*#ithlna plačana v gotovm*
Maribor, petok 7. oktobra 1932
5)0
izi
MARIBORSKI
Stav. 529 tata. VI. (XIII.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredniitv* In uprava: Maribor, Goaposka ul. 11 / Talafon uredništva 3440, uprava 3466 Izhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 16. url / Valja meaeSno prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom 13 Din / Oglati po ceniku / Oglaae eprejema tudi oglaanl oddelek .Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun it. 11400
JUTRA
99
Prvi znaki nove stvarnosti
K EVOLUCIJI SVETOVNIH POLITIČNIH POKRETOV.
Polagoma, a stalno se rušijo iluzije, , so se tako kričavo in mogočno pora e po svetovni vojni. Polagoma, a stal . lz2inja vera v vsemogočno moč »no-■ Sešel, ki so hotele preobraziti svet.
Jtfno bolj vidno se kaže, da ni bil no-nov pokret sposoben, da bi si trajno j v°	svet. Tako je v vsem: v gospo-
tofi	•	umetnosti	in	celo filo-
„ "Ji, ki je bila nenavadno jalova in po-Hjena Sk0raj ,jva decehija v temno adje. Nešteti «izmi« vseh javnih pa' 2- ki so vrteli možgane v kaotične J/!£Ce> umirajo pred našimi očmi in se pikajo novi stvarnosti, novi realnosti.
kor se v umetnosti ne ceni delo več . njih in so izgubili vrednost kubizem, tflaizem, futurizem, ekspresionizem itd., j*0 slabe kljub vsej zaenkrat navidezno f veliki moči tudi politični »izmi«: ko-. nizem, fašizem, pacifizem in drugi, ki . na tako majhnem prostoru vseh sko-“• ni mogoče našteti.
vaiii Sevizem’ ki san^al ° zav°ie' 1 nju vsega sveta, se je zlomil ob mejah
Uspeti ni mo^el nikjer, in ognji-t koniunistlčnega gibanja, ki jih je JruV|ri' izven ^usjJe> u£ašalo drugo za j,*!™. Dejstvo, da se porajajo vendar jT1 *e nova in da kdaj pa kdaj celo molj .no vzplamtijo, kakor n. pr. v Čilu, |*giii, Bolgariji itd,, tega dejstva prav |e ue spreminjajo, kajti smrtni udarec latM vel ta ^sperlmeiTt prav v Rusiji . <> kjer bi moral biti izhodišče za ves ^ • Danes vidi že vsak bister opazo-ž ®c> da so sovjetski mogotci sami spo-l!> da je teorija nekaj drugega, praksa k^pPet nekaj drugega. Ta neskladnost Svr.,Je s prakso jih sili. da reformirajo Je tiazore In svoja načela. Polagoma ^/a,Zvija ta Proces> a gotovo ni daleč ij ’ ko bo pričel ubirati hitrejši tempo %*P°s!ed bo komunizma v prvotnem Hj ,u konec tudi v njegovi domovini sa-C Rusiji. Evolucija bo privedla to tj uino s'ovansko velešilo na nova po-ve'n j} ustvarila možnost novega zdra-življenja. Takrat bo tudi drugod na pUl Precej drugače, kakor je sedaj.
!ija raJ tako kakor boljševizem tudi ita-IJitsWn! faSizem ni mo^el Prodreti itali-Ilat 11 mek Mussolini je sicer često na-!>m, ’ da »fašizem ni izvozno blago«, a t0r sa je pokazala, da ni ime! prav. Ka-(,1 ^sak povojni »izem«, tako je našel C(V ,fa^zem Povsod obilo posnemoval-w 'h Mussolinijev je bilo v teh desetih
letih v Evropi in drugod po svetu več kakor si mislimo, le da so bili samo prit Ukavi posnemovalci velikega originala.
K tem spada nedvomno tudi Adolf Hit' ler, ki je omagal tik pred zmago. Vsi drugi so dosegli še neprimerno manj, kakor on. Razvoj bližnjih dogodkov bo pokazal brez vsakega dvoma, da moč nemških narodnih socialistov peša in da fašizem niti v Nemčiji ne bo doživel ponovitve italijanskega eksperimenta. Kajti tudi fašizem v Italiji je le eksperiment, ki uspeva zaenkrat samo zaradi Mussolinijeve osebne moči in zaradi ugodnih tal, ki jih je našel. Če pa se zruši njegov glavni steber, bo od vsega ostalo le tisto, kar je ustvaril zares dobrega, a tega ni veliko.
Enaka je usoda raznih drugih političnih »izmov«, ki jih je rodila zmedena povojna doba. Med njimi so tudi dobri, mnogo obetajoči, kakor pacifizem, pan-evropeizem in drugi, a žal, tudi njim vsaj zaenkrat še ne bo usojena zmaga. Z naglimi koraki se vračamo nazaj k realnejšim obilkara. Toliko napadana demokracija je ostala močna in vse kaže, da bo zmagala, četudi ne brez reform. Kar je bilo in je dobrega na eksperimentih raznih »izmov«, to bo morala privzeti tudi bodoča »nova demokracija«. S tem se pa vračamo tudi v vse one nevarnosti, ki so prežale od vseh strani pred svetovno vojno in velikim kaosom, ki ji je sledil. Na pozorišču sveta se že kažejo konture temnih senc: tu vidimo v starem duhu obnovljeno Nemčijo, vidimo madžarski imperializem in šovlni zem in toliko drugih stvari, ki silijo svet k pregrupaclji — zopet v smislu pred' vojnih dni!
Kakor vselej, tako se kaže tudi sedaj, da mora človeštvo preživeti strašne revolucije, da napravi milimeter trdne poti naprej. Silni napori in eksperimenti so potrebni, da se najde zrno praktičnosti, sposobno pognati kal in roditi nove plodove. Seveda, do končnega spoznanja resnice je še daleč, morda še celo zelo daleč, toda znaki, ki jih vidimo, nam dokazujejo, da razvoj ne more biti druga čen. Zato je potrebno, da se tudi mi zavemo nove stvarnosti in usmerimo po njenih tirih svoja stremljenja, da nas dogodki ne presenetijo in nas ne najdejo nepripravljenih in neoboroženih za boj do zmage.
Po odgoditvi londonske konference
FRANCOSKI KOMUNIKE. — NEMCI S O ZAHTEVALI PRISTANEK VNAPREJ. — ANGLEŠKI TISK PROTI NEMCEM. — NOVI FRANCOSKI PREDLOGI.
PARIZ, 7. oktobra. Sinoči je bil izdan uradni komunike, da je londonska konferenca velesil odgodena na nedoločen čas. Pred objavo je imel angleški poslanik Ty-reli daljši razgovor s Herriotom. Kakor se zatrjuje, je Tyrell izjavil ob tej priliki šefu francoske vlade, da bi bila nameravana konferenca v sedanjem trenutku brezpomembna. Angleška vlada upošteva sedanje težkoče, upa pa, da se bo našla v kratkem ugodnejša prilika. Herriot ie že pripravil uraden odgovor Angliji. Angleška vlada je bila o vsebini tega odgovora obveščena, kar je vplivalo tudi na Macdonalda, da je pristal na odgodi-tev. Kakor se zatrjuje, je bil glavni vzrok odgoditve zahteva Nemčije, da morajo vse v London povabljene sile že v naprej v pincipu priznati nemške zahteve. To zahtevo so Franclja, Belgija, Italija in male države gladko odklonile.
LONDON, 7. oktobra. Angleški tisk se obširno ukvarja s položajem. »Mornlng Post« pravi, da je že skrajni čas, da se neha dosedanje angleško zaupanje v Berlin, ker je postalo vsakomur jasno, da stavi nemški pohlep po moči, Evropo v popolnoma nov položaj.
PARIZ, 7. oktobra. Tukajšnji tisk je z odgoditvijo londonske konference zelo zadovoljen. Listi pišejo celo o pogrebu prvega razreda. Situacija je zopet pre-nešena v Ženevo. Kriva je vsega nemška vlada, ki je s svojimi neprimernimi zahtevami prisilila Macdonalda na opustitev sklicanja konference. Pogajanja se bodo zopet nadaljevala v Ženevi, kjer se bodo morala spremniti nekatera določila petega odstavka versajske pogodbe, in sicer v smislu splošne razorožitvene konvencije.
PARIZ, 7. oktobra. Tukajšnji listi po-ročajo Iz Londona, da bo Franclja o priliki nadaljevanja razorožitvene konference 10. t. m. predložila nov razorožitvenl načrt, ki bo izdelan tudi v najmanjših podrobnostih. Glavne poteze tega načrta veže problem razorožitve In varnosti Dalje se poroča, da vsebuje francoski na-črt v glavnem naslednje: 1. Predlog kon-zultativnega pakta. 2. Kontrolni sistem. 3. Internacionalizacijo civilnega letalstva. 4. Omejitev in znižanje nekaterih ofenzivnih vrst orožja in 5. Vojne klavzule versajske pogodbe ostanejo v veljavi, vendar pa bodo nekoliko spremenjene.
Nemci za narodne manjšine
( Osfra volilna borba v Nemčiji
M*RI IN IZGREDI V BERLINU. ~ ZOPET RANJENJI. — NACIONALIST GRAEF O ADOLFU HITLERJU.
J^LIN, 7. oktobra. Predslnočnjlm so
m, - nacionalisti na več krajih v Berili Dr»redIIi zborovanja, ki so jih narod-^. "ciaiisti skušali ovirati oziroma one-Zaradi tega je prišlo na več nL , do spopadov In prepirov ter je ci0n ? Posredovati policija. Nemški na-t „ etični poslanec Oberforen, ki se Je ltv.>a takega shoda vračal v spremen llekeka dijaka domov, je bil napa-5j>rc narodnih socialistov. Njegov ^°nn i v.alec d*iak je bil težko ranjen, lih ' so istega večera v posamez-četrteh vprtzorill večje lz-Vfcj ‘n je bilo ob tej priliki ranjenih bsmi 0seb- V vzhodnem Berlinu je na-khjjip Več*a komunistična skupina tri na-v«la yS°claliste in jih nevarno poškodovati
"•HnL* Severnem delu mesta pa so ko-
V®itla nos,a|ša1i Prirediti demonstracijo, r iih je policija še pravočasno raz* Pendreki V Charlotienburgv «o
*5V
komunisti napadli stanovanje nekega narodnega socialista, razbili okna in popolnoma demollrall vso opravo.
ERFURT, 7. oktobra. V četrtek zvečer je imel na kongresu nemških nacionalistov narodni poslanec Graef govor, v katerem le med drugim dejal, da stopa Hitler tokrat v volilno borbo kakor poražen general. Hitler Je doživel 13. avgusta svoj najtežji poraz. Človek, ki mu le bilo ponudeno podkancelarstvo, prusko ministrsko predsedstvo In sploh močna pozicija v Prusiji in ki Je vse to odklonil Iz strankarsko-polltičnlh razlogov, le slabič in bojazljivec. Za Hitlerja se taka Priložnost nikoli več ne bo vrnila.
VOJNA V JUŽNI AMERIKI.
LA PAZ, 7. oktobra. Bolivijska vlada ie izjavl'a, da bo za nadaljevanje vojne proti Paragvaju razpisala nov vojni davek
PREDLOG NEMŠKEGA DELEGATA V ŽENEVI. — GLAVNE
CE ZAHTEV.
SMERNI-
ŽENEVA, 7. oktobra. Politični odbor plenuma Društva narodov je včeraj dopoldne na predlog nemške delegacije pričel debato o vprašanju narodnih manjšin. Nemški predstavnik Rosenberg je izjavil, da je preteklo leto zopet pokazalo, da se o mnogih narodnih manjšinah ne da govoriti, da se je njihov položaj izboljšal. Zaradi tega je predlagal: 1. Komite za narodne manjšine se mora v večji meri posluževati svojih pravic, da zasHši pripadnike narodnih manjšin, ki se želijo pritožiti. 2. Postopanje z manj-
šinami pri reševanju pritožb naj se po-spešl. 3. Večje publiciranje bo bistveno pripomoglo, da postane zaščita manjšin stvarna. 4. Pooblastila in dolžnosti sil, ki so zastopane v svetu, da predlože pritožbe svetu, se ne smejo omejevati. S. Resno se je treba bavlti z mislijo, da bi se pri Društvu narodov ustanovil permanentni gremij osebnosti, ki razpolagajo s političnim strokovnim znanjem in izkušnjami in ki niso odvisne od svojih vlad.
Francoski predlogi
LONDON, 7. oktobra. Po informa cljah. ki so prispele semkaj iz polsiuž benlh krogov, je Francija načelno pripravljena priznati Nemčiji enakopravnost, pač pa pod pogojem, da se nemška armada ne sme uporabljati izven nemških državnih meja. V tem primeru bi bila Francija pripravljena znatno znižati svojo oborožitev. Mac Donald se trudi, da bi se dosegel političen moratorij. Kakor izgleda, je francoski načrt, da se Nemčija politično umiri za nekaj let, naletel na odobravanje ne le v Angliji, temveč tudi v Združenih državah. V Londonu se v mednarodnih razgovorih razpravlja o možnosti, da bi se Franclji vrnila prejšnja sankcijska politika. Nedvomno je, da sta se angleško in francosko stališče v zadnjem času znatno zbližali.
SNEG NA SEVERN. ŠTAJERSKEM.
SEMMERING, 7. oktobra. Na gorah severne štajerske je pričelo snežiti. Na nekaterih planinah je zapadel sneg do višine 900 m In je temperatura padla včeraj zjutraj na ničlo. Na hribih okrog Miirzzuschlnga je zapadel neg celo v višini 80Ql p*
novo Letalo.
DUNAJ, 7. oktobra. Po intenzivnem večletnem delu je dunajski letalec Julij Ziegler skonstruiral novo letalo, ki ima Izredno stabilnost. Strokovnjaki in tehniki, ki so prisostvovali prvim poskusnim poletom pravijo, da pomenja novo letalc neprecenljivo pridobitev za bodočnost. Letalo lahko starta na prav majhnem, tesnem prostoru in nikakor ne more pasti, ker je enako stabilno na krilih kakor na repu. Novo letalo se Imenuje »Z III« In ima že uradno dovoljenje, da sme Izvajati prve velike poskusne polete v daljavo, ker je aparat skonstruiran itak le za dolge polete.
PRAŠKI PROFESORJI HOČEJO PLAČE.
PRAGA, 7. oktobra. »Pravo Lidu« objavlja javno pismo profesorjev praškega vseučilišča na prosvetnega ministra, da jim izplača plače za avgust, ker sicer ne morejo zadostiti svojim rednim obveznostim.
TRETJI PICCARDOV POLET.
BRUSELJ. 7. oktobra. Profesor Piccard se je končno odločil, da bo startal še tretjič k poletu v stratosfero. in to v začetku prihodnjega leta. Tretji Piccardov start ne bo v Evropi. temveč v Ameriki v bližini Hud-sor.ovega zaliva
»ran 2	KfcrfSofiH	»V	C	C	E	R	NI K* Jutra	V	Murlbo	r	u,	'Sne	7.	X.	193Ž
M
Dnevne vesti
Občni zbor Pevskega zbora Ferialne zveze
Manifestacija dijaškega dela.
Sinoči je bil v realni gimnaiziji občni zbor Pevskega zbora Ferialne zveze. Zopet je mladina doprinesla dokaz, da so vsi napadi z raznih strani, da je mladina brez najmanjšega smisla za lepoto, neutemeljeni. Im zopet je bil vesel dan v koledarju onih, ki čutijo z mladino, se z njo veselijo in ji pomagajo v boju za !astno pot.
Natlačena je bila soba žarečih mladih Vrazov, idealistov, ki hočejo dvigati s aetjem narodovo kulturo in vračati na-.•odu, kar je njegovega — slovensko pe-jem.
' Po otvoritvi in razglasitvi običajnega inevnega reda je bil prečitan zapisnik zadnjega občnega zbora in bil soglasno sprejet. Ker se dosedanji predsednik Albert Heric poslavlja od zbora, ki mu je bil predsednik od ustanovitve do danes, ie sam podal rezultate zborovega delovanja od 22. marca 1931. dalje. Opisal je iskanje novega doma, ki ga je našla mladina pri Glasbeni Matici. Podal je pregled vseh nastopov. Lepo število jih je: 6 velikih in 2 manjša. Od teh je bilo v Mariboru 5 koncertov, v Ptuju, Murski Soboti in Ljubljani pa po eden. Razen tega je bil tudi en nastop v studiu Radia-Ljubljana. Finančna stran vseh prireditev je bila povoljna, le Ljubljana svoje province ni upoštevala: nudila je mladini pevcem v vzpodbudo prazen parter in nad 2000 Din izgube.
Pregled blagajne je povoljen, saj znaša celotni denarni promet nad 30.000 Din. Vsekakor rekord za dijaško društvo! Ob koncu svojega poročila je pozval predsednik vse tovarišice in tovariše, v imenu vseh ornih pevcev, ki so končali mariborske šole in odhajajo na univerze, naj čuvajo svoj zbor pred onimi, ki mu že od ustanovitve sem mečejo polena na njegovo mlado, a ravno pot in ki jim je procvit zbora trn v peti. »Ljubite ga«, je dejal, »ljubite ga, kakor srna ga mi' ljubili: — in zmagali boste!« Iz srca govorjene besede so našle odmev v srcih vseh 100 navzočih deklet in fantov, glasno odobravanje je zaključilo poročilo. Pevovodja g. prof. V Schweiger je v imenu starešinskega odbora predlagal razrešnice celotnemu odboru, ki je bila soglasno podeljena. Pri sledečih voiit-vali je bil izvoljen novi odbor z učitelji-ščnikom Milanom Gerželjem na čelu. Pri slučajnostih sta bila ustanovitelja zbora stud. iur. Albert Heric in stud. phil. Ante Novak izvoljena za častna člana Pevskega zbora Ferialne zveze.
Brez velikih besed ip obljub se je razšla mlada družba, brez fraz; razšla se je z zavestjo potrebe dela, energije in ljubezni...
Na obrazih smo jim brali: — To so oni, ki jih pričakujemo!
Odlikovanje zaslužnih šolnikov. Z redom Jugoslovanske krone V. stopnje so bili odlikovani: Anton Hren, šolski upra-/itelj v Studencih, Ludvik Musek, šo'ski upravitelj pri Št. Vidu pri Ptuju in Matija Brezovar, šolski upravitelj pri Št. Rupertu v Slovenskih goricah. Z redom sv. Save V. stopnje pa so bili odlikovani: Viktor Grčar, šolski upravitelj v Mariboru, Mirko Vauda, šolski upravitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici, Ludvik Ivanj-šič, šolski upravite'j pri Št. Juriju ob Ščavnici, Miloš Tajnik, šolski upravitelj v Slovenski Bistrici in Dušan Šestan, učitelj v Ptuju.
Pripadnike Sokolskega društva Mari-nor-matica vabi društveni Prosvetni odbor, da se v čim večjem številu udeležijo proslave Tyrševe lOOletnice, ki jo priredi Ljudska univerza danes z začetkom ob 20. uri zvečer v svoji dvorani na Slomškovem trgu (bivši kino »Apo-io«).
Ustanovni občni zbor Glasbenega društva poštnih uslužbencev v Mariboru bo v soboto 8. t. m. ob 19.30 v dvorani Na-bavljalne zadruge v Mariboru.
Promenadni koncerti v mestnem parku. Vojaška godba bo ob nedeljah dopoldne ob lepem vremenu še nadalje prirejala običajne promenadne koncerte.
Ustanovitev krajevne organizacije JRKD na Teznem. Na pobudo železničarja g. Josipa Novaka je bil v četrtek 6. t. m. sklican sestanek somišljenikov in prijateljev nove vsedržavne stranke v prostorih g. Bariča na Teznem. Zbralo se je precejšnje število samih uglednih narodnih mož. G. Novak je otvoril sestanek ter pozdravil navzoče, posebno pa se je zahvalil delegatu okrožnega odbora tajniku g. dr. Milošu Vauhniku, da se je udeležil tega pomembnega sestanka. Sestanek je vodil župan g. Vinko Bezjak. G. Novak je predlagal ustanovitev krajevne organizacije JRKD, kar so navzoči z navdušenjem sprejeli. Delegat g. dr. Vauhnik je podal obširno poročilo o političnem položaju v državi, nato pa je govoril o programu nove stranke in podrobno orisal potrebo za vstop v stranko vsem slojem. Po daljši debati je bil z vzklikom izvoljen sledeči odbor: Predsednik podžupan in načelnik skupne obrtne zadruge g. Josip Šabeder, podpredsednik g. Anton Uhan, železničar, tajnik g. Avguštin Steher, žel. uradnik, blagajnik Josip Novak, železničar, odborniki gg. Vinko Bezjak, župan in kovaški mojster, Mirko Perme, postajena-čelnik, Franjo Kumerc, posestnik in ključavničarski mojster, Janko Pihler, železničar in posestnik, Ferdo Klavora, trgovec, Ignac Gornik, posestnik in finančni preglednik v p., Vladimir Leber, železničar, Anton Žunko, kovač, Anton Adam, železničar in Hinko Čelan, posestnik in pekovski mojster; v nadzorni odbor pa gg. Anton Orač, elektrotehnik, Jože Cotič, posestnik in policijski agent v p. in Miloš Ledinek, učitelj. Kot delegata za okrajno skupščino JRKD pa gg. Franjo Tušak, šolski upravitelj in Franjo Kp-inerc. Izvo'jeni odbor nudi dovoljno jamstvo za uspešno in koristno delo v prid narodu in domovini.
Shod JRKD na Teznem. Jutri v soboto 8. t. m. ob 7. uri zvečer vsi na shod JRKD, ki bo v prostorih g. Mairina na Teznem. Poročali bodo narodni poslanci gg. Krejči, dr. Pivko in Špindler o političnem položaju v naši državi in o delu poslancev v narodni skupščini.
Kulnk. Mestno županstvo razglaša, da je izgotovljen seznam s pripadajočo odmero vseh v mestu Mariboru ljudskemu delu. odnosno odkupnini zavezanih oseb. Ta seznam je na vpogled vsem prizadetim od 8. do 21. t. m. pri mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu. Pritožbe proti sestavi seznama, ki pa so podvržene državni taksi 20 Din, naj vložijo prizadeti pri mestnem županstvu v roku 15 dni od dneva javne razglasitve.
Službo dobe takoj: kovino-tiskar, čevljarski prikrojevalce in dva Čevljarja za fino delo. Pojasnila daje tukajšnja borza dela.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek 7. oktobra ob 20.15 pričetek nove sezone s proslavo lOOletnice dr. M. Tyrša. Predava g. prof. dr. Maks Kovačič iz Maribora. V petek 14. oktobra »Sporne zablode mladine« (za moški spol). Prčdava g. dr. Toplak iz Maribora.
Izobraževalni tečaji Ljudske univerze.
Ljudska univerza v Mariboru namerava prirediti tudi letos razne izobraževalne tečaje. Ob dovoljnem številu udeležencev se otvorijo sledeči: 1. Splošno izobraževalni tečaj, v katerem se bodo udeleženci seznanili z raznimi sodobnimi vprašanji iz fizike, kemije, matematike, narodnega jezika, geologije, sociologije, psihologije itd. 2. Sociološki krožek za skupni študij sociologije. 3. Tečaj ruskega jezika za začetnike. 4. Kitarski tečaj, začetniški in nadaljevalni. 5. Stenografski tečaj. Za vse interesente bo pogovorni sestanek 12. oktobra ob pol sedmih v predavalnici Ljudske univerze na Slomškovem trgu 17 Zborovanje brivskih In lasnlčarsklh pomočnikov. V Delavski zbornici so zborovali sinoči brivski pomočniki in pomočnice. Zborovanja se je udeležil tudi komisar brivske zadruge za Maribor g. Novak. Na zborovanju so zbrani pomočniki in pomočnice razpravljali o strokovnih vprašanjih, o nedeljskem počitku. Sklenili so prirediti letošnjo zimo v Mariboru lasničarski natečaj za prvenstvo Jugoslavije.
Križev pot nedolžnega otročiča. Pobreška občina nas prosi za objavo: Z ozirom na članek v- »Večerniku« 5. t. m. prosimo, da prinesete sledeče popolnilo: Oče nesrečfiega otroka, Ivan Bela, je doma iz Gočove, od koder se je preselil na Pobrežje in opustil kmetijski stan, misleč, da se mu bo blizu mesta boljše godilo. Na Pobrežju je dobil službo oskrbnika pri nekem veleposestniku. Toda ta ga je radi delomržnje in popivanja kmalu odpustil iz službe. Nato je začel Bela prositi za podporo na vseli mogočih krajih in tudi pri svoji občini Gočovi. Dobil pa ni nikjer ničesar, iz Gočove pa je prišel odgovor, da je Bela delomržnež, ki je sramotno zapustil kmetski stan in odšel v tujino in da mu zato ne morejo dati podpore. Pač pa so mu ponudili de.o, s katerim/se lahko s svojo rodbino preživi. Ko je prišel omenjeni odgovor, je bil Bela pozvan na pobreško občino, kjer so mu razglasili ta odgovor. Bela je prišel s svojo ženo in dvema otrokoma precej vinjen v pisarno. Ko je slišal za neugoden odgovor, je začel razgrajati in groziti na vse strani. Za ponujeno delo se sploh ni zmenil in je rekel, da se rajši ustreli, kot bi šel nazaj na kmete. Nato je bil s pomočjo komandirja orožniške postaje Tezno g. Bajca odstranjen iz pisarne. Bela je zato ukazal svoji ženi, naj mlajšega otroka, ki ga je nosila v naročju, vrže v pisarno, češ, naj ga občina redi. Nečloveška mati je otroka res vrg’a na pisarniško mizo in z drugim otrokom zbežala za možem, ki je med tem časom že izginil. Tudi ona je bila vinjena. Otroka je nato prevzela ga. Matilda Rožmanova in ga, ker je bil bolan, oddala na priporočilo občine v bolnišnico. To je bila predigra križevega pota ubogega nebogljenčka, ki je po malomarnosti svojih staršev prišel med tuje ljudi. To je tudi žalosten primer, kako naši ljudje zapuščajo domačo grudo in potem silijo v mesta, kjer mislijo lažje in brezskrbneje živeti. Tako imamo po mestu in okolici na stotine brezposelnih kmetskih ljudi, ki odjedajo kruh domačim, med tem ko na kmetih krvavo rabijo delavcev, ki jih posebno sedaj primanjkuje.
Praznik društva za varstvo živali v Mariboru. 2e na mednarodnem kongresu društev za varstvo živali; ki je bil na Dunaju v času od 12. do 16. junija 1929. je bilo sklenjeno, naj se določi za vse države v ta namen poseben dan. Ob splošnem odobravanju pa je bil na takem kongresu lanskega leta v Firenzi sprejet predlog, naj se 4. oktober, kot smrtni dan sv. Frančiška Asiškega, posebnega zaščitnika živali, proglasi za praznik vseh društev za varstvo živali. 4. oktober naj vsa društva za varstvo živali po vsem svetu praznujejo na dostojen način. Da vsaj deloma izpoini ta sklep, priredi društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru prihodnjo nedeljo 9. t. m. od 11. do 12. ure praznični sprevod živali, ki se bo pomikal od Zrinjskega trga po Kopitarjevi ulici, Aleksandrovi cesti, Frančiškanski in Tattenbachovi ulici preko Glavnega trga in državnega mostu na Kralja Petra trg, od tam pa v isti smer nazaj na Zrinjski trg. Ob slabem vremenu sprevoda ne bo.
0'epževa’no in tufsko-prometno društvo za mesto Maribor in okolici v Mariboru proda letošnji pridelek divjega kostanja v mestnem parku in ostalih mestnih nasadih. Interesenti se naj zglasijo pri tajniku g. Kolarju v mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski u'ici št. 8/1.
Ruška strelska družina je za svoje nagradno streljanje, ki bo v nedeljo 9. t. m. od 9. do 17. ure na strelišču, razpisala 12 nagrad v denarju in epih ter praktičnih stvarnih dobitkih. Strelišče bo lepo in okusno urejeno, strelivo poceni, manjkalo ne bo tudi želodčne murriciie vseh kalibrov. Pričakujemo, da bodo člani strelci pohiteli ta dan v Ruše na tekme in po nagrade.
Sokolska četa v Radvanju pri Mariboru naznanja, da priredi 8. t. m. ob 17. uri trgatveno veselico v gostilniških prostorih g. Podgorška v Novi vasi. Vstop prost. Vsi prijatelji sokolstva so iskreno vabljeni! Odbor.
Plesna šola K. D. Triglava je vsako sredo In soboto od 20. do 23, ure v gornji dvorani Narodnega doma.
Velika kavarna: Dane« morske ribe It tegoši.
Narodno giedalifte
Repertoar.
3etek, 7. oktobra. Zaprto.	I
Sobota, 8. oktobra ob 20. uri »Dve vesti«. Premiera.
Celjsko gledališče.	j
Sreda, 12. oktobra ob 20. uri »Za nar 1 dov blagor«. Gostovanje Narodne? j gledališča v Mariboru.	t
Premiera »Dveh nevest«, vesele G® 1 larjeve kmečke igre, ki je kljub tem da je bila njena krstna predstava v LJ ljani šele pred .dobrim letom, do dan j preromala skoro vse slovenske °“re’ I v soboto 8. t. m. Režija je Kovičeva, kr , mieri bo prisostvoval tudi pisatelj;	|
Za ponedeljkov koncert umetniške ice, vijolinskega virtuoza Rupla, basi* ^usa ter kapelnika dr. Švare so na f polago vstopnice pri gledališki baga) 3osegajte po vstopnicah! Znižane bP® ne cene.	 ^
Pri prehlajenilh, hripi, vnetju vra^' zabreklosti bezgavk, živčnih bo^ezn0j trganju v udih dobro dene, ako se s P kozarcem naravne »Franz-Josef« Žr čice poskrbi za vsakodnevno izpraz™. nje črev. Po izjavah vseučiliških kim se odlikuje »Franz-Josef« voda P° .j nesljivem učinku ob zelo prijetni P°ra ^ — »Franz-Josef« grenčica se dobiva lekarnah, drogerijah in špecerijskih govinah. __________________________  •
Blagodejna naprava ob slovenjegori^j cesti. Ako potuješ po banovinski ce iz Maribora proti Sv. Lenartu v b ’ gor., naletiš dobre četrt ure od ške cerkve v vasi Ložane na novo pravo, ki je jako velike važnosti. T° ^ iz snažnega kamna zidani vodnjak, j. nosi napis letnice 1932. K vodnjaku v ^ od banovinske ceste v polkrogu hčn° trdno zgrajena cesta. Vodnjak sam h di srebrnočisto mrzlo pitno vodo, Ki je lahko poslužiš s pritrjeno zajema> Vse mnoge dni, tedne in mesece leto neizprosne suše si lahko na tem P štoru opazoval nenavadno živahen P. met. Peš in z vozovi so prihajali'It kmetje od blizu in daleč po letos ta redko in skopo vodo. Pa ne le važna Z spodarsko-življenjska ustanova je ta v njak, marveč je tudi velevažna v h enskem oziru in zaslužila bi, da se interesirajo zanjo tudi naše oblasti ^ uporabijo izkušnje še drugod. 0& ^ človeko'jubne naprave pa je agilno korist svojih občanov delujoči zj^rte šmarjetski g. Alojz Schiker. Od nob strani doslej najbrž za ta svoj trU1“ požrtvovalnost ni slišal priznanja ne hvale, vemo pa, da mu je vse uviid® , občinstvo za ta plemeniti čin zelo h ležno in bi'o bi umestno otvoriti to uS novo s posebno svečanostjo.
Konji so se splašili preteklo ned® ^ 511etnemu posestniku Francu Mlakarji1 , Ciglence pri Mariboru, ko se je P®^ domov. V divjem galopu so “X ce; cesti in se zaleteli v kup kamenja ob ^ sti, da se je voz prekucnil. Mlakar, * „ mogel obvladati konj, je dobil pri Pa z voza hude poškodbe na glavi in ie "Lj, ral iskati pomoči v tukajšnji bolni* .
Ponesrečena kuharica. Včeraj P01L, dne so pripeljali v bolnišnico 821etno ^ harico Antonijo Holasovo iz KošakoViil() je tako nesrečno padla v stanovanju stopnicah, da si je zlomila desno no? • Pretep. V neki gostilni ob cesti Brezje so si sinoči skočili v lase de1 ,e ci, ko so šli z dela domov. V pretep . dobil hud udarec s kolom po glav* M. ni Ivan Vernik, ki je na mestu orT1f.-<ctii O dogodku so bili telefonično obve> y mariborski Teševalci, ki so poškoduj, nega Vernika prepeljali z avtom v nišnico.
Ukradeno kolo. Pisarju Francetu ^ zarniku, us užbenemu pri mestnem S ( benem uradu je odpeljal včeraj doP ^ nekdo iz veže okrožnega urada n ^.0\o varovanje delavcev skoro novo znamke »Puch«, vredno 2000 Din.
Tatvina. Vozniku Francu ^arJ^Ui;sken' la sinoči v nekem vinotoču na ^,redna hribu ukradena dežna ponjava,
300 Din.	..	are-
S policije. Preteklo noč je PO,ia‘, t3j. tirala Genovefo B. in Marijo V. r' ^ ne prostitucije in nekega Anton a je brez potnega lista prekoračil < _jjay mejo. Zabeleženih imajo tudi » radi manišlb policijskih prestop*
*■
Vm a r 1 b o r n, cfne 7. X. 1S32.
MaflbOfSKl WV E C E R NI K* JufTjj
■H
Stran 3
Materni jezik
OB SEDEMDESETLETNICI SLOMŠKOVE SMRTI.
Malone pred enim stoletjem (1. 1838.) Je naš velik Slomšek izpregovoril o po-menu materine besede in pred 70. leti je na zboru Čitalnice naglasil: »Hočemo, Dai bi slovenska beseda slovela, imela vpričo narodov, naših sosedov: Sami jo prvi spoštujemo, ne toliko v faznih besedah, temveč v dejanju in a|avni obnoši slovenski. Beseda materna «0di nam navadna v naših družbah in pri veselicah, na izprehodu; kakor doma naj ^ beseda materna čuje in slavi. Jezik je Najžlahtnejši telesni dar božji; pismo na-ega roda, po kojem se spoznamo in Postujemo; narodna beseda je večjidel ^aji narodne slave.«
Na te besede naj opozorimo mnoge "hriborčane, ki jim v veliki meri veljajo udi Lajovičeve v članku »Slovenski kul-Urni ideal v svobodni državi«. »Ne mo* etn° več stati na stališču, da naj bo nanje nemščine merilo za to, kdaj sionskega človeka imenujemo izobražena. če je nasprotno mišljenje zlasti pri ‘a*em ženstvu praktično razširjeno, mo* hio o njihovem švabarenju zares vi-®n »svarilno gaganje kapitolskih gosi.« , Omalovaževanje materinega jezika ni Poniževalno, ampak tudi neprirodno. a) spada med naravni zakon tudi ma-, jhi jezik, ta največja dobrina, ki oči-* naš jaz, našo dušo. Podcenjevanje niega sebe, svoje samozavesti, narod-
ne zavesti in ponosa pa je istovetno z zaničevanjem svoje matere. Če je resnica — in to je nedvomno, — da s svojim jezikom najbolje očitujemo svojo notranjost, kako naj opravičimo to duševno siromaštvo (podcenjevanje materinega jezika)? Le čut lastne manjvrednosti in podrejenosti, ali bolje: hlapčevstvo mora zagovarjati to težnjo po zatonelem kulturnem idealu, ki mora v svobodni državi popolnoma prirodno izginiti.
Naš jezik je že dovolj izklesan in vsaj tako lep, mehak in blagoglasen kot drugi kulturni jeziki.	Zakaj naj	bi	se	ga torej
sramovali? In	vendar je	resnica, da se
ga mnogi sramujejo. Žalostno pa je, da je ta slabost razpredena v višjih socialnih plasteh ali prav med onimi ljudmi, ki naj bi posredno ali neposredno vzga-iali. Tem in njim sorodni duševnosti, ki se mogoče smatra za dovršeno in nedotakljivo, je to	malenkost,	ki	da'	nikomur
in ničemur ne	škoduje. Res?	Mi	navadni
zemljani pa smo nasprotnega prepričanja in si tolmačimo Slomškove besede tako, da jemljemo taki pritlikavi duševnosti pravico dajati preprostemu in dovolj zbeganemu ljudstvu kulturni pravec. Če hočemo, da nas bodo cenili in spoštovali tujci, spoštujmo se najprej sami. Kdor tega ne zna, ne more ali noče, ni vreden mesta na svobodnih tleh.
Sk avtizem
Neka] z župne skupščine.
Ljubljano se je pripeljalo okoli 70 ^vtov in planink, od tega okrog 50 iz vj^bora, Skupščini je prisostvovalo JT^OO ljudi, kar pomeni napredek z
°ziri
,°ni na prejšnja leta.
jVeč k0 polovica članstva Dravske žu->e starejša od 16 let. K temu so pripojile predvsem ljubljanske stanarice in vJ^i-akademiki. V župi je včlanjenih (O.clanov v. 14 stegih in 3 klubih (stegi: t *Ie 1 in 2, Domžale, Kamnik, Kočevje, deljevo, Kranj 1 in 2, Ljubljana 1 in 2, *Ak°r 1 in 2’ in Šiška, ter: Nemški klub stanaric« na ljubljanski 'verzi, klub »Bobrov«, medmestna k,Wca Maribor-Ljubljana ter »Perunov b* v Tomačevem pod vodstvom biv-y 8a Župnega načelnika br. Miroslava Ia — črnega Mrava.
Ih °v®nskih skavtskih taborov je bilo ‘i0°s samo 14 — kriza —. Vsi stegi pa s® po svojih zastopnikih udeležili II.
zveznega tabora v Zagrebu.
Župna uprava ostane tudi letos bistveno ista kot lani. Starešina je ravnatelj Pavel Kunaver — Sivi volk, njegov namestnik vladni svetnik v p. Josip Fran Knaflič-Samotni, načelnik ing. arh. Ivan Pengov — Bistro oko, namestnika stud. phil. Franček Kos in stud. arh. Saša Sedlar — Samotni hrast, načelnica dip!. paed. Mara Pengov — Modra lastovka, namestnici stud. phil. Nada Kladnik — Sa-tiavvanta ter dipl. paed. Emica Kramer, 1. tajnica dipl. paed. Vera Knaflič — Bela roža, 2. tajnik stud. arh. Saša Sedlar — Samotni hrast, blagajnik prot. Ljudevit Vazzaz, gospodar in trgovec priv. uradnik Dolfe Kopecky, arhivar in knjižničar stud. iur. Žane Milčinski, urednik slovenskega dela »Skavtskega Glasnika« stud. iur. Burghard Ecker-Boa. V nadzorni odbor so bili zopet izvoljeni: dr. Fran Blatnik kot predsednik in gospe Černetova in Kumarjeva, in tudi župni svet ostane isti kot lani.
Za župne delegate na Zvezni skupščini
so bili izbrani: starešina Sivi volk, načelnik Bistro oko, načelnica Modra lastovka, nam. nač. Satiawanta, ter skavt-instruktorja Rudi Berce — Delfin ter Zoran Mulej — Vupa.
Šport
Medklubski odbor LNP, službeno. Prvenstvena tekma SK Železničar I:SK Rapid I se odigra glasom službenih objav LNP ob 15.30 na igrišču IŠSK Maribora, in ne kakor je bilo prvotno javljeno na igrišču SK Rapida.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Prvenstveno tekpio SK Železničar rezerva:SK Rapid rezerva sodi g. Bergant. Prvenstveno tekmo SK Železničar I:SK Rapid I sodi po nalogu OZDS pri LNP g. Ska'ar.
Spremembe v organizaciji JNS. V nedeljo je bila v Zagrebu konferenca med zagrebško in beograjsko podzvezo. Na konferenci se je razpravljalo o ustanovit-
vi teritorialno obsežnejših podzvez, uki-njenju nekaterih manjših podzvez, zopetni avtonomiji sodniškega zbora, bodočem državnem prvenstvu itd. Ker so se pogajanja vršila zelo tajno, ni mogoče zvedeti, kakšen uspeh je imela konferenca!
Iz LNP. Prvenstvena tekma Čakove-čki SK:SSK Celje, določena za 9. t. m. se preloži na poznejši termin.
Predsednik LNP demlsioniral? Kakor poroča »Športni list«, je predsednik LN'P g. Miloš Rybar z ozirom na zadnje dogodke v nogometnem športu v Sloveniji najavil svojo demisijo.
SK Železničar, lahkoatletski odsek. Naslednji atleti naj bodo v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 8. na igrišču Rapida pripravljeni za start: Ban, Rak I in II, Kovač, Kovačič I in II, Čelher, Gala I in II, Žaro, Arko, Štefin, Zupan, Vertnik, Podpečan, Herič, Butolen, Podkubošek, Novak, Zej, Bobič, Straub, Ogrisek, Lozej, Smolej, Pirm in Govedič. Načelnik.
Kvaliteta letošnjega vinskega pridelka
Pekre, dne 5. oktobra 1932. Danes izvedeno poskusno določevanje sladkorja in kisline pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru je dalo sledeče rezultate:
Sorta:	% sladkorja % kisline
Šipon •	18.5	115
Laški rizling	18.—	9.5
Renski rizling	19.—	12.4
Neuburgovec	19.5	10.5
Beli burgundec	20.5	10.5
Silvanec	19.5	12.—
Rulandec	19.5	8.—
Traminec	19.—	8.5
Muškatni silvanec	18.—	10.7
Zg. rud. Veltlinec	20.—	10.—
Bovierjeva	ranina	20.5	8.1
Oranževka	22.—	6.6
Žlahtnina	15.—	6.5
Mešano	19.—	8.5
S u m e n j a k.
Obrtno gibanje. V mesecu septembru so bile izdane te-le obrtne pravice: Franjo Koštomaj, brivec, Mlinska ul. 8; Vekoslav Poterč, krojač, Aleksandrova c. 55; Leopold Kraker, krojač, Gosposka ul. 10; Ivan Gobec, čevljar, Dalmatinska ul. 34; Vera Schwabova, prodaja cvetlic in vrtnarskih semen, Gosposka ul. 37; Al. Kancler, prevažanje oseb z avtomobilom po naročilu, Vetrinjska ul. 12; Josip Černelič, podružnica trgovine z manufakturo. Vetrinjska ul. II; Hilda Kosije-va, trgovina z lesom, premogom, cementom in apnom, Frančiškanska ul. 11; Hil-
da Račičeva, strojno pletenje, Slovenska ul. 26; Peter Varič, prevažanje tovorov, Tattenbachova ul. 13; Karol Florjančič, trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti, Glavni trg 23; Erna Singer jeva, trgovina z meš. blagom, Tržaška c. 54; Marija Korenova, branjarija, Smetanova ul. 51; Anton Tavčar, trgovina z delikatesami, Jurčičeva ul. 3; Matija Kos, pek, Radvanjska c. 13; Roman Brezočnik, mesar, Aleksandrova c. 53; Tvrdka »Pomi«, družba z o. z. izmenjava in trgovina z deželnimi pridelki, lesom in stavbnim materijalom kakor tudi izvrševanje in posredovanje transportov, Aleksandrova c. 6; Leopold Am-brosch, umetno in trgovsko vrtnarstvo, Koroška c. 71; Tomo Majer, avtoizvo-šček, Masarykova ul. 4; Helena Lukeže-va, trgovina s starimi stvarmi, Trg Svobode 2; Mate Grubišič, gostilna, Franko-panova c. 2; Helena Habjaničeva, gostilna, Vodnikov trg 2; Ana Rozmanova, gostilna, Tvomiška c. 30; Antonija Ach-tigova, gostilna, Frankopanova c. 55; Djordje Jovanovič, čevljar, Kopališka ul. 2; Marija Žoharjeva, gostilna, Betnav-ska c. 39; Marija Kumšejeva, trgovina z modnim blagom in ročnimi deli, Stolna ul. 1.
Radijska razstava v Milanu.
V Milanu je radijska razstava, na kateri je tudi kompletna instalacija za brezžično televizijo. A radi »krajevnih zaprek« se slike vendar oddajajo samo po žici. Poskusi, ki jih je nudila pariška radijska razstava, so nekoliko popolnejši.
•Albert:
Ribičeva Mara
A krasnem jesenskem dnevu je na-loč v6p ve^er* ki mu J® sledila še lepša Sp • Na visokem rtiču, porastlom v o-®Niu z nizkim grmovjem in travo, ki vJe *am više gori razraščala do oljko-Kaja, je stala vitka mladenka in se Doi res*ano ozirala po morju. Veter se je okleval z njeno obleko, da se je tesno ji ®a|a polnega mladega telesa. Oči so Ojmirno iskale čolna, ki bi bil moral 0\m * k P° molu. Bila je Mara, hči j^°velega ribiča Mateja, ž °"a1°ma so njene črne oči živo za-koij in veseI smehljaj ji je zaigral o-S0] Polnih, ustnic. Na morju je opazila je ’n v njem krepkega mladeniča, ki čarn L n.° sukal vesla. Spoznala ga je. tteki a 5e z r°k° v Pozdrav in D«t \Po ozk* stezi do vode, kjer je zo-uara tala. Pred njo se je širil krasen Vjj.Vetl zaliv, obkrožen s strmimi ska-bi[a 'Samo tam, kjer je stala Mara, so Pečena in pripravna za prista-hjT: ribiških čolnov, lo Sjj Krsto se je pognal na breg z div-liaJJ?* da je čoln zdrsel na prod in so Vor J Piknili vse do Marinih nog, ka-^r-ci -k' hoteli pozdraviti prej ko \l|en.C sam. Potem je skočil na kopno Ijiiijjj k Mari, jo ognjevito objel in po-
j? si'1 siromašnega ribiča, ki je bil ^im * stor* za denar vse, kar kdo želi V° teka je bil Jure, tako mu je bilo ttir]a 1eP°h°ljšljiv pijanec. Žena mu jeu-KrStaZe.,kmalu po rojstvu edinega sina Vhu ‘ Mladenič je odraščal pod očetovstvom, a ostal je kljub temu ma-
terine narave in poštenjak. Že. kot otrok se je igral z Maro, hodil z njo tudi v šolo in ko je odšel k vojakom, sta si pridno pisala in se vzljubila.
Po vojaški službi se je marljivo lotil ribištva in spravljal vsak denar, ki gaje zaslužil. Dal je popraviti očetovo hišo in kupil je še štiri koze. Potem se je skupaj z Maro napotil k njenemu očetu, da zaprosi za blagoslov. Namesto tega ie pa dobil psovko:
»Beraču in razbojniku je ne dam!«
Ko strela so ga zadele te besede. »Berač« ga še ni tako žalostil, a »razbojnika« mu ni mogel odpustiti. Brez odgovora je odšel...
Od tedaj se je shajal z Maro samo naskrivaj, upajoč, da se bo oče naposled le omehčal.	,
Tudi tistega večera sta se sestala ta* ko. Povabila ga je Mara sama.
»Hvala ti, da sl prišel!« mu je dejala.
»Tu sem. Mara! Kaj se je zgodilo?«
»Tisti Paolo, o katerem sem ti že pripovedovala, je prišel danes k očetu in me je zasnubil. Skrita sem poslušala njun pogovor. Oče mu je takoj obljubil mojo roko, ker računa na tisočake. Paolov oče je trgovec v Zadru. Pazi tedaj! Oče mu je povedal, da se najbrže shajava in mu svetoval, naj te odstrani...«
»Saj vendar ni mogoče, saj...«
»Da, resnica je! Varuj se!« In je dodala: »Nocoj moram hitro domov, ker se oče vrne prej ko po navadi. Zakaj, ne vem.«
»Mara,« je vzkliknil Krsto, »varoval se bom, toda če ga dobim v roke, mu zrahljam vse kosti!«
»Ne Krsto, ubiti ga ne smeš. Kaj bi bilo potem? Moj Bog...€
»Ne boj se, samo premikastil ga bom, da ne bo nikoli več lazil za dalmatinskimi dekleti.«
In Mara se je poslovila. Dogovorila sta se za sestanek naslednjega večera.
»Pa pazi tudi ti nase!« je dejal Krsto Mari pred slovesom.
»Pazila bom...«
Objela sta se in poljubila. Krsto je porinil čoln v vodo ter odveslal v temo...
Mara se je požurila domov. Hitela je navzgor po bregu skozi oljkov gaj, za njo pa je stopal kakor črna senca potuhnjeni, zahrbtni Paolo ...
Ura je že davno odbila polnoči, ko sta za Juretovo hišo še vedno sedela dva člo- eka in se tajno pomenkovala. Bila sta ribič Jure in Paolo. Prvi je bil plečat petdesetletnik, drugi bledoličen petindvajsetletnik, tipičen Italijan.
>Velja, Jure; ko opraviš delo, dobiš 200'zlatov!« je šepetal Paolo.
»Že « je odgovarjal Jure, »a nekaj denarja bi rabil že vnaprej!«
»Dobro. Tu jih imaš 50.«
»Velja! Na svidenje jutri zvečer ob enajstih.«
Kakor tihotapec se je splazil Paolo z vrta. obstal na morskem bregu in se o-zrl po gladini. Začul je udarec vesel. Tedaj je planil v gaj, vrgel se na svojega konja in odpeketal v noč...
Temni oblaki so se podili po večernem nebu. Dišalo je po jesenski burji. Ribiči so se podvizali v pristane, domov.
Na pomolu sta sedela Krsto in Mara, tesno prižeta drug k drugemu. Nista slišala vetra, ki je votlo tulil v noč, nista videla strel, ki so rezale oblake, nista
slutila nesreče, ki se je plazila vedno bližje za njima...
Tedaj se je hipoma, bliskovito naglo zagnala iz oljkovega gaja temna postava, planila na Krsta, ki je podzavestno postal, in mu zasadilo ostrino noža naravnost v prsa... Krsto se je molče zgrudil na tla...
Mara je hotela krikniti, planiti kvišku, a nepopisna groza jo je priklenila k tlom, vzelo ji je glas. Samo s strašnimi, izbuljenimi očmi je strmela v temno pošast,; ki je ubila njenega Krsta, njenega edinega, dragega... In prav tedaj je preklal temino silen blisk. V njegovi svetlobi je Mara spoznala morilca — Krstove-ga lastnega očeta Jureta...
Pa tudi Jure je prav takrat spoznal, je bil tisti, ki mu je zasadil nož v* srce — njegov lastni sin Krsto. Tedaj je zatulil blazno kakor zver, vrgel se nanj, ga skušal obuditi, a vse je bilo zaman, vse je bilo zastonj. Krsto je bil mrtev... Umoril ga je lastni oče, ki mu je bil dal življenje...	...	*
Ko je pa drugi blisk preklal noč, se je začul po poti peket konjskih kopit. Na jasi se je prikazal Paolo. Jure je pustil n.rh .ga sina, zagnal se proti Lahu, tuleč divje, strašno:
»Pes! Oslepari! si me, z denarjem premamil, me podkupil, da bi moril, pa mi nisi povedal, da mora postati žrtev moje roke moj lastni sin... Zver, umri še ti. še ti...«
Zopet se je zabliskal nož in v strašni borb, so zdrveli preko pomola v morje Konj. Paolo in Jure...
Besno je naraščala burja, strašno ie tulila ui ogromni valovi so butali ob sive dalmatinske čeri...
/sffisnr
Mariborski »VECEimK«"’7*
■■■I UMIH IIUMBffiltHHI—WWWBBM
V Mari S o- r u, 'dne 7. X. '1932.
'Piecte £cii:
£otiieva ženitev
Roman	is
Kraljičin dvorec, zgrajen na stroške francoske republike, stoji na samotnem kraju, obdan od nasadov kokosovih palm in tamarisk.
Toda ob morski obali, v bližini te skromne zgradbe, stoji druga hiša, sezidana in urejena po vseh pravilih domačega razkošja in vam kaže vso lepoto primitivne polinezijske arhitekture.
Na velikih črnih golitih stoje težki stebri iz divnega otoškega lesa, ki nosijo streho stavbe. Stene in stropi so zgrajeni iz limonovega lesa in limonovih vej, skrbno izbranih in gladkih kakor trstika. Medsebojno so povezane z vrvmi najrazličnejših barv, ki so spletene tako, da tvorijo pravilne in komplicirane ornamente.
Tu prežive kraljica, njeni sinovi in služabniki nepremično dolge ure, počivajo in gledajo, kako se jim suše mreže na .vročem solncu.
Misli, ki spreletavajo kraljičin obraz, ostajajo skrivnost za vse; niti skrivnost njene večne zamišljenosti ni razrešljiva. Jeli to bol ali otope’ost? Misli sploh ali ne misli ničesar? Žaluje le za svojo izgubljeno svobodo in divjaštvom, ki izginja, za svojim ljudstvom, ki propada in izumira?...
Aterija, ki je njen pes in njena senca, bi morda edina mogla odgovoriti na vsa ta vprašanja, bi nam morda edina mogla razkriti to veliko skrivnost; a zdi se, da vsega niti ona ne ve; še več: morda na to sploh še nikoli ni pomislila...
Vaekehu mi je zelo ljubeznivo dovolila, da jo slikam; še nikoli nisem imel tako mirnega modela, kakor je bila ona.
Ta razkronana kraljica z dolgimi lasmi, črnimi ko griva in z oholim molčanjem je še vedno ohranila svojo vladarsko .veličino...
IV.
Vaekehu umira.
Ko sem nekega večera šel sam po gozdni poti v breg, so me dvorjanke nenadoma poklicale.
Povedale so mi, da umira kraljica, ki ie bila že davno bolehna.
Misionarski škof jo je že del v poslednje olje.
Kraljica Vaekehu je ležala na tleh inv strašnih bolečinah vila svoje tetovirane roke; njene dvorjanke, ki so bile zbrane okoli nje, so razpletenih in zmršenih las ihtele in tulile, kakor beremo v Svetem Pismu o starih Izraelkah.
V našem civiliziranem svetu se vidijo malokdaj taki genljivi prizori. V tej domačinski zgradbi brez vseh rekvizitov smrti, ki dajejo poslednji uri še sfrašnej-ši izraz, je bilo umiranje polno neke neznane poezije, polne grenke tuge...
Naslednjega dne sem odpotoval z otoka Nuka-Hive, da se nikoli več ne vr-
nem, in nisem še prav nič vedel ali je kraljica Vaekehu že odšla k svojim tetoviranim prednikom ali še ne.
Vaekehu je bila poslednja kraljica otoka Nuka-Hive; sprva poganka in ljudo-žrka, je postala pozneje krščanka, zato je smrt ni čisto nič strašila.
V.
Smrt.
Na potovanju smo preživeli natanko mesec dni, mesec maj leta 1872.
Ko se je »Rendir« dne 1. junija ob osmih zvečer zopet zasidral v papetski luki, je bila že povsod gosta tema.
Čim sem stopil na kopno, na prekrasni otok Tahiti,.se mi je nenadoma približala mlada ženska, ki je bila dotlej skrita v črni senci buraja in mi rekla:
»Si li ti, Loti?... Ne bodi v skrbeh zaradi Rarahu: čaka te v Apiru in mi je naročila, naj te privedem k njej. Njena krušna mati Huamahine je umrla pretekli teden, davi pa ji je umrl še rednik Taha-apairu in RaTahu je ostala s sosedami pri mrliču, da ga čuva.
»Pričakovali smo te dan za dnem,« je nadaljevala Tiahui, »neprenehoma smo se ozirali po morski gladini. In nocoj, preden je solnce zašlo za vodami, smo zagledali daleč na obzorju bela jadra in spoznali »Rendirja«. Potem smo ga videli, ko je plul skozi ožino Tahojo in bežala sem semkaj, da te počakam.«
Pohitela sva vzdolž obale, da prideva čimprej iz Papeta. Sla sva naglo po hrapavi poti, ki jo je bil razmočil velik zim-
ski dež, kajti bilo je skoraj ves dan
uašega prihoda. Po nebu so se tedaj fr
dili le še zadnji oblaki.
Popoti mi je Tiahui povedala, da se je
pred štirinajstimi dnevi poročila z nes® j- ^	Telia*
mladim Tahičanom, ki mu je ime
muuu A cuin,auuui, A.J. uiu
ro, da je zapustila Apire in se naseli a _ svojim mladim možem v kraju Pa.pelIjj ri, ki leži na jugozahodu, dva dni hod od Papeta. Tiahui ni bila več ona nekdanja razigrana in lahkomišljena deklica, kakršno sem bil zapustil, ko sem odse. Govorila je resno; poznalo se ji je, daj, postala žena in je konec njenih deklis®1 dni.
Kmalu sva dospela v gozd. Potok ra* taua, ki je narastel v hudournik, je div) šumel po skalovju, nad nama pa je ‘re, J sel veter mokre veje dreves in naju ffl®' čil z debelimi vodnimi kapljami. .
V daljavi sva zagledala sredi svetlobo, sijočo iz koče, v kateri je mrtev Tahaapairu.
Koča, v kateri je bila dorastla u10^ mala prijateljica Rarahu, je bi’a podolK®J vata in nizka, kakor vse tahitske k°^ zgrajena na goličavi med ogromnimi črnimi goliti. Stene so bile napravljen?1 tenkih buraovih vej, ki so bile pritrjen tako, da so puščala vmes prazen prost?’ kakor žice pri kletki. Skozi te odpr^ so se razpoznavale nepremične člove® postave, in svetiljka, ki se je gugala vetru, je fantastično oživljala njih° nejasne sence.
(Nadaljevanje
sledil
S sibirskim ekspresom od Moskve do Vladivostoka
BEŽNI UTISI NAGLEGA POPOTNIKA.
Na potovanje po trans-sibirski železnici s sibirskim ekspresom od Moskve do Vladivostoka ostanejo potniku prav lepi spomini. S prepričanjem lahko trdim, da je Rusija brezkrajna zemlja, lep svet, bogata in plodna.
Takoj za Moskvo se razprostira ne-dogleden brezov gozd. V njem se le redko kedaj prikaže livada ali polje. Tu in tam stoje sredi belih brez razpadajoče koče, ki so doživljale nekoč boljše čase, sedaj so pa zatočišče siromakom in kmetom. Pred vsako je kup otrok, kar izpričuje, da je tudi ta zapuščeni del Rusije precej obljuden. Na nekaterih kočah vise rdeče zastave, kar je znak, da se tara prodaja meso ali pa je sedež kake Kmetske zadruge. Gozd, povsod gozd na črni zemlji, ki bi bila plodna, če bi jo znali obdelovati! Še tam v bližini prestolni*« so nedogledne ravnine, zapuščene in neobdelane. Počasi se vrste njive, ki jih obdelujejo na primitiven način. Stalno Se menjavajo polja in gozdovi in vasi, mimo katerih drvi ekspres, so zelo majhne.
Tamkajšnji kmet je siromašen, živi pa še vedno boljše kot meščani. Veliko lepše utise sem odnesel iz malih mest kakor iz ponosne in rdeče Moskve. Čimdelj smo od Moskve, tem redkejši je gozd in breze se umikajo iglastemu drevju. Ko prevozimo Ural, se odpre pred nami velika ravnina. Od časa do časa se tu cepijo pro*^. Na križiščih je živahno vrvenje. Postaje so polne tovornih vlakov, ki čakajo na odpravo. Prometne razmere so tu z«lo slabe. Vlaki vozijo z velikimi zamudami.
Proga od Moskve do Vladivostoka je dolga 10.000 kilometrov in je le redkokje dvotirna. Ko zapustimo svadlovski center, že drdrajo kolesa našega ekspresa na azijskih, oziroma sibirskih tleh. 0-gromne stepe in zelena močvirja se razprostirajo v nedogled. Vznožja nizkih holmcev pokrivajo zeleni gozdovi in vmes so rodovitna polja, ki bi mogla prehraniti velik del Evrope. Prostrana stepa je kriva, da je Sibirija še danes tako malo obljudena. Osem milijonov pre-
bivalcev se porazgubi na tem prostranem svetu. Dolgotrajne meščanske vojne in večna borba z meteorološkimi ne-prilikami v barbarski klimi pa so vzrok, da ni tu sem prodrla še evropska civilizacija. Najsiromašnejši so Kirgizi, pol kultivirano nomadsko pleme, katerim ie vlada podarila zemljo.
Tako smo se vozili tri dni skozi stepo. Po treh dneh vožnje smo dospeli v nov svet, obraščen z velikimi gozdovi, »tajge« imenovanimi. Mesta in vasi se vrstijo in zemlja je rodovitna. Namakajo jo reke in potoki. Bližali smo se Burjati, mongolski sovjetski republiki. Na postajah smo sreča ali tipične Aziate, mea Katere so se pomešali Rusi. Tu nekje je začetek etap za vojno. Po postajah je kar mrgolelo vojaštva in mostove so stražili rdeči gardisti. Okrog važnejših komunikacij so postavljene velike žične ograje. Potovanje ob Bajkalskem jezeru prevzame človeka in se nehote spomni krasot Švice. Naslednje jutro je vlak zapustil tla Sovjetske republike na daljnem vzhodu. Zopet nova zemlja, kamorkoli pogledaš, same »tajge«, po katerih žive in se preganjajo sestradani volko.i. Precejšen kos lepe zemlje smo prevozili ob man. džurski meji, preden smo dospeli v Vladivostok.
Vladivostok je za potnika, ki doSP prvič tja, pravo razočaranje. Sivo, jjnj.' zano in grdo mesto, katerega ime Via®' vostok (Vladar vzhoda) zveni izziv?n' Odkar so prišli sem sovjeti, se ni tu niti ena nova stavba. Vse se rus? p ; dira. Ima pa krasno lego, priprtja ">ristahišČe, ozadje tvorijo visoke p|atl-in pred mestom se razprostira sinje J ponsko morje. Družabnega življenja Vladivostok ni:..a.
Dragocene cvetlice. ^
Na svetu so posebni ljubitelji cV® e ki so pripravljeni plačati za P0531*1^ eksemplarje redkih cvetlic cela V'rem. ženja. Naj navedemo nekaj priuV^j, za neko redko vrtnico je plačal neki ^ zozemec 13.200 mark, prvi tulipa111'^ so bili prinešeni v Evropo v 16. st0 ce, so se prodajali po 35.000 mark. Za to . no je bil prodan leta 1635. neki PoSjuS«. tulipan, imenovan »Semper AugusJ J Neki londonski ljubitelj cvetja ie 9' j., za neko orhidejo leto pozneje 3000 m*
V Združenih državah goje neko 3 y vrsto vrtnic z imenom »Mrs. Allce K ^ sevelt« in stane vsaka roža 40.000 larjev. Rekordno ceno pa je dosege' y, davno v Bostonu posebno krasen naS ki je bil prodan za 65.000 mark.
Kupim zložljivo posteljo.
Naslov v upravi »Večernika«.
3301
Sobo za samca
oddam. Praprotnikova ulica 24.	3306
Celo
bi kupil in se učil. Ponudbe s ceno in honorarjem na upravo »Večernika* pod »Začetnik«.	3308
Opremljeno sobo
z euo ali dvema posteljama v centru oddam. Vojašniška ulica 18.	3310
Izposojamo
gramofone In plošče po Din I.--. »šla-ger«, Slovenska 18.	2501
Najcenejl brivec »Koštomaj«,
Mlinska 8. Britje 2. Striženje 4.	3187
Miss Edlth OxIey,
diplomirana na univerzah Cambridge in Pariš, se priporoča kot učiteljica za angleški in francoski jezik. Prevzame tudi prestave v teh jezikih. Gregorčičeva ulica 12/If. Vprašati od 12. do 14. in od 19. ure naprej.	3256
Opravilna številka: E IX
Prva mariborska zasebna kuhinja,
Slovenska ulica št. 28, pod spretnim vodstvom, sprejme še abonente. Za o-bilen obisk se priporoča lastnica. 3021
Jos. Tlchy I Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, Svetlik, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Modne liste
za jesen in zimo
Knjigarna liskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova c. 13
TomSe,
Pekre
pojedina domačih klobas In na ral-nju pečenih prašičkovi
Dražbenl oklic.
Dne 2. novembra 1932 dopoldne ob 11-podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepreflfl^
zemljiška knjiga: k. o Rače vi št. 14 cenilna vrednost: 63.711 Din vrednost pritikline: 1 090 Din najmanjši ponudek: 42.474 Din.
V ostalem se opozarja na dražbenl oklic, je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodišče v Mariboru, udd.
dne 5. septembra 1932.
...	  IdHMl	d	H«P«9dKa	^
Izdaja konzorcij »Jutra, v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarnTd d, predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru