štiriletne dobe je nezaupno in spada v nego tovost. Ne mislim pa jaz tega, da bi Komu s tem korajžo jemal; jaz sem le te misli, da sedaj je še prezgodaj tako daleč v bodočnost gledati, ker v tem času se lahko še marsikaj spremeni, o čem se še nikomur niti ne sanja, tako da sedaj se še o tem nič gotovega govoriti ne mdre. Spominjam se pregovora,, ki pravi: Nikoli naj nihče ne hvali dneva pred večerom in: Nikoli naj se nihče srečnega ne šteje pred smrtjo. In to sta dva neovrgljiva pre govora. Pa brez zamere! JoMpJi Paaian. Joliet, IU. — Ker je bivši delegat Rev. Moder poslal svoj dopis v "Glasilo," v katerem je ostro kritiziral večino 16. konvencije in nazival one delegate in delegatinje in glavne odbornike, ki smo glasovali za ohranitev slavnega starega imena naše organizacije in da ostane tudi vnadalje prostovoljna centralizacija, z raznimi nepreveč laskavimi priimki in dovtipi ter klical centraliste" in druge "v boj,' mi je naše društvo, kot svojemu bivšemu delegatu na svoji minuli redni seji naložilo dati mu primerno pojasnilo in odgovor. Mislil sem stvar opustiti, a ker se je za njim oglasilo tudi nekoliko drugih dopisnikov, ki merijo v isto smer, sem odločil izvršiti nalogo svojega društva. Rev. Moder trdi, da smo v U. S. A. Zakaj se on in njegovi pristaši kot gerttlemani ne vklo-nijo večini kot dobri ameriški državljani ? Ako je ime "Kranjska" komu zoperno, si prav lahko od po more. Mi pa to ime čislamo in nam za to nihče ničesar ne more. Tudi vsako zgražanje nad društvi, ki so svojim delegatom in delegatinjam naročila, kako glasovati, je nesmiselno, ker delegatje in delegatinje so zastopniki svojih društev, a ne zastopniki in zastopnice samih sebe. Naše društvo je za centralizacijo kot je sedanja, ker je neprisiljena. Kakor se vsakdo zavaruje lahko za $250 ali več do $2,000, in nikogar se ne sili, da se naj zavaruje za več al? manj, ravno tako naj bo glede centralizacije. Katera društva hočejo biti v nji, naj bodo, katera pa ne, naj pa bodo izven iste. Le škoda, ker ni bila iste uvedena že pred 20. leti. Čudno pa se nam zdi to, ker so se na konvenciji najbolj borili za prisiljeno centralizacijo članj ravno onih društev, katera so^ po konvenciji že iz centralizacije izstopila« ali se pa pri pravljajo za izstop. S^atu Shukletu, ki piše: "... kaj bi rve delegatinje storile z možmi delegati, ko bi bilo vaše število 142, a naše 42?' naj pojasni to njegovo vpraša nje katera bivša delegatinja. jKončno naj še to omenim, da 30 imeli na konvenciji glavno besedo ravno oni, ki so bili za novo ime in prisiljeno centralizacijo. To pa iz razloga, ker je bil skoro ves glavni odbor na njihovi strani. Zakaj potem toliko "zvonenja po toči" in klicanja "na boj?" Ali bi ne bilo boljše, če bi se pripravljali na delo za večjo in boljšo K. S. K. Jednoto? Zapomniti si vam je treba, da po takih potih ne boste prišli do zmage. Treba vam bo kreniti drugo in bdljšo smer, ako hočete pridobiti naša društva za novo ime in splošno centraliza cijo. S silo ne bo šlo! Z bratskim pozdravom, Josip Klepec, bivši delegat društva št. 3 POJASNILO članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111. Ker me nekateri člani povprašujejo zakaj sem pustil urad kot predsednik našega društva sv. Jožefa, drugi zopet zakaj me je glavni predsednik odstavil, kaj sem napravil in ker pa nočem več odgovarjati, bom pojasnil vsem tistim, ki še ne vedo moje afere z neka :erimi glavnimi uradniki. 1. Zatožen sem bil po bratu Jožef Zalarju, bivšemu članu našega društva, da kršim pravila* da ne sprejemam člane in članice na seji. 2. Da kot predsednik nisem branil na sejah glavne uradnike, ko so jih člani napadali na seji. 3. Da sem povzročitelj javnega shoda - Jolietskih društev, spadajočih h K. S. K. Jednoti. To so tisti prestopki, zaradi katerih sem bil odstavljen iz ura- da, da ne morem biti predsednik za leto 1926. 4. Odgovor na prvo obtožbo glede sprejemanja članov in članic na seji: Glavni predsednik Grdina je razpisal meseca januarja, 1926, sto dolarjev nagrade za pridobivanje novih članov in članic, in teh sto dolarjev se naj razdeli na štiri dele, prva nagrada je bila zlata ura itd. Ker sem se pa te zlate ure tudi jaz polakomnil, sem šel precej na delo, in sem dobil do meseca junija t. 1. 78 članov in članic; seveda, ženske je bilo težko spraviti skupaj na sejo, in jih ni bilo mogoče spraviti v društvo, ene so hotele rajši iti v insurance, kakor da bi šle na sejo. Seveda kei prejšnji predsedniki niso sprejemali članic na sejah jih tudi jaz nisem. Sega je pazil, da so zdrave in mlade, pa jih je kar spravil v društvo, in tako so tudi druga društva delala, pa ni bilo nič zato*samo na Šega-ta se že precej dolgo pazi in mu nastavlja zanke, da bi se ga vjelo, pa se ga ne bo, se ni treba bati. Da nisem glavnih uradnikov branil na seji, sem pa mogel biti zopet spoznan po krivem, zato ker je bil član John Težak pozvan za pričo, da je bil na do-tični seji navzoč, ko so se glavni uradniki napadali, in sem dokazal pri porotnem odboru, da ta član tisti čas ni bil na 3cji navzoč; pa zopet ni nič pomagalo, samo po Šega-tu! Pozvane so bile še druge priče, sobrat John Plut in Anton Fritz; zopet sem jim tam dokazal, da te priče govorijo neresnično in priča je dokazala, da so te priče krive, pa to ni nič pomagalo, samo po Sega-tu! Kar se tiče tistega shoda, katerega sem bil jaz povzročil, sem pred glavnim porotnim odborom vse dokazal in imena prebral, kako se je shod sklical, in to ni nič pomagalo, same po Sega-tu, ker je "toliko" zakrivil ! Šega je dobil nagrado za pridobitev 78 novih članov in članic, katere je pripeljal k društvu sv. Jožefa in naši Jednoti, in vsi so dobri in čvrsti, zato sem pa dobil nagrado, da sem odstavljen za leto 1926 od pred-sedništva društva sv. Jožefa. Hvala lepa za vse! To sem zato napisal, da ne bi nekateri člani sumili, kaj sem zakrivil, ker nisem več predsednik dru štva sv. Jožefa. Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, posebno pa članstvu društva sv. Jožefa, št. 2 K. S. K. Jednote. Jacob Šega. ki so že pred 35 leti orali celino našega društva in K. S. K. Jednote. Zatorej apeliram na vas, da pridete vsi na prihodnjo sejo. V trajen spomin na 35-letnico obstanka našega društva, dovedite s seboj 35 novih članov! Člani, ki niste bili na zadnji seji, in' niste slišali poročila nadzornikov, tukaj >aram naznanjam, da naše društvo obstoji tudi v finančnem oiiru dobro. | Zadnje tri mesece smo napredovali za $116.12, in dne 30. septembra t. 1. smo imeli v blagajni $2,098.95. S sobratskim pozdravom, Peter Musich, ^tajnik. Društvo sv. Petra in Pavla, št 64, Etna, Pa. S tem naznanjam vsem čla-nom našega društva, da če bo dne 7. novembra t. 1. lepo vreme, se ne bo vršila društvena seja, to pa radi tega, ker bo to i nedeljo popoldne procesija na {pokopališče v Sharpsburg, Pa., in tja gremo vsi člani našega j društva, če bo lepo vreme. Dalje poročam, da bom ta dan pobiral mesečni asesment samo dopoldne od 10. do 12. ure v klubovi dvorani na 28 Bridge St., Etna, Pa. in od 1. do 3. popoldne pa v Hrvatskem Domu na 110 Bridge St. S pozdravom, John Skoff, tajnik. VABILO NA VESELICO katero priredi društvo Marije Pomagaj, št. 164, K. S. K. J., E velet h, Minn dne 14. novembra ob pol osmih zvečer v Oreskovičevi dvorani. Vsi člani in članice raznih društev, kakor tudi naši prijatelji in prijateljice ste uljudno vabljeni na to veselico, kjer boste izvrstno postreženi. Vstopnina za moške 50 centov, ženske so vstopnine proste. Osobito apeliram na članice našega društva, da naj vsaka proda vsaj eno ali dve vstopnici !(tako jp bjl 'sklep društva na seji), ker vsaka članica ima gotovo kaj prijateljev in znancev. Ne smemo biti brezbrižne; treba nam je odločne volje, spora zumnosti in sloge, da nam bo društveni napredek zagotovljen. Vstopnice dobite že sedaj pri sosestrah Mary Perušek, Mary Ulasič ter pri predsednici društva sestri Luciji Kapsh. H koncu kličemo vsem skupaj : Na veselo svidenje dne 14. novembra. Prav uljudno vas še enkrat vabi Odbor. VABILO NA SEJO Društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111. Vsem cenjenim članom in članicam našega društva tem potom uljudno naznanjam, da se bo prihodnja redna .seja vršila v soboto dne 6. novembra t. 1. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer v navadnih prostorih. Ker bo na tej seji več jako važnih točk na dnevnem redu, zato ste vsi člani in članice pro-šeni, da se iste polnoštevilno udeležite. Za mesec november je razpisan poseben asesment 50 centov za poškodninski sklad, kar blagovolite vpoštevati. Z bratskim pozdravom, Louis Železnikar, tajnik. Naznanilo. Vsi člani društva Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111., ste pro-šeni, da se v polnem številu udeležite prihodnje mesečne seje dne 14. novembra t. 1., da se pogovorimo o nameravani veselici povodom 35-letnice našega društva. Društvo Vitezi sv. Jurija je bilo ustanovljeno dne 8. novembra, 1891, in hvala Bogu, še danes imamo enajst sobratov živih, ki so bili ustanovniki našega društva. Cenjeni mi so-bratje! Lahko ste ponosni na svoje društvo in te svoje člane, Iz urada društva sv. Martina, Št. 178, Chicago, 111. Na seji meseca oktobra so člani sklenili, da bi se priredijo že drugo veselico tekom obstanka našega društva. Ta veselica se bo vršila prvo nedelje po Veliki noči (vuzmi), oziroma na Belo nedeljo prihodnjega leta. Že danes prosim vse naše člane v imenu odbora, da naj agitirajo za to prireditev; take j tudi že danes uljudno vabimo in prosimo vsa cenjena slovenska chicaška društva, da nas ta dan 1 obiščejo. Veselica ^e bo vršila v gornji dvorani šole sv. Stefa na na Lincoln in 22. cesti. Mislim, da je ta prostor vsem Slovencem dobro znan. Prepričan sem, da se bo na tej veselici gotovo vsem dopadlo, kei bomo imeli za vse najboljše pri-pravi j eno. Najeli bomo po celi okolici dobropoznano godbo Mr Foj3a in Mr. Račiča. Pričaku jemo torej velike udeležbe. Zapomnite si dobro, Belo netleljo! Društvo je tudi sklenilo, da član, ki se ne bo udeležil te naše veselice, bo moral vseenc plačati za tiket 50 centov; oni, ki pridejo, ne bodo plačali ti-keta. Cisti prebitek te veselice bo namenjen za društveno blagajno in tekoče stroške društva. K sklepu še prosim' vse naše člane, da bi se bolj marljivo in točno udeleževali mesečnih sej in redno plačevali asesmente; nekateri predolgo odlašajo, kar« je dosti sitnosti za društvene ga tajnika. S sobratskimi pozdravi do vsega članstva našega društva in K. S. K. Jednote. John Turner, tajnik. VABILO NA VESELICO V MILWAUKEE, WIS. Dne 7. novembra se bo vršila veselica organiziranih ali skupnih društev K. S. K. Jednote iz Milwaukee-West Allis v Harmonie dvorani. Vstopnice se dobe pri društvenih tajnikih in veljajo v predprodaji 35 centov, pri vratih pa 50 centov. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vabite se torej vsi člani in članice naših društev, da se udeležite te prireditve in tako, lahko rečemo, storite svojo dolžnost, ki smo jo prevzeli vsi, ko smo ustanovili našo organizacijo in se oprijeli tega skupnega dela. Torej delo smo začeli in nihče ne more reči, da bo brez uspeha. Lahko trdimo, da pri sedanjih razmerah smo dosegli že prav povoljen uspeh, ki je samo možen potom nesebičnega delovanja. Zato prav gotovo tudi sedaj ne boste popustili in boste podpirali to idejo, in namen, ki vam je znan. Ne smemo biti brezbrižni v tej stvari, treba nam je odločne volje; in zopet in zopet pov-darjamo: treba je sporazumnosti, sloge, da bo naš cilj zagotovljen. In ako se komu ne zdi kaj prav, naj sporoči na naših sejah, tam je prilika za to, da se govori in vsakomur je treba biti hvaležnim, ki da kakšen dober nasvet ali pametno idejo. Dalje, ker smo že toliko omenili, naj še to: želeti je, da na prihodnjih volitvah posvečate tudi malo skrb temu, da izvolite dobre zastopnike in zastopnice in take, ki se zanimajo za to ter bodo pridno delovali Najboljše bi bilo, da predsed nik. tajnik in blagajnik od vsakega društva prevzamejo tudi zastopništvo, kar bi bilo v več ozirih koristno in pripravno. Katerim v resnici ni mogoče se sej udeleževati, jih ne siliti, kei zahtevati je, da se zastopniki redno in pravočasno udeležujejo sej. Kajti tudi tukaj mora biti red in videli boste, koljko več uspeha bo na sejah in kolike lažje bo delo. Torej povodom te veselice pokažimo, da smo, da delamo \ vsakem oziru. Pokažimo ravno na tej veselici z obilno udeležbo. kaj premorejo naša društva. Kaj ni to obenem lepa prilika, da se članstvo vseh štirih društev skupaj snide, da sekaj koristnega ali zabavnega pogovorite ? Proč z izgovori! Vsakdo naj sklene, da se bo vesolice gotovo udeležil. Prepričani smo pa tudi, da boste zadovoljni s postrežbo bodisi z "lunchem" (prigrizkom) ali z dobro letošnjo Noetovo kapljico. Skrbeli bomo za kratek, pa zanimiv program, da bo tem več časa za zabavo in ples. Upamo tudi, da qam bodo naši milwauski pevci "Danice" zapeli par pesmi. Svirala bo znana m izbor-na Heimova godba. Naj ne bo torej to naše vabilo zaman, vsled česar kličemo h koncu vsem skupaj: Na veselo svidenje dne 7. novembra na naši veselici! Za odbor združenih društev K. S. K. Jednote, M. Žagar, tajnica. NAZNANILO IN VABILO Gilbert, Minn. — Zopet podajam par vrstic v naše priljubljeno "Glasilo" in naznanjam vsem s obratom in sosestram tudi iz bližnjih naselbin, da bomo priredili dne 14. novembra zvečer v Finski delavski dvorani krasno narodno igro v petih dejanjih "Svatba pri Andrejevih." Ta igra je nekaj posebnega in tako zanimiva, da se mora človek takoj spomniti na običaj, kako se ženijo v stari domovini; kako vosi jo "balo," kako "gradijo" in kako si svat-je "šsjbezen" delijo. Zatorej uljudno vabimo vse (Dalje na & strani) cenjeno občinstvo iz Gilberta in okolice, kakor: iz Eveletha, Virginije, Chisholma, Biwabi-ka in Aurore; sploh vse, kdor je pri volji se udeležiti. Nikomur ne bo žal, pač pa se bo vsakdo kesal, zakaj ni šel te ^tarokrajske vohceti pogledat, kajti kaj takega se ne vrši tu pri nas vsak dan in tudi ne vsako leto. Te igre gotovo ni še nikdo videl in je tudi mogoče več ne bo. To je torej prva in zadnja prilika, da se nekaj posebnega vidi, kar bo ostalo vsakemu v spominu. Vabimo tudi vse tiste, ki so rojeni tukaj v'Ameriki, da vidijo, kako se vršijo ohcetne ceremonije v stari domovini; otroci so tudi vabljeni; pustite jih. da pridejo, da si bodo to prireditev dobro zapomnili. Pridite sploh vsi, stari in mladi; saj vohcet vsak rad vidi in ga ra/.veseli, da bi takoj zavriskal. Ta igra ima zelo bogata dejanja in prizore, pa tudi igralci so izvrstni. Naj omenim še to. da bo za nevesto članica našega društva Marije Pomagaj, št. i%; njenega imena pa to pot še ne povem; le pridite, da je boste osebno videli; o prav lušt-kana je, in tudi njen ženin je za v be r fant. To vam bo imeniten parček na odru! In koliko bo pa še drugih stvari, katerih naši igralci nočejo povedati. Pojdimo torej pogledat svatbo pri Andrejevih, bomc videli kakšna bo! Let's go! Članicam našega društva Marije Pomagaj tudi nazna njam. da je bilo na seji dne 10 oktobra sklenjeno, da vsaka, katera se ne udeleži te igre, bc plačala 50 centov v društveno blagajno. Vstopnina na igre znaša 50 centov za odrastle, za otroke do 14. leta pa 25 centov začetek točno ob 7:30 zvečer. Vse to priredi društvo Marije Pomagaj, št. 196 K. S. K. •Jednote v Gilbert, Minn., dne 14. novembra v Finski delav ski dvorani. Za drugo bo tudi z vsem preskrbljeno, da lačni, žejni in plesaželjni ne bodo tarnali. Za preprodane vstopnice bo dobil vsak posebno številko, ki mu bo lahko donesla sreče na veselici, da bo dobil lep sla dek dar v obliki "candy." Ta dar bo določen še pred igro. Kupite torej vstopnice že sedaj, da se boste morda lahko sladkali na igri. Članicam našega društva se tudi uradno naznanja, da se bo pričela prihodnja naša mesečna seja točno ob 2. uri popoldne namesto ob treh; vzrok je ta, ker bo dosti drugega dela za isto popoldne. Še enkrat prav uljudno vabimo vse skupaj na to zanimive vohcet in vam kličemo: Na svidenje! S sosestrskim pozdravom dr vseh, Mary Yurcich, tajnica. Jednote. Potrudila se bom, da bom enkrat imela čast se zahvaliti za prvo nagarado. Torej še enkrat, lepa hvala za poslano mi darilo! t Mrs. Agnes Mahovlich. Joliet, 111. — Dr. Martin J. Ivec, dobroznani slovenski zdravnik se je vrnil te dni domov v Joliet, kjer zopet uradu-je. Mudil se je tri tedne v Rochester, Minn., ter študiral na Mayo kirurgični kliniki, ki je največja privatna kirurgična klinika na svetu. ' Čez sedemdeset tisoč ljudi se hodi v Rochester zdravit na leto iz cele Amerike in tudi iz inozemstva. V Rochester, Minn., se nahaja šest velikih bolnišnic; .St. Mary's Hospital je največji, ter stane pet milijonov dolarjev. Tukaj operirajo slavni zdravniki; operacije pa vodita dva brata Dr. William in Dr. Karl Mayo. Tam se nahaja čez 50 zdravnikov špecijalistov v kirurgiji, ki pomagajo operirati j raznih bolnišnicah in po raz-lih oddelkih, spadajočih pod Mayo kliniko. Vsak dan je najmanj 40 operacij. Rochester mesto šteje 12,000 prebivalcem. oddaljeno . je od St. Paul, Minn., 90 milj in obkoljeno s samimi kmetijami. S pozdravom, Poročevalec. SREBRNA POROKA V LORAINU, OHIO Iz South Chicago, 111. — Kaj pa takega iz South Chicaga? O, nič posebnih naselbinskih novic (iragi čitatelj to pot, ker te vrstice so namenjene samo v zahvalo. Ker se mi ni mogoče osebno zahvaliti, se hočem tu javnim potom za poslano mi krasno in dragoceno darilo, pisalno orodje {writing set), kot četrta nagrada, darovana po bratu Anton Grdinatu, glavnem predsedniku K. S. K? Jednote za pridobivanje novih članic k društvu sv. Neže, št. 206 in h K. S. K. lednoti sploh. To darilo sem z veseljem sprejela ter ga hočem hraniti kakor dragocen spomin. Ker je že sama beseda darilo nekaj lepega in pomenljivega, je vsak član in članica lahko ponosen, ki je deležen kake nagrade od Jednote ali od glavnega Jedno-tinega uradnika. V dokaz moje zahvale naj vam bo sobrat glavni predsednik moja obljuba in izjava, da bom še z večjim veseljem in vnemo tudi v bodoče marljivo agitirala ter pridobivala novo članstvo v oba oddelka naše Waukegan, III. — Razen uradnih poročil naših društvenih tajnikov se malokdaj kaj čita v "Glasilu" iz naše znane naselbine, in zato sem se namenil jaz napisati par vrstic. Zdaj, ko so minili pikniki, so se pričele zopet razne društvene veselice in zabave. Dne 17. oktobra je imelo naše društvo Marije Pomagaj, št. 79 svojo veselico v korist nove šole in sicer s precej dobrim uspehom. Sola bo kmahi gotova in bo v resnici ponos waukeganski na' selbini. m J Dne 3. oktobra je obhajalo iruštvo Vitezi sv. Jurija 20-let-i co svojega obstanka na zelo lep način. Dopoldne je bila slovesna sv. maša z leviti, katere je daroval naš č. g. Rev. Frank Ažbe, in potem smo pa z godbe na čelu odkorakali v Frank Sve-tetovo dvorano na banket. Kdor je že bil na kakem banketu \ VVaukeganu, ta ve, da znajo »Vaukegančani vse izvrstno pripraviti; tako je bilo tudi sedai vse preskrbljeno za telesni in iuševni užitek. Program je bil jako bogat; nastopili so razni govorniki, pevci, Ukalele dekle a in godba, tako da smo se zares imenitno imeli; zvečer je bil pa ples in prosta zabava. V imenu odbora in društva Vitezi sv. Jurija se tem potom zahvalim č. g. župniku Rev. FrSnk Ažbetu za slovesno sv. mašo in za lep govor, ki ga je imel na banketu.. Dalje hvala našim vrlim kuharicam in drugim, ki so pomagale v kuhinji, ker te so imele največ dela, da so nam pripravile tako izvrstno kosilo. Hvala dekletom, ki so nam stregle pri mizah, kakor tudi pev-:em in Ukalele dekletom, ki so n&s zabavali s svojimi nastopi Hvala našim društvom, ki so se korporativno z zastavami udeležili naše slavnosti, kakor tudi možem, ki so tako lepo pritr-kavali v zvoniku in sploh vsem, ki so pomagali, da se je vse tako lepo izvršilo. Društvo Vitezi ^v. Jurija se vsem še en krat srčno zahvaljuje. Dne 6. novembra izda naše Stavbinsko in posojilno društvo zopet novo serijo delnic. Rojaki, zopet se vam nudi prilika postati član tega koristnega društva. Delnice so po $100, plačljive v šestih letih in treh mesecih ali pa v 12 letih in se plačuje od pr^ih 25 centov od drugih pa 12% centov tedensko od delnice. Lahko pa tudi vložite denar na 4kjer je bolj varno naložen, kot na vsaki banki. Torej ne pozabite na soboto, dne 6. novembra! S pozdravom, Ignacij Grom. Naša sosedna naselbina Lorain, O., ima večkrat kaj posebnega ) tako se bodo te dni vršile kar dve srebrni poroki po vrsti. O srebrni poroki družine Lerbacher, ki se vrši dne 6. novembra smo že v predzadnji številki "Glasila" poročali. Danes pa prihajamo z novico še o eni srebrni poroki, ki se bo vršila dan kasneje, to je v nedeljo, dne 7. novembra. To redko slavnost bosta obhajala tudi člana naše Jednote John in Mary Černe, stanujoča na 1737 E. 37th St., Lorain, O., in sicer v krogu svoje ljubke družine. obstoječe iz štirih sinov in dveh hčera, katere vse vidite tukaj na sliki. Černetova st abila poročena v cerkvi sv. Petra v Ljubljani dne 7. novembra, 1901. Brat Černe je doma iz Sostrega, fa-ra Sv. Lenart pri Ljubljani in je sedaj star 52 let. Njegove soproga, rojena Stupnik je doma nekje na dolenjskem. V Lorainu živita že neprestano 24 let, Vier sta si vsled lepega krščanskega življenja zadobila splošen sloves in ugled; vsa družina spada k fr-ri sv. Cirila in Metoda. Brat Črne je bil mnogo let cerkveni odbornik. Vsi člani Černetove družine spadajo k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101, K. S. K. Jednote pa tudi k društvu sv. Aloj-z\j&, št. 6, J. S. K. Jednote. Otroci od leve na desno so (gornja vrsta): Johana, 16 let; rojena v Lorainu; Stephen, 15 let, rojen v Lorainu; Mihael, 23 let, rojen v starem kraju; John, 24 let, rojen v starem kraju; Mary, 19 let, rojena v Lorainu in v sredini je William, 9 let, rojen v Lorainu. Bog živi oba slavij enca še mnoga, mnoga leta in jima daj dovčakati še zlato poroko! Brat Černe nas je naprosil, da naj priobčimo sledeče njegovo vabilo na srebrno poroko: "Z velikim veseljem pričakujem z najuno čvrsto in zdravo družino najune 25-letnice, odkar sva poročena. Srebrna poroka se bo vršila dne 7. novembra t. 1. z veliko peto sv. mašo v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Vsi lorainski in tudi elevelandski Slovenci ste uljudno vabljeni na to slavnost. Ako se je kateremu nemogoče udeležiti, udeležite se vsaj v mislih te naujne slavnosti. ' John in Mary černe." POLJUDNA KEMIJA Spisala Fr. Pengov in dr. A. Ratajec Nezaželjen obisk. Mati: "Karelček, le dobro si umij obraz in roke; danes nas bo obiskala stara mati." Karelček: "Kaj pa če ne pride, potem se mi ne bo treba umiti." Dušik se zelo nerad spaja z drugimi prvinami. Le pri silno visokih temperaturah (do 3,-000') se spoji s kisikom in tvori z njim, kakor smo že omenili, pet različnih oksidov. Izmed njih sta prva dva plina, druga dva tekočini, zadnji pa je trdna, kristalna snov. Dušikov monoksid, ki se imenuje tudi omamni plin, je brez barve in duha ter sladkega okusa. Ker pri vdihavanju človeka prijetno upijani in omami, ga včasih rabijo namesto kloroforma pri lažjih operacijah. Kakor • kisikom se dušik spaja tudi z vodikom le v izrednih slučajih. Njuna kemična spojina se imenuje amonijak, ki je neprijetno in zelo ostro dišeč plin , (na primer na straniščih). Nekoliko dušika je tudi v solitru ter mnogih živalskih in rastlinskih snoveh. 4. Ogljikova kislina. Ne samo kisik in dušik, ampak tudi ogljikoya kislina je važna sestavina zraka, četudi je vsebuje samo kake 0.03'«. Njene molekule so sestavljene iz enega atoma ogljika in dveh atomov kisika. Ogljikova kislina ne gori in ne pospešuje gorenja kakor kisik. V tem oziru je torej podobna dušiku. Tudi v njej ugasnejo goreče snovi in se zaduše ljudje in živali. Razlikuje pa se od dušika v tem, da je težja nego zrak. En liter ogljikove kisline tehta namreč 1.967 gramov. Zato se da prelivati kakor voda iz ene posode v drugo, četudi tega ne vidimo. Ako ogljikovo kislino ohladimo in močno stisnemo, se spremeni v tekočino, ki se da hraniti v steklenicam podobnih jeklenih posodah. Tekoča ogljikova kislina je brezbarvna, prozorna in zelo gibka tekočina, ki izredno hitro izhlapeva. Do 70° pod ničlo ohlajena tekočina zmrzne in se spremeni v sneg. Košček takega snega lahko položimo na roko, ne da bi čutili poseben mraz. Radi naglega izhlapevanja se namreč okrog njega tvori plinasta plast, ki ovira neposredno dotikanje snega in roke. Ako pa sneženi košček krepko stisnemo, začutimo pekočo bolečino, kakor bi se doteknili žarečega železa. Na roki nastane opeklina. Ako strjeno ogljikovo kislino zmešamo z etrom, se njena temperatura zniža do 100° pod ničlo. Ogljikove kisline je v naravi zelo veliko. Razvija se pri gorenju, pri prhnenju organskih snovi, pri gnitju in pri vrenju rastlinskih, sladkor vsebujofih sokov. Poleg tega jo neprestano izdiha vajo ljudje in živali. Zato se v zaprtih prostorih, kjer gore svetiljke in diha mnogo ljudi, v gledališčih, gostilnah itd., včasih nabere toliko ogljikove kisline, da človek skoraj ne more več dihati. Ta- lji, pride v dotiko z vodo, se v njej raztopi in tvori tako zvane rudninske vrelce ali slatine. Nekoliko ogljikove kisline pa vsebuje vsaka studenčnica. So-davica je z ogljikovo kislino umetno nasičena studenčnica. Kako pa to, da je v zraku vedno le nekako 0.03% ogljikove kisline, ko mu jo vendar zemlja neprenehoma dovaja v tako velikanskih množinah ? Zato, ker jo rastlinstvo neprestano vsrkava in razkraja v ogljik in kisik. Ogljik rastline obdrže in porabijo zase, kisik pa izločujejo in ga vračajo zraku. Tako je neskončno modri Stvarnik zrak prilagodil potrebam vseh živih bitij, ljudi, živali in rastlin. Ljudje in živali z zrakom vdihavamo kisik in izdihava jo ogljikovo kislino, rastline pa vsrkavajo ogljikovo kislino in izločujejo kisik. Število živalskih in rastlinskih organizmov na zemlji je tako izenačeno, da imajo rastline sicer vedno dovolj ogljikov kisline, da je pa v zraku vendar nikoli ni toliko, da bi bila ljudem in živalim nevarna. 5. Utekočinjen zrak. Kakor ogljikova kislina se da tudi zrak spremeniti v tekočino, ako ga primerno ohladimo in stisnemo. Do 191° pod ničlo ohlajeni zrak se zgosti že pri navadnem zračnem pritisku v čisto, brezbarvno in gibko tekočino, ki pri navadni temperaturi zelo hitro izhlapeva. Zato ga hranijo v odprtih steklenicah, ki so tako napravljene, ke prostore je treba večkrat in da tekočino kolikor mogoče varujejo pred zunanjo toploto. V tekočem zraku šopek šmarnic tako otrdi, kakor bi bil iz najčistejšega porcelana. Posamezni cveti odlete, če se jih s prstom le dotaknemo. Ako ga udarimo s kladivom, se razdrobi kakor steklo. Žoga postane v^fcekočem zraku tako trda in krhka, da se žvenketaje razbije, ako pade na tla. Živo sre bro v njem zmrzne tako, da je dobro zračiti. Isto velja za vsako človeško bivališče. Ponekod prihaja ogljikova kislina po razpokah tudi iz zemlje in se zbira po raznih jamah, na primer v "jasji jami" pri Napolju, Pyrmontu in drugod. V prostorih, kjer se zbirajo večje množine ogljikove kisline, mora biti človek skrajno previden, ker se sicer lahko zaduši. Ako ogljikova kislina, ki je v zem- trše kot železo. Kepa v petroleju namočenih in s tekočim zrakom zmešanih otrobov se razleti s silovitim pokom, ako s kladivom udarimo po njej. Ra- -di udarca se namreč kepa hipoma segreje, tekoč zrak pa izhlapi in se razleti. Zato ga tehniki rabijo za razstreljivo. TRETJE POGLAVJE Voda. 1. Sestavini vode. Za zrakom najvažnejša snov za nas je voda, ker tudi brez nje ne bi mogli živeti niti en daij. Voda je kemična spojina kisika in vodika. Njene molekule so sestavljene iz enega atoma kisika in dveh atomov vodika. Kakor kisik tako je tudi vodik plinasta prvina brez barve in duha. Razlikuje pa se od njega v tem, da je mnogo ' lažji in da silno rad gori. Ker je gorenje ,spajanje gorljive snovi s kisikom, se pri gorenju vodika tvori kemična spojina abeh plinov, to je voda.- Vodik gori s slabo svetečim, a zelo vročim plamenom. Ako zmeša mo en del kisika in dva dela vodika, dobimo tako zvani pokalni plin, ki se vname s silno močnim pokom. Njegov plamen je tako vroč, da se v njem tope tudi najtrše kovine, na primer jeklo, nikel, platina itd. Da pri tem pokalni plyi ne eksplodira, rabijo posebne gorilnike, v katerih se kisik in vodik mešata šele neposredno v plamenu. Samočistega je v naravi malo, zelo veliko pa ga je v kemičnih spojinah, zlasti v vod5 in živalskih ter rastlinskih sno veh. Ker je med vsemi znani mi snovmi najlažji (en liter vo dika tehta samo 0.089 gramov), ga rabijo za polnjenje zrakoplo vov. Gotovosti današnjega ne odlašaj na jutri. dneva Če že nočeš kakega dobrega čina z veselim obrazom izvršiti, stori ga pa z žalostnim. >t»H»ifiiHHHt»i»»fi«iiiiri»»iiiniiiiiiiiiiimi»iiiimiii:iin»K7, VARNO in TOČNO POŠLJE VAŠ DENAR V STARO DOMOVINO NAŠA SLOVENSKA BANKA The North American Bank iiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiTr V / t . . SEDAJ je čas, da se spomnite svojcev preko morja in jim pošljete BOŽIČNO DARILO. Slovenska banka Vam nudi najboljšo postrežbo v tej zadevi. Urad odprt vsak večer od 6. do 8. (razun ob sredah). Nakazila sprejemamo tudi po pošti. The North American Bank 6131 St. Clair Ave. Collinwoodska podružnica: 15601 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO "GLASILO K. S. K. JEDNOTE Izhaja vsak torek. U Lastnina Kranjsks-Siovenske Kstoliike Jednote v ameriških. Zdruienih državah •117 St Clair Ave. Uredništvo la upravniitvo: Telefon: Randolph Mt2 CLEVELAND, OHIO. Za člane, na leto _ Za noSiant---- Za inozemstvo-- Naročnina. ________________________.$0.84 ------------------ _______________$1.80 ______________________$3.00 OFFICCIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Tuesday OFFICE: 6117 St Clair Ave. Telephone: Randolph 3012. CLEVELAND, OHIO. ZA CLAMCE K. S.K. JEDNOTE. (Piše urednik "Glasila") Cas in razmerje so nanesle tako, da prihajam danes s posebnim uvodnikom, ki je namenjen vsemu ženskemu članstvu naše Jednote. Po svoji skromni zmožnosti hočem povsem nevtralno razložiti žensko vprašanje, oziroma problem sufragetk pri naši podporni organizaciji. Nobena sosestra naj se ne čuti užaljeno, ker sem članice označil s sufragetkami; ta beseda je rabna tudi v slovenščini; izvira iz angleškega "suffer," dovoliti, prenašati; "suffrage," volilna pravica. « V drugem smislu bi to besedo lahko prestavili na: žensko enakopravnost. Pri K. S. K. Jednoti so bile članice od njene ustanovitve pa do osme konvencije leta 1904, torej celih deset let kot nekak privesek, zavarovane le za pogrebne podpore. Se le na osmi konvenciji v Jolietu je bilo sklenjeno, da se ženske lahko zavarujejo za enake svote posmrtnine, kakor moški člani ter plačujejo tudi enake asesmente; ta točka je stopila v veljavo s 1. januarjem, 1905. Od onega časa se je pričelo število članic pri naši Jednoti vidoma množiti. Ustanovilo se je prvo žensko društvo (Marije Pomagaj, št. 78 v Chicagu), kojemu je sledilo drugo (št. 80 v South Chicago) itd. Danes imamo izmed 170 krajevnih društev že 49 ženskih, ki so štela dne 30. junija t. 1. 4,844 članic v aktivnem in 2.671 v mladinskem oddelku, torej 7,515 vseh skupaj. Ženske so bile pri naši Jednoti še nadaljnih 15 let bolj malo vpoštevane kakor od početka. Vzrok je bil menda ta, ker jim moški niso hoteli priznati enakopravnosti, dasiravno so imele na podlagi pravil iste dolžnosti in iste pravice, kakor moški člani. Na več konvencijah se je bilo hud boj o tej točki, dokler niso ženske končno zmagale. Na osmi seji 14. konvencije v Jolietu, 111., dne 18. avgusta, 1920 je bila takozaželjena ženska enakopravnost sprejeta. Na 15. konvenciji v Clevelandu smo imeli prvikrat čast videti tudi naše delegatinje v konvenčni dvorani. V znak priznanja so tedaj dobile članice tudi eno svoje zastopnico v glavnem uradu v osebi sosestre Mrs. Marie Pris land iz Sheboygana, Wis. Na tedanji konvenciji je bilo navzo čim 38 delegatinj, na zadnji v Pittsburghu, Pa., pa 42. Razsoden in povsem nevtralen človek bi si bil mislil, da bodo dobile ženske za tako število delegatinj vsaj dve ali tri glavne odbornice; toda sreča in ta čast jim ni bila mila, osobite v Pittsburghu. To je naše cenjene sosestre hudo dirnilo, da so se pričele sedaj po konvenciji pritoževati; tudi jaz jim nič ne zamerim radi tega. Vprašanje nastane torej: kdo je kriv, da niso delegatinje dosegle več uspeha? Dobro sem opazoval ves položaj tudi ženske delegacije na pittsburški konvenciji meseca avgusta letos. Že takoj prve dni sam videl, da ni bilo med delegatinjami prave solidarnosti, oziroma prave navdušenosti; manjkalo jim je energične voditeljice in skupne korajže Moški delegatje so se razdelili v tri posebne skupine, ki so postavile svoje kandidate za glavni urad; med delegatinjami' se pa to ni vršilo, kar bi bilo tudi umestno. Ako bi se bile delegatinje že spočetka dobro organizirale na kakem posvetovanju, bi jih blok centralistov ne potegnil v svojo sredino. Da, bolniška centralizacija in pa gori navedeni nedostatki so bili vzrok, da je bila samo ena delegatinja izvoljena v glavni urad. To naj na šim cenjenim sosestram služi kot šola za prihodnjo konvencijo. Članice se povsem opravičeno oglašajo, da zaslužijo za 8,000 svojega članstva v glavnem uradu več mest. Res je to; najmanj tri glavne odbornice; toda sedaj, po toči zvoniti je pre-kasno. Sobrat glavni predsednik brat Grdina prinaša v današnji izdaji "Glasila" bolj obširno pojasnilo na protest društva št. 78. Dvomim pa, če bo iz te moke kaj kruha? Označeno društvo (št. 78) zahveta, da naj se takoj po Novem letu razpiše splošno glasovanje, da bi se število glaynih uradnic za nekaj pomnožilo. Pri tem je pa ono društvo pozabilo povedati za koliko in za katere urade? Po Novem letu bo znašalo skupno število glavnih uradnikov 22, oziroma za enega več kot dosedaj. Marsikdo bi rad vedel, kak novi urad naj pri K. S. K. Jednoti še določimo. Morda bi se dalo število podpredsednikov za nekaj pomnožiti. Pri tem pa nastane dvom, ker je mnenje večine moških društev, da dva podpredsednika povsem zadostujeta; drugih posebnih glavnih uradnikov pa sploh ne rabimo in ne potrebujemo. Škoda, da je točka glede imenovanja Jednotinih državnih zastopnikov propadla; tam je bila lepa prilika, da bi se bolj oziralo na zastopništvo žensk \ glavnem uradu. Ta točka je bila na neki seji v celoti sprejeta kakor jo je zapisnikar prečital, toda vsled zahteve nekega glavnega uradnika smo morali to točko črtati iz zapisnika. Marsikaka delegatinja mi je že po konvenciji omenila: Zal, da nismo onega zapisnika glede Jednotinih državnih zastopnikov še enkrat'sprejeli. Morda bo o tej točki glavni odbor na prihodnji januarski seji kaj razmotrival. Uredništvo "Glasila" je tudi mnenja, da zaslužijo naša ženska društva za toliko število članstva več zastopstva v giavnem uradu. Kakor se je "Glasilo" borilo za do^ sego ženske enakopravnosti, tako obljubuje tudi -danes svojo pomoč v zadevi povečanja števila glavnih uratlnic. Na eno stvar naj opomnim cenjena ženska društva: S preveč ostrimi in strogimi protesti se ne bo dalo dosti doseči, pač pa mirnim in lepim potom, kajti že star pregovor nam veli, da lepa beseda najde lepo mesto. i^Vu.i. i.fc, ■ ^.w. - IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE Vsled številnih poSkodninskih in operacijskih slučajev, ki jih je bilo treba plačati v teka drage polovice tekočega leta, je nastal v poškodninskem skladu primanjklaj v znesku $4,000. In ker se poikodniraki in operacijski slučaji od dne do dne množijo, sate bo aa mesec november, 1926 razpisan poseben ases-ment 50 centov na vsakega člana in Članico, da se primanjkljaj poikodninskega sklada pokrije. To naj služi vsem tajnikom in tajnicam v naznanilo, da se bodo vedeli ravhati pri izdaji potnih Ustov. Meseca novembra na novo pristopil člani in članice ne plačajo te posebne naklade. JOSIP ZAL AR, "glavni tajnik. -o IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA GLAS IZ DETROITA Prijetno novico se pošilja med slovenski ameriški živelj iz slovenske naselbine v Detroi-tu, kjer ima naša Jednota še mlado, pa zelo cvetoče druStvo. Prejel sem od mož in župnika podpisano prošnjo za dovoljenje, ako bi se smel tamkaš-šnji odbor obrniti s prošnjo na naša krajevna društva, oziroma na naše sobrate in sosestre ter prijatelje po Ameriki. Kako rad in z veseljem dovoljujem, da se smejo obračati v prošnji do kateregakoli člana naše Jednote z morebitno vizitko ali prošnjo do članstva. Zgodovina naše Jednote nam priča, da kjer so bila prej katoliška društva naše Jednote, tam se je po navadi začela in ustanovila tudi nova slovenska fara in cerkev; in kjer so pa bile že fare in cerkve, tam so se pa ustanovila tudi krajevna društva in priklopila k naši Jednoti. Torej cerkev (fara) in naša društva delujejo in morajo delati roka v roki; mi sme si dolžni pomagati; prošnja je le prošnja, in nič drugega; ni-kdo naj se radi tega ne prereka. Kdor kaj z veseljem daruje, je dobro, kdor ne more ali ga ni volja, naj ničesar ne oporeka; učimo se od Ameri-kancev, ki nam dan za dnem pošiljajo pisma in prošnje; ni-kdo jim tega oporeka; kdor jim pomaga je dobro, kdor jih pusti v miru, je tudi dobro. Ako pride prošnja na nas, jo lahko uslišimo ali pa zavrnemo (opustimo z namenom, da jo vzamemo v pretres prihodnjič ali ob boljši priliki). Ako torej cenjena društva prejmejo kaj sličnega, naj vpo-števajo ta moja priporočila. Danes potrebuje eden, jutri pa drugi; bodimo si v resnici pravi bratje tudi v dejanju. V De-troitu, Mich., je velika in lepa bodočnost naše Jednote. Detroičani! Le pogumno naprej za novo faro in katoliško podjetje! Mi smo z vami. A. Grdina, glav. predsednik. -o-- Domača lekarna. • Vsaka družina drži doma nekoliko lekov. V veČini ameriških hiš, navadno v umivalni sobi se nahaja posebna vdolbina v zidu, ki naj služi kot shramba lekov - takozvani kabinet za medicine. V nekaterih družinah bo človek našel predale tega kabineta dobro založene z vsakovrstnimi domačimi leki, drugje pa zmešnjavo starih ne-porabnih lekov, praznih stekleničk in raztresenih krogljic. Zdravstveni komisar države New York daje jako primerno priporočilo, naj vsak takoj izvede inventar svoje domače le-karnice in odstrani vse nepotrebne leke in zdravniške priprave, ki so se sčasoma nabrale. Popolnoma nepotrebno je ohraniti kak zaklad ostanke lekov, ki so preostali po ozdravitvi bolnika. Lek, ki ga je zdravnik predpisal v eni bolezni, ni namenjen za drugo osebo, ki se ji nekdaj kasneje zazdi, da ima isto bolezen. Dr. Nicoli navaja nekoliko enostavnih lekov in kirurgičnih priprav, ki bi se morale nahajati v vsaki domači lekarni. Pred vsem pa svari proti pilu-lam, napravljenih iz premogo-Vega katrana (na primer aspirin), ki jih mnogi ljudje radi jemljejo vsakikrat, ko jih glava boli. Večina teh krogljic slabo vpliva na srce in ni brez nevarnosti. Nekatere stvari pa bi vsaka družina morala imeti doma za slučaj nujne potrebe. Pred vsem je treba imeti na razpolago nekoliko vpivnega bombaža (absorbent cotton), ki ga prodajajo v zapečatenih škat-ljah, in tudi zavojček lesenih zobotrebcev, "ki dobro služijo, da se na nje natankne košček bombaža, kadar je potrebno pomočiti ali obrisati prizadeti del telesa. Po rabi je treba vedno vreči stran to bombaževo ščetino. Dobro je imeti doma tudi nekoliko steriliziranega bombaževega obvezila (bandages), ene ali dve inči širokega. Pri-leponka (adhesive plaster) iz zinkovega oksida vedno dobro služi, ali ljudje navadno držijc doma prilepenke premale veli čine; bolj primeren je zvitek, pet yard dolg in poldrugo inčo širok ;lahko ga je ob potrebi prirezati v manjše koščke. Poleg bombaža in obvezi 1 je priporočljivo imeti doma nekoliko sterilizirane tkanine (gauze), ki se tudi prodaja v zapečatenih zavojčkih. Za prisad ali male rane na koži, solnčne opekline itd. dobro služi "zink stereate' v prašku, ki ga prodajejo v po sodicah z rešetcem na vrhu. Imamo dvoje lekov za zuna njo rabo, ki bi se morala nahajati v vsaki domači lekarnici. Prvič, treba je imeti doma ste-kleničico jodove tinkture (tincture of iodine), ki se lahko rabi kot razkužilo za vse rane in kjerkoli se koža odpre. Najboljše je porabiti jo s pomočjo bombaževe ščetice, ker ni dobro kar izliti tekočino na kožo. Tudi ni dobro pomočiti obvezi-lo z jodom, kajti to lahko povzroči hude mehurčke. Jodo-va tinktura je strup, ako se rabi znotraj telesa; radi tega jo je treba držati v steklenici posebne vrste, tako da ni mogoče zamenjati jo s kakim dru gim lekom. Drug dober lek za zunanjo rabo je borova kislina (boric acid) — žlica te raztop-nine za vsak pa j nt vode. Ta se lahko rabi za mokre obveze na rani, kakor tudi za omivanje oči in zob. Strupi, kot sta bikiorid živega srebra in karbolna kislina, ne spadajo v domačo lekarnico; ne služijo za nikako rabo, za katere ni jodova tinktura ravno tako dobra. Oba sta močna strupa. Dostikrat se je zgodilo, da je kdo zavžil tablete pr-voimenovanega strupa, misleč da so zdravilne krogi j ice kakega drugega leka. Dosti ljudi je umrlo na tak način. Kar pa se tiče lekov za notranjo rabo, le prav malo jih zadostuje za domačo lekarnico. Priporočljivo je Imeti doma sledeče leke za notranjo rabo: ricinovo olje, aromatični ek-strakt kaskare, bikarbonat sode, sladki špirit solitra in aromatični špirit amonijaka. "Aromatic axtract of cascara" in sicer žličica istega zadostuje po noči kot lahko odvajalno sredstvo; recinovo olje (castor oil) pa naj se rabi, kadar je treba dobro izčistiti. Bikarbonat sode (sodium bicarbonate) ali "baking soda" — žličica v kozarcu vroče vode — dostikrat odpravlja gorečico v želodcu. Ta lak pa je tudi dober za ubla-ženje opeklin, ako se obvezna tkanina namoči v močni raztopini sodovega bikarbonata. Sladki špirit solitra (sweet spirits of nitre) se rabi, da se zniža vročica ali mrzlica. Petnajst kapljic v nekaj vode vsake dve ali tri ure pomaga v to svrho; med tem pa vedno pokliči zdravnika, ki je edini v stanu najti, kaj je razlog vroč-nice. Aromatični špirit amonijaka (aromatic spirits of ammonia) bi moral biti v vsaki domači lekarnici. Ko je treba trenotnega razdražila, pol žli-čice v pol kazorcu vode odpravlja slabost, ali, ako gre za resno stvar, treba je pozvati zdravnika. Tukaj omenjeni leki zadostujejo za vsako domačo shrambo lekov. Z njimi ima človek na razpolago vse, kar potrebuje v sili. Seveda domači zdravnik, ki pozna vas in vašo družino, vam lahko priporoča kak dodatni lek za vašo domačo lekarnico. Dvoje stvari pa je na mestu. Prvič, nikdar ne držite doma stekleničke ali škatljice lekov, na kateri ni natančno napisano, čemu naj služi. Drugič, preči-tajte dobro, kar je napisano na tiketu, predno vzamete lek iz predala, in to vsakikrat brez izjeme. Ako bi vsakdo tako ravnal, bi bilo mnogo manj ne zgod. VESTI IZ JUGOSLAVIJE. Umrli so v Ljubijani: Matija Rogelj, strojarski pomočnik, 50 let. — Franc Lokar, državni uradnik v pokoju, 64 let. — Marko Šterbenc, trgovski potnik, 52 let. — Ivana Bayr, vdova posojilniškega ravnatelja, 54 let. — Anton Okroglič, že lezničar, 4 llet. — Marjeta Zupančič, mestna uboga, 76 let. — Josip Hvala, podpredsednik finančne kontrole v pokoju, 69 let. — Ivan Žerovnik, hlapec, 23 let. — Karel Pucl, rudar, 43 let. — Jakob Lotrič, mestni ubožec, 84 let. — Antonija Do-bovšek, žena železniškega kurjača, 41 let. — Marija Sodje, posestnikova žena, 35 let. Marija Žafran, kuharica, 71 let. — Anton Vakaj, viničar, 49 let. — Alojzija Kavčič, šivilja, 40 let. — Alojzij Baloh, vojni in-valih, 31 let. — Ivan Majer, občinski ubožec, ^>6 let. — Din-ka Rafolt, hči delavca, štiri le ta. Smrtna kosa. V Trsteniku je 5. oktobra umrl g. Luka Kni-fic, učitelj v pokoju. Pokojnik je bil tiha, blaga duša krščanskega mišljenja. Služboval je v Sorici, Besnici in nazadnje 17 let v Trstenjaku. Od leta 1910 je živel tu v pokoju. Vsem znancem bo ostal v blagem spominu. Umrla je v Kranju gospa Marija Bedenk, posestnica in gostilničarja. Smrtna kosa. Gosp. Antona Kajfeža v Kočevju, je zadel hud udarec. V Opatiji, kamor je šel iskat zdravja, je umrl njegov 20-letni sin g. Ivan. Truplo pokojnega je bilo prepeljano v Kočevje. Umrl je v Železnikih nad Škof j o Loko po daljši težki bolezni v visoki starosti 80 let g Anton Hafner, trgovec in veleposestnik ter dolgotrajni pod-načelnik ondotne Hranilnice in posojilnice. Pokojnik je bil tast g. profesorja dr. č ater obče spoštovan Štenjak. Ženska zgorela. Iz Smlednika poročajo: Dne 5. oktobra je storila grozno smrt Marijana Stembil, zasebnica, sestra Marije Rozman, vdove in posest-nice v Smledniku št. 3, pri kateri je stanovala in pomagala pri hišnem delu. Usodnega dne je domača gospodinja zakurila pod kotlom, da se skuha krma svinjam. Predno sta odšli s hčerjo na 3kedenj k delu, je naročila Marijani, naj malo pogleda na ogenj. Čez dobre pol ure, ko se gospodinja vrne V hišo, vidi dim, ki se je valil iz veže. V kuhi- V. Roži-mož po- nj i pa je bil strašen prizor: Marijana je ležala za vratmi mrtva, njeno truplo vse sežgano, le čevlji so še goreli na opečenih nogah. Domneva se, da uboga žena dolgo ni opazila, da se ji je vnela obleka; tudi rana na čelu znači, da je bržkone, ko se je zavedla, da gori, hitela proti vežnemu pragu, a se je najbrže spodtaknila in padla, pri čemur je ali omedlela, ali pa se vsled strahu sploh ni mogla dvigniti več, ker je bila pač hipoma vsa v ognju. Stekla mačka je ugriznila užitkarico Nežo Slodnjak na Vodah pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah. Ker je prišla prepozno v Pasteurjev zavod v Celju, je žena umrla v velikih bolečinah. Ameriški poslanik na dopustu. Ameriški poslanik na našem dvoru, g. Prince, je odpotoval iz Belgrada v Budimpešto, kjer ostane deset dni. Od tam odpotuje na dvamesečni dopust v Ameriko. Fordova tovarna v Splitu. Iz Splita poročajo, da hoče znani ameriški industrijalec Ford namesto v Carigradu zgraditi svojo tovarno za montiranje avtomobilov v Splitu. Tovarna bo delala za celo južnovzhodne Evropo. Zaradi par grozdov dve človeški žrtvi. Viničar v vinogradu tovarnarja Rabusa v Vrabčah pri Zagrebu, Mirko Hrlič je ustrelil nekega vojaka, ki je bil v vinogradu utrgal par grozdov. Kasneje se je izkazalo, da je Hrlič streljal še na drugega vojaka, ki so ga pozneje našli težko ranjenega nedaleč od mrtvega vojaka. Tudi ta vojak je naslednji dan v bolnišnici umrl, ne da bi se . bil zavedel. Kolikor je dosedaj dognala preiskava, je Hrlič streljal na vojaka, ko sta sede v travi jedla natrgano grozdje. Hrlič trdi, da je ravnal v silobranu. Tatvina dolarskih pisem. Te dni je došlo na pošto v Kamnik pismo iz Amerike na neko osebo v okolici. Nekdo pa je pismo odprl, izmaknil dolar, ki ga je dotična oseba poslala za sv. mašo po svoji materi. Pismo je dal nato v novo ovojnico in oddal na pošto v Kamniku, pa si tako potolažil vest. Nova poplava v Žireh. V nedeljo 10. oktobra je zadela Ziri in okolico nova nesreča. V noči med soboto in nedeljo je celo noč lilo kot iz škafa. Že v jutranjih urah se je razlila voda po celi občini v ravnini in nadaljevala pustošenje zadnje poplave 27. septembra. Ob 10. dopoldne so bile zalite in deloma porušene ceste v Žireh in v Stari vasi, kjer je divjala Ra-čev£ z vso silo. Predrla je nasipe in glavna vodna masa se je razlila proti Stari vasi, kjer se nahaja pošta. Vsi nasipi in druge obrambne zgradbe sc skoro popolnoma uničene. Silna povodenj v Selški dolini Našo dolino je zopet zadela huda vremenska katastrofa, kakor pred tremi leti. V noči od 9. do 10 oktobra je po vsej dolini in po hribih okoli neprestano strahovito lilo. Silne množine vode so vsepovsod drle v dolipo. Okrog polnoči je So-ra prestopila bregove v divjem navalu odnašala mostove, se razlila po poljih in travnikih odnašala les po žagah in skladiščih, vdirala v hiše, mandra-la vrtove itd. Od Zalega loga do konca našega trga je odnesla vse lesene mostove, ki so bili vsi močni in trdni, saj se bili postavljeni šele po zadnji povodnji; poleg teh pa še oba zidana mostova. Izginili so sledeči mostovi: pod Sušo, pri Zajčevcu, Daviški, Egrov ali Fužinski most na Jesenovcu, Markljev ali Petfačev in Hafnerjev most istotam ter pred Železniki podplešeniški most; \ Železnikih most poleg Dermo-tove usnjarne in most na Trnju. Skupno je torej šlo devet mostov samo na tej kratki progi. Odneslo je pa med dru- gim tudi Lebnov most med šev-Ijami in Bukovfco. Na Zalem logu je voda odnesla Demšarju (vulgo Stro-jevcu) veliko desk in hlodov. Enako se je godilo drugim lesnim trgovcem in Žagarjem. V Železnikih je vdrla voda v hiše in kleti, v hleve in shrambe Ljudje so v velikem strahu mrzlično spravljali pohištvo na varno. Orožniki so hodili po hišah in izganjali ljudi ven, da bi jih ne zajele razbesnele vode Po vseh hišah in vrtovih je voda naplavila razno šaro, podi rala plotove, odnašala drva itd. Usnjarju Dermoli je pokvarila tudi elektrarno. Del trga na desnem bregu Sore je od te strani sedaj popolnoma odrezan. Danes bi se bila morala v podružnici sv. Frančiška, ki velja kot romarska cerkvica, vršiti slovesna sv. maša, kar pa seveda ni bilo mogoče. Po dolini do Bukovice se vidi po poljih in travnikih naplavi jen les, blato in kamenje. §e bo dela, predno bo vse to očiščeno. In kdo bo zopet postavljal mostove? Težko na? je zadela povodenj pred tremi tedni; komaj smo si opomogli od nje, že je udarila druga. V stiski kličemo: hitra in izdatna pomoč je nujno potrebna! Neurje na Goriškem. V noči od 9. do 10. oktobra je nad Tolminskem vnovič utrgal oblak. Prebivalstvo se je pričele bati nove katastrofe. Najhujši je bil naliv v pasu med Pod-melcem, Tolminom in Avčami. Vodovod v Tolminu se je pokvaril. Na več krajih so se tudi utrgali jjlazovi. V tovorni vlak, ki je odšel iz Gorice ob 3. uri, je blizu Avč zadel močen plaz in ga vrgel s tira. Lokomotiva je s štirimi vagoni padla v jarek. Ostali vagoni so ostali sicer na tiru, pa so se močno poškodovali. Človeških žrtev ni bilo. Materijalna škoda znaša nad pol milijona. Blizu Hude Južne je padla na tir velika skala, vsled tega je imel vlak veliko zamudo. Pri Podmelcu je plaz odnesel tračnice ter popolnoma razdejal progo na 200 metrov daljave. Polniki morajo to progo prehoditi peš do drugega vlaka. Br-zovlak, ki bi imel priti v Gorico ob 9. uri zvečer, je prišel šele ob 2:30 zjutraj. Danes progo popravljajo. Prometa še ni bilo mogoče vzpostaviti. Poslanci za poplavljence. Naši poslanci so ponovno vložili v narodni skupščini zakonski predlog za pomoč poplavljen-cer.i. Predlog se glasi : 1. Vlada se pooblašča, da kot prvo pomoč za poplavljence v Sloveniji nakaže 10 milijonov dinarjev. 2. Vladi se naroča, da dovoli po povodnji oškodovanim občinam brezobrestna posojila iz driavne detacije, ki je dovoljena za izvedbo zakona o kme-tiških kreditih, pa še do danes leži neizrabljena. 3. Ministru za javna dela se dovoljuje kredit 40 milijonov dinarjev za popravo vsled povodnji prizadetih cest in mostov. Ministrom za socialno politiko in kmetijstvo se kreditira pet milijonov dinarjev za nakup hrane in semenskega žita za prizadeto prebivalstvo. 4. Kmetijskemu ministru se naroča, da takoj vse pripravi za uravnavo hudournikov in rek v prizadetem ozemlju. Finančnemu ministru se naroča, da za oškodovane takoj sistira izterjevanje davkov in izvrši vse po zakonu dovoljene predpise. Ta zakon stopi v veljavo, čim ga kralj podpiše in se objavi v "Službenih novinah." Predla gano, da se zakonu prizna nujnost. Petinsedemdesetietnica. Dne 6. oktobra je obhajal slikar Simon Ogrin na Vrhniki, ki je poslikal dolgo vrsto slovenskih erkva, 75-letnico rojstva. Umetnik še vedno, dela. Na mnoga leta! GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 2. NOVEMBRA 1926, ANGELČEK OFFICIAL ORGAN of the JtJVENILE DEPT. of K. S. K. J. (G. C. 8. UJ Issued every first Wednesday in tike Month. Editor's Addraas: Kev. ' ■ j. Qau IMT E. Mth 8L Clevelsnd, Ohio. GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE .. _ Izhaja vsako prvo sredo v mesecu. Naslov uredništva "Angelčka": Kev. J. J. Osu, 1147 K. Mth St. Oavslaad, Ohio. smo bili še doma v mestu Ce-zareji v Mali Aziji, je naš najstarejši brat materi odrekel pokorščino, v svoji hudobiji je šel tako daleč, da je svojo lastno mater celo udaril. Dasirav-no smo mi drugi otroci to videli, ga vendarle nismo posvarili, ampak smo molčali. Hudobno dejanje svojega sina in naš molk sta mater silno razkačila; tekli so precej v cerkev h krstnemu kamnu, kjer smo bili vsi krščeni, dvignili nad njim roko in rekli: "Strašni Bog, ki se zaradi razžaljene narave maščuješ, kaznuj moje nečloveške otroke in pripusti, da naj blodijo okrog po svetu in tako kazen nosi j q nad seboj, da bo vsakega, kdor jih bo videl, groza in strah." , Materina kletev se je prehitro uresničila. Najstarejši brat se je kmalu po vseh udih začel tresti in to tresenje ni več nehalo. Se isto leto smo se začeli tresti tudi vsi drugi otroci po vrsti, kakor smo stari. Ko so mati videli hude posledice svojega prekletja, so obupali in se z lastnimi rokami obesili. Mi otroci pa smo se razkropili po svetu, da bi, Če bi bilo mogoče, zakrili svojo lastno pregreho. Eden izmed bratov je ozdravel v Raveni na Laškem pri ostankih sv. Lovren-cija. Tudi midva s sestro Pa-tadijo sva že na neštetih krajih iskala zdravja, pa vse zastonj! Vendar nisva obupala. Ko sva zopet goreče prosila in molila, naju ljubi Bog v spanju opozori, naj greva v Afriko v mesto Hipon k svetinjam sv. Lovrencija. In tako sva slednjič prišla sem. Dobri Bog naju je uslišal in rešil nasledkov materine kletve. Kje pa se zdaj potikajo drugi moji bratje \n sestre, nevem. Ta pretresljiva dogodba je dala sv. Avguštinu priložnost, da je ponovno opozarjal mladino, naj nikdar ne žali starišev, da si ne nakoplje njih prekletja čigar posledice so tako strašne. nima toliko cvetlic, da bi jim mogla dostojno okrasiti gomile. Tako ste ljubljeni vi, otroci! Spominjaj se danes hvaležno teh mrličev in boljši boš in lju-beznivejši do vseh tistih, ki te ljubijo in se trudijo za te, dragi, srečni sinko, ki na dan vseh mrtvih še ne jočeš po nikomur. Tvoja mati. največ knjig je prebrala v letih, ko še ni bila poročena. V našem mestecu je seveda bilo tedaj Se malo knjig, izposojevali so jih v neznatni šolski knjižnici, ki jo je bil ustanovil Reg-ner Havlovicky. Iz te knjižnice je dobila tudi Robinsona; in tako sem jaz najprej izvedel iz materinih ust o samotarju, ki me je pozneje tolikokrat zaposlil. Ko se je mati poročila, ji ni ostalo veliko časa za knjige; pa če je le mogla, je brala, ali pa poslušala, če je kdo bral. Iz mojih spominov mi je najljubši trenotek, ko sem bil še dijak, neko nedeljo sva sedela v sobi pri mizi in sem jaz prebiral "Dogodke iz našega kraja." Ko sem ji čital povest o "Mateju Grobjanu," so nama večkrat solze porosile lica. Tudi ko sem postal profesor, mi je mnogokrat pisala. Polagoma pa je začelo ugašati njeno dopisovanje in je slednjič popolnoma prenehalo. Oslepela je, kakor oče, nekoliko pred smrtjo. V spremstvu sestre Božene sem jo poslal v Prago. Operacijo je izvršil profesor Schoebl. O uspehih mi je poročal njegov pomočnik dr. Jan Deyl. Mati je zopet videla, četudi ne tako jasno ko prej, pa videla je vendar svoj domači kraj, belo hišico s skodljami krito, s prizidomjTz vrtičem; zopet je mogla jrogledati v obraz svojemu možu, svojim otrokom, svojim vnukom. Vendar ni ostala dolgo v naši sredi: Drugo leto po operaciji, leta 4887 je odšla v večnost po plačilo. Otrok sedi očetu na kolenu. Fran Levstek. Oček, dajte meni konček! Kaj bi hotel končku? Vrečico bi šival. Kaj bi hotel vrečici? Jabolčka bi bral. Kaj bi hotel jabolčkom? Kukcu bi jih dal. Kaj bi hotel kukcu? Salce bi mu vzel. Kaj bi hotel salcu? Vozek bi namazal. Kaj bi hotel vozku? Kamence bi vozil. Kaj bi hotel kamencu? Cerkvico bi zidal. Kaj bi hotel cerkvici? V cerkvico bi hodil v cerkvici bi molil. TEREZIKI O Terezika, Ti cvetka rajskih, majniških višav, k Tebi v radosti se dviga naš na j vdane j ši pozdrav. Tvoje roke prehvaležne Solncu so vsadile cvet: Cvet mladosti prve, nežne, Bogu,, solncu Tvojih gred. Tvoje vrtnice dehtele sredi tihih so gredic, Tvoje lilije cvetele Zanj, ki venec je devic, Sveta Jezusova cvetka, o Terezika, te dni miloeti nam siplji cvetja, da še nam raj dozori! ALL SAINTS' DAY The month of November is ushered j,n with the happy and joyful feast of all our brethren in glory. All Saints' Day. Today the air is filled with the sounds of bells ringing out as joyously by as on the brightest days. They announce the great eolemnity, and as the triumphant and harmonious peals sweep melodiously — through the air. Mother Church drawing aside the veils of Paradise. displays to our vfxion the saints of all ages, countries and conditions. She penetrates the marvelous secrets of heaven, and in the words of the beloved disciple, St. John, she exclaims in a tone of transcendent enthusiasm: "I saw a great multitude which' no man could number, all nations and tribes and j>eo-ples and tongues, standing before the throne, and in sight of the Lamb, clothed with white robes, and palms in their hands and they cried with a loud voice, saying: 'Salvation tc our God'." Oh. what an innumerable crowd of blessed — the sons and daughters sne alone has given to the Lord — surrounds the throne of the Lamb. They have won the heavenly crown, the reward of trials they bore and of the difficulties they surmounted. Next to these, her own glorified sons and daughters. the Church beholds the angels, uninterruptedly per-foming their splendid ceremony and their adoration. Her heart transported at thi.^ most sublime scene, she describes it to us who are still militant on earth ^th her: 1 "And all the angels stood round about the throne, and they fell down before the throne upon their faces, and adored God." But the unceasing voices of the heavenly princes, giving homage and praise to^God, are not the only glory rendered to the Most High in His eternal domains: the Church also joins in the celestial choir celebrating the Lamb whose Blood has purchased for the countless throng the kingdom of God. This is the real and unspeakable joy of today's great feast From this valley of tears the Church sends up an ardent appeal to the saints to praise the Lord, if possible, with still greater zeal, as she cries out in the words of Tobias: "Be happy, all of you, and sing to Him." The Saints possessvthe happy lot of everlastingly praising God. The Church is enraptured at the scene, and in her transport of joy she does not weary in extolling and proclaiming this glorious lot enjoyed by all in heaven. Many saints are known and recorded in history and specially honored, but how many more are there, who are com pletely hidden from our knowledge and lost to all memory oh earth. God wills the triumph of His servants. It is fitting and proper then that these also be included in the general homage paid to all Saints. Hentee today's feast. The Church has furthermore instituted the feast of All Saints to obtain abundant mercy from God, by means of employing a great multitude of intercessors; to manifest that bond existing between the saints on earth and those who are in heaven, and to show that we are called to a holy life. Today earth is so near to heaven that the one thought which fills add hearts is happiness. Jesus, our Divine Friend, comes and sits down among His children, and bids them: "Come to Me, all you that labor, and are heavy laden, and I will refresh you." Immediately appears the glad message of blessedness con tained in today's Gospel. Let us-give ear to Him and listen 'to the ways of blessed hope, the principle upon which Saints are to sanctify themselves, namely, the lessons contained in the Eight Beautitudes Blessed are the meek, for they shall possess the land. Blessed are they that mourn, for they that hunger and thirst after justice, for they shall be filled. Blessed are the merciful, for they shall obtain mercy Blessed are the clean of heart, for they shall see God. Blessed are the peacemakers, for they shall be called the children of God. Blessed are they that suffer persecution for justice's sake, for theirs is the kingdom of heaven. From His Heart Jesus has brought forth these Beautitudes that He might impress them lastingly in the hearts of His i>eople. Everywhere in the Redeemer's blessed life -these beatitudes are magnificently |x>rt rayed, from the poverty that was the first mark of our God in the stable of Bethlehem to His death on the Cross by which He becomes the leader of all those who are persecuted for justice's sake. The Church has always walked in the path of her Spouse and through all the ages her history has been the prolonged echo of the Beatitudes. Ix;t us, therefore, follow the example of our Lord and the Church; let us always honor the Saints and ever benefit by '.heir favor with God; finally, let us beseach the Everlasting God who has granted" us to venerate in one solemnity the merits of His Saints, that as our intercessors are multiplied, He would bestow uj)on us the desired abundance of Hi? mercy. All Souls' Day. The Church has scarcely given her last salute to her glorious sons and daughters in their white robes following the unspotted Lamb, when, behold, •>he is met by an innumerable crowd of suffering souls who oncii-cle her at the heavenly trate: to these she at once lends her heart. The white vestments which reminded her of the snowy garments of her blessed are changed for the mourning color of black; the flowers are removed from the altars! the organ is silent; the suppliantive voices of the poor souls can be heard in the plain live tones that, from belfry to belfry throughout the world, arc ringing in this November day; mourning surrounds us. We are reminded of those of our departed brethren who are as yet deprived of the blissful contemplation of. God, and the possession of Heaven. These Poor Souls, many of them abandoned by friends and relatives, to whom they were intimately united on earth, now endure most agonizing torments and count the lingering moments of time, sighing for the day when they shall be released from purgatory and be admitted in to the bliss that God has prepared for them. They have special confidence in their friends and relatives upon earth, hoping to be cherished in their memory and assisted by their devout prayers. In their anguish and misery these poor souls cry out with holy Job: "Have pity on me, have pity on me. at least you, my friends, bccause the hand of the Lord hath touched me." What a pitiful and heartrending cry! They have a claim on us by reason of their intense suffering. Words fail to express all they suffer; their very love for God increases their pain. They are unable to help themselves. Do we not feel a tender sympathy for those who are in agony and cannot so much as move a finger to relieve their own sufferings? This helplessness of the suffering souls should be to us a subject of serious thought. They look to us for aid and it is within our power to assist them and convey relief to them. In the Old Testament we read: "It is a holy and wholesome thought to pray for the dead that they may be loosed from sins." To pray for the dead is a pious duty which the Church authorizes and which she has always religiously practised. Her intention on this day is that the faithful offer up their prayers to God for the repose and happiness of all their departed brethren. Think of all the good works we can perform for them. The Church, has granted many indulgences, by which we can comfort and console the suffering souls and even deliver them from the fires of purgatory. There are many who have become negligent in praying for their departed friends and relatives. To these the poor souls cry out with Job: "My kinsmen have forsaken me, and they that kriew me have forgotten me." Oh, let us resolve that in the future we will daily remember the souls suffering in Purgat ory. Today these poor souls will expect us to visit the tombs where lie their mortal remains resting in peace. Let us pray for them; and let us reflect upon our own exit from this world, which will induce us to be more careful in avoid ing sin and performing the du ties of a real Christian life. — A. Bratina. The Blind Martyr,- As Corvinus had prepared his father for what he was to expect, Tertullus, moved with som„» compassion, and imagin ing there could be little difficulty in overcoming the obstinacy of a poor, ignorant, blind beggar, requested that the spectators to remain perfectly still, that he might try persuasion on her, alone, as she »vould imagine, with him; and he threatened heavy penalties on any one who should presume to break the silence. % "What is thy name, child?" "Caecelia!" "It is a noble name; hast thou it from they family?" "No; I am not noble; except because my parents, though poor, died for Christ." "But, now, give up all this folly of the Christians, who have kept the only poor and blind. Honor the decrees of the divine emperor, and offer sacrifice to the gods; and thou shalt have riches, and fine clothes, and good fare; and the best physicians shall try to restore the sight." "You must have better motives to propose to me than these; for the very things for which I most thank God and His Divine Son are those which you would have me put away." "I thank God that I am poor and meanly clad, and fare not daintily; because by all these things I am the more like Jesus Christ, my only Spouse." "Foolish girl!" interrupted the judge, losing patience a little, "hast thou learned all these silly delusions already ? At least thou canst not thank thy God that He made thee sightless ?" "For that, more than all the rest, I thank Him daily and hourly with all my heart." "How so? Dost thou think it a blessing never to have seen the face of a human being, or the sun, or the earth? What strange fancies are these?" "They are not so, most noble sir. For in the midst of what you call darkness, I see a spot of what I must call light, it contrasts so strongly with all around. It is to me what the sun is to you, which I know to be local from the varying direction of its rays. And this object looks upon me with a countenance of intensest beauty, and smiles upon me as ever. And I know it to be that of Him whom I love with undivided affection. I would not for the world have its splendor dimmed by a brighter sun, nor its wondrous loveliness confounded with the diversities of other features, nor my gaze on it drawn aside, by earthly visions. I love Him too much not to wish to see Him always alone.'" "Come, come; let me hear no more of. this silly prattle. Obey the emperor at once, or I must try what a little pain will do. That will soon tame thee." "Pain!" she echoed innocently. "Yes, pain. Hast thou never felt it? Hast thou never been hurt by any one in thy life?" "Oh, no; Christians never hurt one another." The rack was standing as usual before him. and he made a sign to Catulus to place her upon it. The executioner pushed her back on it by her arms; and as she made no resistance, she was easily laid extended on its wooden couch. The loops of the everready ropes were in a moment passed round her ankles, and her arms drawn over the head. The poor sightless girl saw not who did this: she knew not but it might be the same person who had been conversing with her. If there had been "silence hitherto, men now held their very breath while Ceacelia's lips moved iq earnest prayer. "Once more, before proceeding further, I call on thee to sacrifice to the gods, and escape cruel torments," said the judge with a sterner voice. "Neither torments nor death," firmly replied the victim, tied to the altar, "shall separate me from the love of Christ. I can offer , up no sacrifice but to the one living God, and its ready oblation is my self." The prefect made a sign to the executioner, and he gave one rapid whirl to the two wheels of the rack, round the windlasses of which the ropes were wound; and the limbs of the maiden were stretched with a sudden jerk, which, though not enough to wrench them from their sockets, as a further turn would have done, suffice to inflict an excruciating, or more truly, a racking, pain, through all her frame. Far more grievous was this from the preparation and the cause of it being unseen, and from that additional suffering which darkness inflicts, A quivering of her features and a sudden paleness alone gave evidence of her suffering. "Ha !ha!" the judge exclaim ed, "thou feelest that! Come, let it suffice; obey, and thou shalt be freed." She seemed to take no heed of his words, but gave vent to her feelings in prayer: "I thank Thee, O Lord Jesus Christ, that Thou hast made me suffer pain the first time for Thy sake. I have loved Thee in peace; I have loved Thee in joy; and now in pain I love Thee still more!" "Thou triflest with me!" exclaimed the judge, thoroughly vexed, "and makest light of my lenity. We will try something stronger. Here, Catulus, apply a lighted torch to her sides." A thrill of disgust and horror ran through the assembly, whieh could not help sympa- thizing with the poor blind creature. A murmur of suppressed indignation broke out from all sides of the hall. Ceacelia, for the first time, learned that she was in the midst of a crowd. A crimson glow of modesty rushed into her brow, her face, and neck, just before as white as marble. The angry judge checked the rising gush of feeling; and all listened in silence, as she spoke again, with wanner earnestness than before: "0 my dear Lord and Spouse! I have ever been true to Thee! Let me suffer pain and torture for Thee; but spare me confusion from human eyes. Let me come to Thee at once; not covering my face with my hands in shame, when I stand before Thee." Another muttering of cOm passion was heard. "Catulus!" shouted the baf fled judge, in fury, "do your duty, sir! What are you about fumbling all day with that torch?" "It is too late. She is dead.' "Dead?" cried out Tertullus "dead, with one turn of the wheel ? Impossible!" Catulus gave the rack a turn backwards, and the body remained motionless. It was true; she had passed from the rack to the throne, from the scowl of the judge's countenance to her Spouse's welcoming embrace. Had she breathed out her pure soul, an a sweet perfume, in the incense of her prayer? Or had her heart been unable to get back its blood from the intensity of that first virginal blush? In the stillAess of awe and wonder, a clear, bold voice cried out, from the group near the door, "Impious tyrant dost thou not see that a poor blind Christian hath more pow er over life and death than thou or thy cruel masters?" "What! a third time in 24 hours wilt thou dare to cross my path ? This time thou shalt not escape." These were the words of Corvinus, garnished with furious imprecation, as he rushed from his father's side, round the inclosure before the tribunal, towards the group But as he ran blindly on he struck against an officer of herculean build, who, no doubt quite accidentally, was acfyanc-ing from it. He reeled, and the soldier caught hold of him. saying : "You are not hurt, I hope, Corvinus ?" "No, no; let me go, quadra tus, let me go." "Where are you running to in such a hurry? Can I help you ?" asked his captor, still holding him fast. "Let me loose, I say, or he will be gone." "Who will be gone?" "Pancratius," answered Corvinus; "who just now insulted •ny father." "Pancratius," said Quadra-'cus, looking round, and seeing that he had got clear off, "I do not see him." And he let him jo; but it was too late. The youth was safe. While this scene was going an, the prefect, mortified, ordered Catulus to see the body thrown into the Tiber. But another officer, muffled in his cloak, stepped aside and beckoned to Catulus, who understood the sign, and streched out his hand to receive a proffered purse. "Out of the Porta Capens, at Lucina's villa, an hour after sunset," said Sebastian. "It shall be delivered there safe," said the executioner. "Of what, do you think, did that poor girl die?" asked the Spectator from his companion, as they went out. 'Of fright, I fancy," he replied. "Of Christian modesty,' terposed a stranger, passed them. in-1 Medieval monks who tran-who scribed manuscrips were exempt from labor in the fields. Whether we think of death or whether we forget it, whether we serve God or neglect Him life in spite of us is all the while a minute and detailed preparation for death. —Father Faber. The greatest pain which the holy souls suffer in purgatory proceeds from their desire to possess God; this suffering especially afflicts those who in this life had but a feeble desire to heaven. —St. Alphonsus. Help, Lord, the Souls — Help, Lord, the souls which Thou hast made, The souls to Thee so dear; In prison for the debt unpaid Of sins committed here. Those holy souls, they suffer on, Resigned in heart and will. Until Thy high behest is done. And justice has its fill. Oh, by their patience of delay, Their hope amid their pain, Their sacred zeal to burn away Disfigurement and stain; Oh, by their fire of love not less In keenness than the flame; Oh, by their very helplessness Oh, by Thine own great name; Good Jesus, help, sweet Jesus, aid The souls to Thee most dear, In prison, for the debt unpaid Of sins committed here. Students' Hymnal. We for Thanksgiving, thank Thee, Father, Thy care, For countless blessing that we share, For all life's trials, pains, and pleasures, And all its labors and its treasures. We thank Thee for Thy blessed light The sun by day, the moon by night, For summer's heat and winter's blast, For gloom and shadows o'er us cast; For. hearts with love for Thee imbued, For tongues to speak our grati tude, For all Thy blessing from above, For everything we owe Thy love. For restful slumber and the gleams Of Paradise we see in dreams, For hope that ever upward springs, To Thee, 0 God, on Faith's strong wings; i For peace and plenty — grace untold, And blessings rich and manifold — Our thanks and praises now are' given J To The, 0 Father, Lord of Heaven. —Henry Coyle. ——o- Thirty thousand starving cats are rescued from London streets every year. They are painlessly killed, their skins being used for muffs and gloves. The Israelites baked bricks from clay mixed with straw. The name Europe has been in use for mor^ than 2,500 years. Chinese were printing from movable type 300 years before the invention of printing in Europe. ' Oil taken from the porpoise is worth over $100 a quart. It is used for the finest and most delicate watches. The oil is found in a brain sac and is very difficult to obtain. The Woolworth building in New York City is 796 feet in height. Five million bananas are used every day in the United States. o "Dies Irae' Sung at Requiem High Masses. The "Dies Irae," sung in all Masses for the dead, was written by Thomas of Celano, one of the followers of the Seraphic Saint Francis. Thomas, who lived about 1200-1255, wrote valuable prose works on the life of the holy founder and was likewise favored with the gift of poetry. One of his hymns, "Sanctitatis Nova Sig#a," is used as a sequence in the Mass for St. Francis Day. The "Dies Irae" pictures the day of doom and voices the emotions aroused by that subject in the Christian heart. It is a masterpiece of poetry, Great literary men like Dryden, s^ys the Franciscan Herafd. Johnson, Goethe, Scott, Mac-aulay have expressed their appreciation of it. The hymno-logist Daniel calls it "the greatest glory of sacred poetry, the most valuable treasure of the Latin Church." Saintsbury refers to it is "the greatest of all hymns and one of the greatest of all poems." —Exchange. Known by the Company. A school teacher was quizzing her class of boys on the strength of their desire for righteousness. "All those, who wish to go to heaven," she said, "please stand." All got to their feet but one small boy. "Why, Johnny," exclaimed the shocked teacher, "do you mean to say that you don't want to go to heaven?" "No, ma'am," replied Johnny, promptly. "Not if that bunch is going." Citing a Biblical Phrase. Teacher: "Can any boy tell me the earliest reference in history to a theater?" Tommy: "Yes, teacher; we read in the Bible that Joseph was taken from the family circle and put into the pit." As Expressed in Arithmetical Terms. "Tommy," said the teacher, in the natural history class, "name a poisonous snake." "The 'rithmetic snake, Miss Brown." "The arithmetic snake! How on earth did you get that idea in your head—what do you mean?" asked the puzzled teacher. "Why, Tommy the adder," explained triumphantly. "The book says it belongs to a much divided family, and that it multiplies very rapidly." A Son With a Sporting Sense. "Can you give me a definition of neutrality?" asked a father of his schoolboy son. "Sure," said the young hopeful. "It's when a fellow don't care which team wins the pennant, but I don't know anybody like that." No Need for More. Lady Jane: "Have you given the goldfish fresh water, Janet?" Janet: "No, mum, they finished the water I gave them yesterday yet." "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 2. NOVEMBRA, 1926. I II 1 " "I .......--- 4 ,|,f »»»4 »» j »»»-ji I M-»< »»'§■■»< iH 1 "I1 Vaši prihranki LIFE AND LABORS Edina Slovenska Banka ▼ Clevelandu Rt Rev. FREDERIC BARAGA, a vloženi pri nas, so vedno varni. Vi iivite lahko v Katerikoli izmed naiih držav, in vendar ste lahko vložnik na naii banki, prav kakor bi živeli v naftem mestu. Piiite nam zs pojasnila in dobili beete odgovor z obratno potto v tvojem jeziku. Ml plačujemo po t odsto »bresti na prihranke, in jih priitejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to tli vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Nai kapital in rezervnimi ad znak varnosti za vsi' denar. Nai zavod uživa najboljii ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najuljudnejio postrežbo, in od katerega prejema najizra-zitejio naklonjenost. SORODNIKOM IN ZNANCEM od fissa do časa gotove poiil}sM denar v stari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo TA BANKA JE VAIA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri nas Vem vloge vedno vise. First Bishop of Marquette, Mich. By P. CHRYSOSTOMUS VERWYIT. O. F. M. of Los Angeles, Cal. COLUNWOODSKA PODRUŽNICA: > 15601 Waterloo Rd GLAVNI URAD: 6131 St Clair Ave, JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILL. CHICAGO IN CLINTON ST. Wm. Redmond, preda. Chss. G. Pesrce, kasir. ^ Joseph Dunda, pomoi. kasir. ' ;■»»| |i j4 t |i |i»»■Hi>}"H-4-»»»»-W-^H^-'H^^i^ X-^v^-i^-H-I -^-H ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma bre* obresti, ampak ga nalaga v verne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter Šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odatriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere laatuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vara dopošljemo ponud-benecirkularje. A. C. ALLYN & CO 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. Indian Summer Dasce Indian Summer Dance Indian Summer Dance luti 11111 mi numi ii i r * Grozdje v državi New York bo kmalu popolnoma zrelo in se bo pričelo razpošiljati. Kakovost grozdja je letos najboljša, "in kakor veste, je "new-yorčan" za naš okus najboljši in ga v tem oziru nobeno grozdje ne "bita." Tudi čisti s, se najhitreje in najlažje. Sedaj je cena razmeroma zelo nizka, in ako si sploh mislite napraviti kaj grozdnega soka, je v vašem interesu, da si naročite eno ali več kar. SEDAJ JE CAS ZA NAROClTEV Naročila in druge dopise pošljite na: Jugoslav - American Corporation 455 W. 42nd STREET, NEW YORK CITY, N. Y. WENONA, ILL. v tem mestu in okolici, La Salle, Peru, Livingston in Rutland, HI. Oskrbuje pogrebe v popolno zadovoljnost strank. 3 Ima na razpolago avtomobile za poroke, krste in druge g »lične prilike. * Lastnik tega podjetja je član K. S. K. Jednote. ..........rminuiimnniiiilTlllUIIlIIIimS DEKLA ANČKA NOVELA Spisal F. S. Finžgar Ko sta delali nekaj ur na vrtu, se je Mokarica naveličala govoriti gospodinjski in se začela meniti z Ančko ljubeznivo, po materinsko. Zato je Ančki izginila plahost z lic in je donel njen smeh preko ograje, da je soseda Robežnica radovedna pogledala čez plot ter oddaleč presojala novo deklo. Ob štirih je poslala Mokarica Ančko v polje, da je nesla družini južino. Ko ji je pripravljala jerbas. ji je razlagala in jo učila: "Krompir podoravajo: Janez in Miha orjeta, dekle in dnina-rice ga podmetavajo pod brazdo, Lukec je pa šel z očetom v les. Dasi ne veš, kje je ta naša njiva, nič se ne boj. Takih konj in toliko ljudi ni na nobeni drugi njivi! Tudi zate sem pridejala žlico. Le jej z družino, da ne bo ne tebi ne meni kdo oponašal, da te ločim." Dekle sta vsipali ^iz vreč krompir v canje, hlapca sta pri-orala na vozare, ko je prišla Ančka do njive. Vsi so obstali. Dekli s cajnami na rokah, Janez, veliki hlapec, z * dvignjeno motiko, Miha je pa počil z bičem, da sta čelo težka konja dvignila glavi in se ozrla. "Nova!" je rekel Miha. "Mala!" je dostavila Reza. ' Kako stopiclja," je pomrd-nila Spela. "Pozdravljena!" ji je zaklical j Janez in zateknil otiko za plug. Miha je vrgel konjema detelje, ženske so postavile čajne na tla in 'ahoj' poklicale dninarice z njive. Ančka je razgrnila majhen, grob prtič na travo, vzela iz jer- j tik nje se je pripognil in lovil bilke po tleh. "Ančka, nič ne hodi preblizu. Rigo je hudoben. Grize! Ce bi te zagrabil takole" (Miha je prijel Ančkino roko) "hramp — kar ob roko si." Ančka mu jo je hitro zmek--inila. "Nič se ga ne bojim, Rigota!" Potapljala je konja po dolgi, črni grivi. Rigo je veselo za-prhal. Ko je Janez videl, kako je Miha prijel Ančko za roko, je srdito pogledal nanj. Ce nočete jesti, hajd, delat! Ančka, pospravi!" Kar vstal je, zagrabil plug za ročice, in ko ga je obračal, je tako jezno telebil s kolci, da je zašklepetalo. Miha je počil z bičem in se ozrl še enkrat za Ančko, ki se je sklanjala nad prtičem. "Ke sebi! Kaj zijaš?" je zaklical Janez nad njim. Miha je nategnil vajeti, prst je Vrela izpod pluga, hlapca sta molčala. Dekle so se pripogibale in podmetavale krompir v razor, ki se je odpiral pred njimi tako naglo, da so težko zmagovale. Špela se je ozrla za pisanim jerbasom, ki je izginil z Ančko vred v daljavi. "Jeza bo in prepir zaradi nje, boste videle T Spet se je pripogniia k rjavi grudi in hitela za brazdo. Konji so hropli, pod opremo se jim je nabirala potna pena. je. Zato bo za hišno, kajne Za deklo ni. Bog v$, čc bi zadela poln škaf vode? Mislim da ga ne bi." Miha se je vnovič zasmejal snel klobuk in ga veselo vrgel na svoj pograd. "Lukec, ti si norec, ti si štori Jaz ti pa rečem: V nedeljo bo v Št. Jurju. žegnanje. Tja poj dem in nakupim Ančki semnja polno perišče. Cukrčkov s po-pirčki, kjer so napisane pesmi ce, strdenja in bogve kaj ji bom kupil. Ah, Ančka, bom ti ga!' Po večerji je Janez pod širokim stogom pripravljal pari-lar. Mokar mu je naročil, naj basa skledo, jo postavila na prt' yredo drugi dan po hlode. — in po vrsti razdelila žlice. Janez je segel po hbbu in začel rezati vsakemu delež. Vsi so polegli in posedli krog sklede in začeli zajemati. Poleg Miha je še ostala vrzel za Ančko, ki je pripravljala vrč in kozarce. V "Le k meni, dekle! Vidiš, jaz sem mali hlapec, ti mala dekla, kar za par bova." "Ne vem," je rekel veliki hlapec Janez, ko je prvi izpil kozarec jebolčnika in čašo pomaknil Špeli. "Ne vem, če bosta za par vidva. Ančki bi se spodobil boljši par kakor si ti, Miha!" "Nič se ne ve," je omenila Ančka in sram jo je bilo. "Ve se, dobro se ve!" je trdil Janez. "Kaj se bo vedelo," je ugovarjal Miha in gledal Ančki na roke. "Poglej, kakšne roke ima. Kakor mojškrica!" Tudi dekle so se uzrle ob tem na Ančkino roko,ko je zajemala iz sklede. "Saj je res kakor iz cukra," je potrdila Špela in zakašljala, ker se jije zaletelo. Ančko je bilo še bolj sram in je odvihala rokavček. Janez je trdo potrkal Špelo po hrbtu, ko je kašljala in so ji solze zalile v oči. "Prav ti je! Kaj objedate Ančka mu je svetila z veliko hlevsko svetiljko. "Ančka, kako ti bo všeč pri nas?" je vprašal Janez, ko je mazal osi. "Dobro! Da se le privadim!" "Ančka, nič se ne boj! Mokarica je malo sitna včasih. Takrat kar molči. Jo hitro mine. Za Miha se nič ne zmeni in za Špelo tudi ne. "Danes sta me dražila, ker imam take roke. Kaj morem za to?" "Nič se ne-zmeni, Ančka, kakor sem rekel. Prav nič. Miha je kvantač, Špela je Špela. Pridna, ampak netečna. Kogar more, ga piči." Janez je sunil ltfolo na os, da se je parizar stresel. Potem je zavrtel kolo in nateknil osnik. "Zdaj grem, kajne? Moram še pomiti! Lahko noč!" "Lahko noč in kaj lepega sa njaj nocoj!" "Številke, kaj?" Ančka se je zasmejala. Luč je odhitela preko dvorišča. Ja nez je gledal za lučjo. Ko je stopil v konjski hlev, 3ta sedela Miha . in Lukec na žlebu in kadila. "Ali še nista napojila?" "Konji še zobljejo." Janez je sezul škornje, vse težke in rjave od prsti, slekel suknjič in ga s klobukom vred dekleta? Ančka, nič se ne boj! obesjl na kljuko poleg pograda. Špela ti je nevoščljiva, ker je Nato je legel. vsa zmrdana." Špela je strupeno Miha je nadaljeval započeti pogledala pogovor Janeza in se zaripela od kašlja pokolcevaje jezila. "Ti, seveda ti, ti* — boš — večna — huk — mladost — huk r Ančka je položila žlico, vstala in šla h konjema, ki sta raztresala deteljo. Dekle so se spogledale in nič niso rekle. Mislile so vse takisto: "Užaljena je in vteknilo se ji je!" Miha se je vzdignil takoj za Ančko in ji pomagal, ko je zbirala raztreseno deteljo. Prav Kajne, da je lepa naša nova dekla?" "Menda že. Jaz sem bil tako lačen, da se nisem nič zmenil zanjo." Miha se je zarežal in v smehu je bila hudobija. "Lukec, ti si norec!" "Zakaj?" "Zato, ker nič ne vidiš. Ti si štor, bukovna! Ce bi jaz Ančko videl samo z enim očesom, jamo s pol očesom, .pa bi vedel, da je lepa." "Meni se je majhna zdela. Ali ni majhna? Kakor šolarica Tedaj so zacvrkale deske Ja nezovega ležišča. "Napojita! Potem spat! Št. Jurje pa ne boš hodil, zato, ker pojdem jaz. Da boš vedel. Janez je legel nazaj in se obrnil v steno. Pred hlevom je zaškripal vodnjak, votlo je štro potala voda v škafe. m. In zgodilo se je, kakor je Janez napovedal. V Št. Jurje na žegnanje ni šel Miha. Konje je doma vrdeval in se ves dan prepiral z Lukcem. Janez se po opravilu ni pomešal med fante, ki so obsto-pili šotore. K možem je pristopil, ki so prišli od sedem fara na žegnanje. Vsi so poznali Mokarjevega velikega hlapca in so sodili: Bogatir ima srečo. Takega posla dobi kakor je Janez. Vsakemu gospodarju je kljub in kar nič fantovskega ni na njem. Janez je pa poizvedoval po hrastih in po čreslu, kakor mu je bil naročil gospodar. Ko je dognal svoj opravek, se je napotil v krčmo. Mimo šotorov grede, kjer so stale še vedno gruče deklet in fantov, se je nenadoma domislil, kaj je obetal Miha. "Čakaj, nalašč naredim to Na njegovo jezo!" In s širokim korakom se je naravnal proti prvemu šotoru. Ali v hipu ga je obšlo kakor r.ram. In razveselil se je Zbil-ka. ki je zakjica) nad njim: "Jane*, povej Mokarju, da imam sto bork na prodaj. Ni so rahuta, gost lest! Za macen-nje bi jih prodal." Veliki hlapec ni šel k šotoru, dasi ga je prodajalka vabila. 7 Žbilkom je odšel v gostilno. Dovolj je bilo tamkaj pogovora in praznega hrupa še več. Toda Janezu je skoz pogovore in skoz hrup donelo: "Kupi Mir ali vojna? Kmalu bomo zopet obhajali spominski dan premirja (11. novembra). Dandanes skoro vsakdo misli, da ne bo prišlo več do vojne; toda neki član angleškega parlamenta je ba? nedavno naprosil vlado, da naj bi omislila plinovo masko za vsakega moža, ženo in otroka, ter uvedla poučne tečaje kako rabiti to masko. Seveda, previdnost je zelo važna; to mislimo danes, kar bi se moralo vpoštevati tudi v drugem oziru. Neprilike zime se bližajo, vaše telo mora biti dobro utrjeno, dA te neprilike prežene. Tri-nerjevo grenko vino je za tc najboljši pripomoček, ker vam izčišča črevesje in pomaga delovanju ledic ter jeter. Ena steklenica velja $1.25. Stekleničko za poskušnjo vam pošljemo za 15 centov. Poskusite tudi Trinerjeve tablete zoper prehlad (Triner's Cold Tablet), iz-borno zdravilo zoper prehlad in nevralgijo 30 centov. Ako teh zdravil ne dobite v lekarni, pišite na: Joseph Triner Co.. Chicago, BI. (Adv.) Ančki semnja! Nalašč ga ku ?i! Ali 'bo Miha hud!" Še nikoli ni kupoval Janez •ukrčkov in strdenja. Zato g9 je bilo sram in dobro se je voj »koval, ko je pil prvo četrtin-« v krilita č»,a. klcčil zaatdje v vaii Uiziai. 25c in 50c. Iznebite se prehlada; vzemite Several Cold Tablets. 50 cantov. -ret • Naprodaj vsepovsod po lekarnah. W. P. SEVKJU CO.. CESAR RATIOS. 10WA ^illltUIIIIHiillllMIlHIillllllllllllllllillllll 1B0ŽI6 se bliža 1 Š Sarooaše neka) tednov nas lo- = 3 či od Bužiča. ki je ceh osebnega E E zbližanja. spominov in darov. V s ~ tem čas« nam misli nehote polete E v naš stari kraj. k našim sorod- = nikom in znancem, kjer marsikje S trka na yrata potreba in pomanj- ~ kanje in trpljenje kot posledica 5 povodnii, vničene letine, slabega E zaslužka, visokih davkov itd. S Pomoč je tako nujno potrebna S kakor že dol »o ne. Vsak dolar g bo prinesel žarek veselja v ža- E lostne domove. Dvakrat da, kdor E v potrebi hitro da. Torej dajte.S in pošljite. = Vaša denarna pošiljatev bo za- s nesljivo in hitro dostavljena nn E določeno mesto, ako )o pošljete E po slovenski banki ~ | Zakrajšek&Cešark | 455 W. 42nd Street, | New York. N. Y. | • ZA BOŽIČ ste lahko osebno v S ■ starem krajo, ako se pridružite r j našemu skupnemu potovanju v s i stari kra< na 4. dec. s par nikom E i "Paris." Priglasite se takoj, »e S j je čas. 5 toiiiitHHUiiiiiiiiiimiiiiimiiiitiiiiiitii? iiiiHUiiiiiiiiii'tM iuiiiinnmiimca Telefon »lavna: S4VS I S14 JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETLIČARNA. vogal N. Chicago ia Indiana St JOLIET, ILL. V aalorf laaaan aveia ro««, la4ela-iem venae aa popeba. topke aa porok* Ia m bolminiea. Naročila aa aprajaoujo Ml Vaanaročfla aa favrla »a aala atakt aeai ia taČM. PaatoNa a aaraSOaa NAD 20 LET že izdelujem "HARMONIKE ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo Številna pohvalna pisma iz vseh krajev Sirom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge PIANO ROLE IN plošče za gramofone PiSite po cenik. Pri meni boste dobili vsak muzikalični instrument, mali ali veliki, za nizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom ANTON MERVAR Music Store 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Imam na zalogi ž^vnad 14 let LUBASOVt HARMONIKE vseh vrst in" modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 35.3 Epsilon PI. Brooklyn.NY F.d;ni zastopnik ia zaloinik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. JOS. KLEPEC. javni notar, Insurance, Real Estate, Loans, Bonds. 107 N. Chicago St. Joliet, 111. Urada telefon 5768, doma pa 1991-R. Priznalna pisma. Mati zooet srečna. CUnton. S. C. Mrs. F. K. Malesic. iena ; u Unit njega delavca in mati petih lepih ainov, ki je bolehala zadnjih osem let, je dane« zopet srečna, ker je okrenla. O tens nam pilita kole:" Okrog oaem lei nem trpfcla hude bolečine podobne agoniji. dnevno sem vedno bolj in bolj hnj-lala da me je bila skoro ie umi koat In, koža. Pole« trpljenja me je mučila tu di misel na moje otroke, ki so hodili okoli ntpočesani. umazani in zanemarjeni; bili vo vai ,-nako poredni. Pri vsi dobri volji ai nisem mosla pomagati, ker sem bila iLoro na smrt bolna. Imela sem zdravnike, zdravila' ia/op