KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — V erlagspostami: 9020 Klageniurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klageniurt	Pt j), j).
LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 45	CELOVEC, DNE 5. NOVEMBRA 1970	CENA 2.50 ŠILINGA
*" prednikov in avstrijski državi
Nedeljska spominska prireditev ob 15-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe, 25-letnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne, 50-letnici koroškega plebiscita in 100-letnici slovenskih ljudskih taborov na Koroškem, naj izpriča našo neomajno zvestobo izročilu prednikov. Prav v zadnjih tednih in mesecih smo bili koroški Slovenci priče, kako so še vedno žive težnje, ki bi želele našo likvidacijo in našo narodno smrt. Tako je zapisal tako imenovani Kamtner Heimatdienst v oktobrski številki svoje periodične publikacije Ruf der Heimat približno tole:	Obrambni boji tudi danes še niso
končani. Zgodovina potegne črto pod razvojem med dvema narodoma šele tedaj, kadar eden izmed teh dveh narodov ne obstaja več. Nato poziva Karntner Heimatdienst čisto očitno, da naj Korošci nadaljujejo z duhovnim orožjem (mit geistigen Waffen) ta obrambni boj, dokler ta cilj ni dosežen.
Korošice, Korošci! Dokažimo pri nedeljski prireditvi —- kakor smo to dokazali že neštetokrat — da živimo in da tudi še ne mislimo umreti. Pridimo vsi in manifestirajmo na kulturen način našo voljo do življenja, našo trdno prepričanje, da bomo tudi v bodoče živeli na koroških tleh.
Zdaj, ko so deželne svečanosti končane, lahko na primernejši način pregledamo pot, ki smo jo prehodili, in izmerimo našo bodočo pot.
Ne glede na to, da pokažemo z udeležbo pri nedeljski prireditvi prav v teh dneh, ko je mržnja nasproti Slovencem očividno spet narasla, svojo voljo do neoviranega bodočega razvoja, pa bo spominska proslava v glasbenem domu v Celovcu tudi poseben kulturni užitek. Poleg naših koroških zborov in folklornih skupin bodo prvič v o-kviru večje osrednje prireditve nastopili gradiščanski Hrvati s tamburaško skupino iz Trajštofa ter zbor iz Rojana na Tržaškem.
Dainies ibd, vam radii predstavili nastopajoče skupine, ki bodo sikrbele za izbran kulturni užitek:
Pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Danica« iz Št. Vida
Že takoj po zadnji vojni j;e ustanovila »Danica« svoj lastni moški pevski zbor. Zborovsko udejstvovanje pa se je razmahnilo v pravil meri po letu 1958, ko se je ustanovil poleg moškega tudi mešani pevski zbor. Svojo glavno nalogo vidi zbor »Danica« v posredovanju glasbene kulture slovenskega naroda. Od leta 1961 prireja v sezoni koncerte za tujce. S temi nastopi je šla »Danica« kot prva koroški slovenski zbor na! 'čisto novo pot, ki se je izka-zala, zelo uspešna. Številni tuji gosti so se zahvalili za pevske prireditve z rednim in številnim obiskom. Največje uspeh v tej smeri so poželi Šentvidcaim letos skupno s Fanti okoli Baškega jezera, in selsko folklorno' skupilno, ko so v Kulturnem domu v Ločah priredili večer slovenske pesmi.
Poleg številnih prireditev med ko.ro ški-uit Slovenci, bi. so poglavitni namen »Da-■nioe», je nastopil zbor že pogosto v matični Sloveniji, kjer ima posebno dobre stike z zborom v Zrečah.
Pevce, same amaterje, ki poleg svojega
Kdo je odgovoren za 144 žrtev?
Po tragediji, do katere je prišlo v ples-uem lokalu pri kraju Saint Laurent du Pont v Franciji, ko je izgubilo življenje 144 mladincev v starosti od 18. do 22. leta, Je zajel francoski tisk in javnost val ogor-čenja zaradi varnostnih ukrepov, ki so bili pomanjkljivi ali jih vobčc ni bilo, in ukaza lastnikov lokala, naj bodo vsa vrata zaprta, ^a ne bi kdo vstopil brez listka. Dva od iastnikov sta tudi sama umrla v goreči grmadi, ki je bila sestavljena iz umetnih mas *n človeških trupel, tretji pa se zagovarja, ua sam ni imel opravka z lokalom, ker je skrbel samo za reklamo.
Po požaru je ostalo samo nekaj kupov zgorelih plastičnih mas, iz katerih je bil lokal zgrajen, nekaj pepela in 144 trupel.
poklicnega dala žrtvujejo precej časa za zborovsko delovanje, vodi Hanzej Kežar.
Moški zbor iz Rojana na Primorskem
bo prinesel tople pozdrave s slovenskega juga ob Jadranskem morju. Zapel nam bo nekaj pesmi iz zakladnice slovenskih narodnih in umetnih pesmi in 'talko dokumentiral povezanost primorskih Slovencev s Korošci.
Folklorna skupina iz Sel
Ta marljivi folklorni ansambel že celo vrsto let goji narodne plese pod vodstvom gospoda kaplana Ivana Matka.
Tamburaški orkester »Tamburica« iz Trajštofa na Gradiščanskem
pod vodstvom Otta Kuzmiča se je v enajstih letih svojega' obstoja razvil v enega izmed najbolj priljubljenih ansamblov gradiščanskih Hrvatov. Ansambel, ki nastopa v prekrasnih hrvaških narodnih nošah, igra, poje in pleše. Orkester je dosegel že več nagrad ter nastopil na Dunaju, v Zvezni republiki .Nemčiji (Stuttgart, Munchen), v Švici, v Jugoslaviji in na Madžarskem. Mladi tamburaši, ki so nastopili seveda tudi že v avstrijskem in inozemskem radiu ter na televiziji, so podali več kot 500 koncertov.
Koroški Slovenci se prav iskreno veselimo, da bodo nastopili gradiščanski Hrvati v okviru naše prireditve.
Narodni svet in Krščanska kulturna zveza vas vse, koroški Slovenci in koroške Slovenke, prisrčno vabita na nedeljsko' spominsko prireditev.
SPORED
SPOMINSKE PROSLAVE
I.	del
MEŠANI ZBOR SPD »DANICA«:
Pozdravna pesem
POZDRAV: (dr. Janko Zerzer)
ZVESTI IZROČILU NAŠIH PREDNIKOV IN
AVSTRIJSKI DRŽAVI:
(Dr. Reginald Vospernik)
II.	del
ZBOR IZ ROJANA NA PRIMORSKEM:
Naša pesem (Emil Adamič)
Triglav (Jakob Aljaž)
Nocoj pa, oh, nocoj (Fran Venturini) Planinska (Anton Foerster)
Sinoči me je dekle vprašalo (Ubald Vrabec) Zdravljica (Ubald Vrabec)
FOLKLORNA SKUPINA IZ SEL:
Narodni plesi
TAMBURAŠKI ORKESTER »TAMBURICA«
IZ TRAJŠTOFA NA GRADIŠČANSKEM: Narodne pesmi in narodni plesi gradiščanskih Hrvatov
MEŠANI ZBOR SLOVENSKEGA
PROSVETNEGA DRUŠTVA »DANICA«
IZ ŠT. VIDA V PODJUNI
Zbore in folklorne skupine vodijo:
Mešani zbor SPD »Danica«: Hanzej Kežar Folklorna skupina iz Sel: Ivan Matko
Tamburaški orkester »Tamburica«: Oto
Kuzmič
želi normalizacijo, zato je pripravljena se pogajati z Zahodno Nemčijo na osnovi danih realnosti, zlasti priznanje končne zahodne meje Poljske. Prejšnjo ureditev tega vprašanja je ovirala politika nekdanje zvezne vlade v Bonnu.«
Tudi Praga se hoče sedaj pogajati z Zvezno nemško vlado, je dejal v torek kancler Brandt v Bonnu.
Politični umor v Karačiju
Ubit namestnik poljskega zunanjega ministra Atentat na poljskega predsednika Spy-chalskega in njegovo spremstvo, ki so bili na prijateljskem obisku v Pakistanu, je globoko odjeknil v Pakistanu in Poljskem. Smrt poljskega namestnika zunanjega ministra Wolniaka in še treh oseb (dva fotoreporterja in vodja pakistanske tajne policije), ki jih je pomendral pod kolesi atentatorjev tovornjak, je napotilo poljskega predsednika, da je takoj prekinil obisk in se vrnil v domovino, poleg tega je bilo še 18 ljudi ranjenih.
Spočetka se je zdelo, da je šlo le za nesrečo. Pakistanska policija je sporočila, da je tovornjak zavozil v skupino poljskih dr-ž)aynii.ko!v in diplomatov ter pakistanskih političnih osebnosti, 'ker so popustile zavore. Toda malo pozneje je postalo očitno, da j.e šk> za atentat.
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV vabi na
SPOMINSKO PRIREDITEV
ki jo bo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo priredil v nedeljo, dne 8. novembra 1970, ob 14. uri v veliki dvorani Glasbenega doma v Celovcu.
SPOMNILI SE BOMO:
15 let podpisa avstrijske državne pogodbe 25 let osvoboditve in konca druge svetovne vojne 50 let plebiscita
100 let slovenskih taborov na Koroškem
SODELUJEJO: Mešani zbor SPD »Danica« iz Št. Vida v Podjuni, folklorna skupina iz Sel, zbor s Tržaškega ter tamburaška skupina gradišč. Hrvatov.
V Helsinkih pričetek konference SALT
Med Sovjetsko zvezo in ZDA pogovori o omejevanju strateške oborožitve
V Helsinkih na Finskem se je v ponedeljek začel tretji del sovjetsko-ameriških pogajanj o omejevanju oboroževanja, tako imenovani SALT. Razgovori so se pričeli lani, prav tako v Helsinkih, 17. novembra, in so se nato nadaljevali spomladi na Dunaju. Ameriško delegacijo vodi Gerard Smith, sovjetsko pa Vladimir Semjonov.
Gerard Smith je izjavil, da bi predstavljal sovjetsko-ameriškii sporazum o omejitvi strateškega atomskega orožja din vobče oboroževalne tekme ogromen prispevek k
Nemško-poljske izjave
Praga ponuja Bonnu pogajanja
V Varšavo je prispeli v ponedeljek nemški -zunanji miinisitetr Wailter Scheel. Na letališču ga je sprejej poljski kolega Jedry-chowslki. V torek pa so se začela, poljsko-nemška pogajanja za normalizacijo odnosov med obema državnima. Oba ministra .sta ob tej priliki podala načelni izjavi.
Zalhodnoimaniški minister Scheel je med drugim poudaril, da Zvezna republika priznava poljsko zahodno mejo na črti Odra-Nisa. Glede vprašanja meja je Scheel izjavil: »Zahodnoinem ška vlada poudarja, da
mednarodnemu- miru in blagostanju. V imenu sovjetske delegacije je Vladimir Semjonov izrazil upanje, da bodo pogajanja uspešna. Govoril je o zapletenosti teh pogajanj in dejal, da je treba iskati konstruktivnih poiti za dosego cilja.
Nazadnje je povzel besedo finski zunanji minister Leski ne n, ki je izrazil upanje, da 'bosta delegaciji naredili le korak naprej na poti. omejevanja 'Strateškega oboroževanja.
Irma poljski narod pravico živeti v zajamčenih mejah«. Glede pristojnosti zaveznikov pa jie dejal: »Pri. tem ne gre za mirovno pogodbo, ker še ne vemo, kdaj bo ta sklenjena. Dokler ne bo mirovne pogodbe, bodo zavezniki ohranili svoje pravice i/n svoj'6 odgovornosti. Dokler bo živela Zvezna republika Netnčija, bomo .zajamčili ureditev te meje. Glede tega imajo lahko Poljaki zaupanje v nas«.
Poljski zunanji minister Jedrychowski pa je v svoji načelni izjavi dejal: »Poljska
OD TEDNA DO TEDNA
ODKRITJE DVEH SPOMENIKOV
PADLIM ZA SVOBODO
Pred kratkim so na Primorskem v Italiji odkrili dva spomenika ipadlim v boju proti naoifalšliizmu. V Nabrežini se je odkritja u-dieležila velika množica Slovencev. Spomenik sta 'zasnovala in izdelala arhitekt Dako Jagodic ter akademski, slikar Stojan Batič. Ob tej priliki, je imel lep govor nabrežinski župan dr. Drago Legiša, v katerem je orisal žrtve padlih in njih pomen za 'boljše in pravičnejše življenje Slovencev pod Italijo. Spomenik je ‘blagoslovil in ob tem spregovoril nekaj besed domači župnik Srečko Rejc.
V	Beneški Sloveniji je občina in združenje ANPI po 25 letih v Sentlenartu le dala diositojnejši grob trinajstim slovenskim partizanom, ki so maja leta 1943 padli allpiin-cem v zasedo. Proslava je bila združena z mašo zadušnim, katero je daroval domači župnik, goriški cerkveni pevci pa so peli lepe, v srce segajoče slovenske nabožne pesmi.
Na pokopališču so spregovorili predstavniki šentlemairšfce občine, združenja ANPI in Zveza borcev iz Slovenije, Goriški, oktet j,e pretresljivo zapel tri pesmi, dva recitatorja 'pa sta prebrala dve slovenski pesmi. Med svečanostjo so tržaški mladinci izobesili velik napis, ki je opozarjal na nezaslišano krivim, ko ni smelo biti na spominski plošči tudi slovenskega napisa.
V	zvezi s prepovedjo slovenskega napisa na spomeniku je že interveniral deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je bil skupaj z dr. Damijanom Paulinom prisoten na svečanosti odkritja v Sentlenartu.
VAŽEN SKLEP TRŽAŠKEGA
POKRAJINSKEGA SVETA
Pristop k združenju »Stalno slovensko
gledališče«
Tržaški pokrajinski svet je z absolutno večino glasov odobril pristop pokrajine k združenju »Stalno slovensko gledališče«. Že pred tremi leti j e tržaška občina pristopila k združenju, s pokrajino pa so bile težave zaradi krize in komisarske uprave. Novi pokrajinski upravi gre priznanje, da je to vprašanje postavila na dnevni red prvih isej pokrajinskega svata. Predsednik 'pokrajinske uprave, predstavniki partije in levosredinskih strank so Ob tej priliki izrekli, vse priznanje Slovenskemu gledališču za
njegovo delovanje v hudih razmerah in veliko poslanstvo za širjenje in dviganje kulture med slovenskimi prebivalstvom ter večje medsebojno spoznavanje med Slovenci in Italijani.
Predsednik pokrajine Zamet ti je navedel nekaj sta tli stičnih podatkov o delovanju slovenskega gledališča v Trstu od leta 1945: 194 premier, 3202 predstav in 885.374 gledalcev. To svojo dejavnost, za katero gledališče zasluži vse priznanje, je gledališče izvajalo v hudih finančnih razmerah, želo je priznanje svojega občinstva, nato pa tudi dežele in ministrstva za prireditve in turizem. Gre za institucijo, je pripomnil predsednik Zanetti, ki je bogata po svojih starih tradicijah in visoki kulturni kvaliteti. Po letih sporov in nerazumevanja se je začelo novo ozračje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Začetek levosredinske politike je omogočil reševanje takih problemov in polaganja temeljev za omikano sožitje. Tudi pristop pokrajine k o-menjenemu združenju, kar je njena dolžnost, je pripomnil predsednik, bo prispeval k večjemu medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju ter utrditvi načela, da mora biti vsak državljan, ne glede na njegov jezik, svoboden pri razvijanju in izražanju svoje kulture.
LISTA SGZ NA VOLITVAH
V ITALIJI USPEŠNA
Dne 25. oktobra so obrtniki iz dežele Furlan.ij e-Juilijsk-c krajine volili svoje predstavnike v 'posamezne pokrajinske obrtniške komisije, Iki deluje v okviru Trgovinskih zbornic, in istočasno v '.pokrajinske zbore vzajemnih bolniških blagajn.
Na Tržaškem j,e na teli volitvah letos prvič nastopilo s svojo kandidatno listo Slovensko gospodarsko združenje (SGZ). Za to listo je glasovalo 443 obrtnikov ali skoraj 15 odstotkov vseh Obrtnikov, ki so se udeležili volitev. S tem je Slovensko gospodarsko združenje dobilo dva predstavnika v pokrajinski komisiji za obrtništvo, M šteje skupno 15 voljenih članov, medtem ko štiri člane imenuje deželna uprava.
Na listi Slovenskega gospodarskega združenja je dalje bilo zivoljeuih ipeit predstavnikov v komisije vzajemne bolniške blagajne, ki ima skupno 55 članov. V pokrajinsko Obrtniško komisijo sta bila izvoljena mizar Milan Kovačič iz Sv. Ivana v Trstu in mehanik Rafael Grgič s Padrič.
KURT VVALDHEIM KANDIDAT ZA
AVSTRIJSKEGA PREDSEDNIKA
Vodja avstoij-ske delegacije v Združenih narodih in nekdanji zunanji minister dr. Kurt Waldheim je kandidat Avstrijske ljudske stranke za predsednika avstrijske republike. Predsedniške volitve bodo spomladi 1971. Stranka je o WaildheimO'Vi kandidaturi odločila soglasno.
Dr. "VValdbeiima so v New Y<xrku izvolili tudi za predsednika OZN za miroljubno izkoriščanje vesolja.
CEAUSESCU V ZDA
Tu so dali velik pomen uradnemu obisku romunskega predsednika in vodja komunistične partije Ceausesca. V Beli hiši je predsednik Nixon poudaril, dia so bili politični razgovori med njim in Ceaiuse-'smm izredno važni in da je Romunija ena od redkih držav na svetu, ki ima dobre odnos z ZDA, s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. N bron je poudaril, da se Ceausescu nahaja v posebnem 'položaju iin da zato lahko da; velik prispevek za mir na svetu. Nixon se je nato spomnil izredno toplega sprejema, ki ga je 'doživel Ob svojem obisku v Romuniji 'in 'podčrtal, da je Ceausescu prvi romunski predsednik, ki je obiskal ZDA.
NOVA RESOLUCIJA AFRIŠKIH
DRŽAV O BLIŽNJEM VZHODU
Skupina afriških držav je pripravila osnutek resolucije o Bližnjem vzhodu, lki jo bo predložila v razpravo. glavni skupščini OZN. V resoluciji predlagajo1 'podaljšanje prekinitve ognja za nadaljnja dva meseca od 5. novembra dalje in obnovitev pogajanj med
arabskimi državami in Izraelom pri zastopniku Združenih narodov veleposlaniku Janringu.
Resolucija skupine afriških držav, med drugim ;poudarja, da je glavna skupščina OZN prepričana, da bi. popolna uveljavitev resolucije varnostnega svetta od novembra leta 1967 pripeljala do pravičnega in trajnetga miru na Bližnjem vzhodu.
1.	Skupščina OZN poudarja, da je nedopustno osvajanje ozemelj s silo, zato morajo biti vsa zasedena ozemlja vrnjena,
2.	Spoštovanje pravic, palestinskega arabskega naroda je osnovni pogoj za trajen mir na Bližnjem vzhodu,
3.	Zahteva takojšnjo uveljavitev resolucije varnostnega sveta.
4.	Izraža svojo 'popolno podporo Jamin-gu.
5.	Zahteva po nadaljevanju stikov z veleposlanikom Jarringom;
6.	Naproša glavnega tajnika, naj v roku dveh mesecev predloži poročilo varnostnemu svetu in po možnosti glavni skupščini o naporih Jarnitoga.
7.	Naproša Varnostni, svet, naj prouči možnost, dla se zagotovi uveljavitev resolucije.
RAUL CASTRO V MOSKVI
Agencija TASS je sporočila, da je Brež-njiev siprejel kubanskega obrambnega ministra Ran la Castra in da je 'imel z njim 'prijateljski, razgovor. V Moskvi pravijo, da sta Brežnjev in Castro govorila predvsem o sedanjih mednarodnih političnih vprašanjih ter o odnosih med Sovjetsko zvezo in Kubo. o razgovoru z Brežnj-evom je Ra ul Castro odpotoval nazaj na Kubo.
Papež Pavel VI. putuje na Daljni vzhod
Profesor Feideriro ALessandrini je 29. 10. na isedežu vatiilklanskega tiskovnega urada iposredoival tisku poidaitke o bližnjem obisku Pavia VI. v deželah Daljnega vzhoda.
Plnedvidevajoi, da ibo papež 'prispel 26. novembra ipopoldne v Teheran. 27. novembra bo prispel v Manilo, kjer bo bral mašo v prestolnici, za duhovščino in vernike. Popoldne 'se bo srečal s filipinskim državnim poglavarjem in drugimi oblastmi in končno še z diplomatskimi oblastmi.
28. novembra zjutraj se bo papež srečal s študenti Univerze sv. Tomaža, takoj nato pa se bo udeležil srečanja s škofi Južno-vzhodne Azije.
28. novembra zjutraj se bo papež srečal zon cercle« in pozneje bo obiskal postajo »Radio vemifcais«. Nadalje se bo udeležil
simpozija škofov j užnovzhodnega predela Azije. Ob tej priliki bo menda naslovil vsemu svetu ošabno poslanico.
30. novembra bo papež prispel v Pago Pago na otočju Samoa. Po maši v vaški cerkvi bo odpotoval v Sydney ter se bo zadržal v Avstraliji do 3. decembra.
V tem času bo obisikal razna mesta v Avstraliji ter se udeležil škofijskih konferenc, ki so bile nalašč sklicane za to priložnost. 3. decembra ibo. papež 'posvetil pomožnega škofa v Port Moresbyju.
4. decembra pa bo sveti oče dopotoval v Hong Kong, kjer bo bral mašo in se potem podal v Colombo. V vatikanskih krogih pripominjajo, da se bo paipež zadrževal na svoj.em potovanju le v diplomatskih predsedništvih vatikanske države.
Koroška demarkacijska črta in plebiscit
(16. nadaljevanje)
ODMEVI V PARIZU
Med tem, ko se je to dogajalo med Celovcem, Dunajem im Parizom, in k,o je ameriška mirovna delegacija že dne 14. februarja imela v rokah celokupno »Mile-sovo poročilo« obenem z zaključnim sklepom prof. Coolidgea samega, je prof. dr. Lambert Ehrlich, ki je kot zastopnik slovenske deželne vlade spremljal Milesovo 'komisijo na njenem potovanju skozi Koroško in siam na svoje lastne oči videl in na svoja lastna ušesa slišal, kaj se dogaja in kako se »izpraševanje ljudstva« praktično: izvaja, skušal premostiti železniški kaos na Solnograškem in Tirolskem, da bi čim-prej, prišel v Pariz im Obvestil jugoslovansko delegacijo, ki se je začela tamkaj zbirati, o 'poteku dogodkov. Ves čas Milesove-ga raziskovanja, je slutil, da bodo »Ameri-kanci« Odločili v prilog Nemške Avstrije in proti koroškim Slovencem. Ves 'postopek je bil takšen,, je pozneje pripovedoval, da zanj ni bilo nobenega dvoma o tem, kje letžijo simpatije članov razmejitvene komisije. Zato je smatral za nujno, da čim prej pridle: on sami osebno v Pariz in jugoslovansko zastopstvo o vsem obvesti, da bi tako preprečil, da se Milesov predlog o razmejitvi, o katerem ni dvomil, da bo kot predlog izvedencev napravil prepričevalen vtis na ameriško mirovno delegacijo, ne vsili tudi Vrhovnemu Svetu kot najbolj (pravična rešitev. Z velikimi težavami, čakanji na. mejah, preiskovanji po carinarnicah, se je vendar prikopal do Pariza dne 20. februarja v upanju, da je prišel še pravočasno. Ko hi bil takrat vedel on sam, in če bi 'bila vedela tudi slovenska deželna vlada, da je bila Milesova razmejitvena ko-
misija poslana na Koroško brez odobritve ameriške vlade in proti 'predpisom pogodbe ,za premirje in je tako bila s stališča mednarodnega prava ilegalna in brez pravne vrednosti — toda tega takrat nikdo od naših ni vedel — bi bil ves postopek drugačen. Mesto, da so takrat v Gradcu pristali na predlog, da naj ameriška komisija -posreduje na Koroškem, bi bili to nalogo prepustili francoski vojski, ki je po 'pogodbi o premirju bila pristojna za to ozemlje. Milesova komisija bi sploh ne mogla iti na Koroško. In če bi bila zaradi nevednosti pripuščena, hi bilo mnogo lažje razveljaviti njen pomen pri poveljniku francoske vojske maršalu Franchet d’Esperayu, kot pa v samem Parizu.
Ameriška mirovna delegacija v Parizu je bila v hudi -zadregi, ko je prejela Milesove dokumente o Koroški. Kot je razvidno že iz njenega stališča koncem januarja 1919, ona ni hotela nastopati samovoljno in mimo zaveznikov. Vest o Goolidgevem postopku je simaitrala za tako važno, da so jo takoj sporočili Državnemu tajništvu v VVashingtonu in predložili samemu predsedniku Wilsonu. Dne 20. februarja — na dan, ko je dr. Ehrlich prišel v Pariz — je 'imela delegacija sejo, kjer so Coolidgev incident olb ravna vali. Pri tej priložnosti je, kot je razvidno iz arhivov, tajnik delegacije general Bliss silno trdno nastopil in predložil stroge ukrqpe. Izjavil je:
»Incident, kot je ta s prof. Coolidgem, ki je zabredel v obmejni spor imed Nemško-Avstrijci in Slovenci na Koroškem, mi mnogokrat vzbujajo željo, da bi takoj odpoklical vse ameriške misije, ki delajo zunaj na terenu ...«
Državni tajnik Lansing, ki je takoj spoznal daljno-sežnost tega incidenta, je sklenil, da je treba vso stvar zakriti in jo pokriti s predlogom, naj Vrhovni Svet vzame stvar avstrijsko-slovenskih ‘bojev na Koroškem v svoje rolke in napravi 'potrebne sklepe, da se boji ustavijo na kakšni sporazumni začasni meji. Vrhovni Svet je ta predlog sprejel, ker mu je bilo mnogo na tam, da ameriške delegacije, katere dobra volja je bila jasna, zaradi Coolidgea ne spravlja v zadrego. Prof. Coolidgcu pa so dne 26. februarja poslali brzojavko naslednje vsebine:
Pariz, dne 26. februarja 1919.
Profesorju Coolidgcu, Dunaj — Morate razumeti, da ameriška mirovna delegacija pod nobenim pogojem ne sme nastopati na svojo roko v takšnih stvareh in zaradi tega ne smete objavljati nikakršne, pa čeprav samo začasne razmejitvene črte, ki da so jo potegovali ameriški uradniki. Ameriška delegacija je pravkar dobila protestno noto srbske vlade glede razmejitvene črte, ki jo je potegnil polkovnik Miles. Na včerajšnji seji Sveta Deseterice je bilo sklenjeno, da na} predmet o razmejitveni črti na Koroškem prouči Tehnična Komisija, ki je bila sestavljena v takšne namene. Upamo, da bo v kratkem ustanovljena nevtralna cona, ki bo preprečila nadaljevanje sovražnosti v tem predelu. Pooblaščeni ste sporočiti nasprotujočim si strankam — in to boljše ustno — da ste obveščeni, da je predmet o začasni razmejitveni črti sedaj v rokah Vrhovnega Sveta in da je torej popolnoma izven območja vsakega poedinca kakor tudi izven oblasti Ameriške mirovne delegacije ...«
Iz tega Ibrzojava sledi, cla je bilo sklenjeno, 'da se vse delovanje Milesove komisije zamolči, da se njeni sklepi sploh ne razglase kot neveljavni, in da je jugoslovansko zastopstvo na podagi dr. Ehrlichovega poročila mednarodnopravno stran tega incidenta že iskoiristilo. Prepis tega br-
zojavia je bil iposlan predsedniku Wilsonu, ki ga je odobril.
Dne 5. marca je francoski zunanji minister Pichon uradno protestiral pri ameriški mirovni, delegaciji proti »delovanju nekega Misitra Coolidgea« na francoskem 'pristojnem vojaškem področju, in istega din,e ije tudi prof. dr. Žolger, ki je prav tako po hudih mukah prišel v Pariz, v imenu jugoslovanskega predstavništva na mirovni konferenci predložil Vrhovnemu Svetu poznano 'zgodovinsko spomenico o predlogu za razmejitev med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo.
Incident o Milesovi razmejitveni črti na Koroškem je pozneje imenovan še enkrat v zapisniku o Seji ameriške mirovne delegacije dne 18. marca 1919, ko je šlo za predlog francoške vlade, naj Amerika pošlje enega svojih častnikov v Ljubljano, da se tamkaj priključi, vojaški misiji maršala Franchet d’Esperaya. K temu predlogu je tajnik delegacije izjavil, da »nas je Mileso-va afera naučila«, dla je boljše, da se Amerika ne meša v razmejitvena vprašanja razen po nalogu Vrhovnega Sveta. O Milesovi komisiji se je izrazil, »da je polkovnik Miles akcijo izvedel brez vsakega dovoljenja svoje vlade« 'in da je to, kar je storil, »bilo dobronamerno, prijateljsko dejanje opazovalca, ki pa jo je ameriška mirovna delegacija zavrgla in jo označila kot dejanje, ki nima nobene uradne vrednosti.« Na osnovi teh »prošlih izkustev, pa predlaga, da naj ameriška delegacija odkloni prošnjo. francoske vlad,e in torej ne 'pošlje v Ljubljano nobenega častnika v vojaško misijo maršala Franchet d’Esperaya, ki naj bi šla na Koroško, da tamkajšnje razmere še enkrat preišče. Francozi so potem zamisel sploh opustili.
(Dalje prihodnjič)
KAJ PIŠEJO DRUGI (V)*
Skrivnost črk
(Ob Massinovi knjigi »La Lettre et 1’Image, založba Gallimard, Pariz 1970)
Massiin skuša v svoji knjigi dokazati, da so črke še nekaj več kot samo črke. črka ni samo enkratna človeška abstrakcija, genialen pripomoček sporazumevanja, temveč nekaj skrivnostnega, črka ni le črka, temveč tudi SLIKA. Na tam področju črke niso več posredovalke, poštarji besed, temveč samostojne konfiguracije, ki jih je mogoče tolmačiti tudi na simboličen način.
Massin opozarja na MAGIČNI POMEN črk v kabali in v okultnih znanostih. Pomembnejša pa se zdi Massinu drugačna stopnja tolmačenja posameznih črk, namreč simbolična razlaga njihove forme. S to simbolično obliko črk se je ukvarjal že znani francoski pisatelj V i c t o r Hugo, ki je ugotovil: »Človeška družba, svet, prav človek je skrit v abecedi. Gradbeništvo, astronomija, filozofija, vse znanosti imajo svoj začetek v abecedi, in temu mora biti tako. Abeceda je kot studenec, kot izvir. A je streha, ostrešje s premičnimi tramovi, ladja, arx; ali pa je bratski poljub dveh prijateljev, ki se objemata in stiskata roke; D je hrbet, B hrbet na hrbtu, grba; O je mesec; E je podzidje, temelj, steber, konzola in arhitrav, celotna arhitektura torej ...; H je fasada z dvema stolpoma; I je vojni stroj, ki izstreljuje svoj izstrelek; J postavlja zakon »vpadni kot je enak izpadnemu kotu«, je torej geometrijski ključ; R. je mirovanje, je nosač tovora, ki se naslanja na svojo palico; T je kladivo; Y sta prekrižana meča, boj...«
Hugo pa ni bil prvi, ki je na tak način razmišljal o črkah in o abecedi. V času renesanse sc najde cela vrsta podobnih razmišljanj, v katerih so izvajali črke iz arhitektonskih in geometričnih oibliik. Posebno važna jie v tem smislu knjiga G e o f -froya T o r y j a iz leta 1529, v kateri je avtor vse črke latinske abecede postavil v 'razmerje in odvisnost s človekovim telesom. Za A pravi Tory: »Noge so široko razkoračene, kot pri človeku, ki koraka čez kako zapreko.«
Ob takih razmišljanjih postajajo črke 'podobe, samostojna telesa, ki jih ogledujemo zaradi njih samih nn ne zaradi kake druge morebitne funkcije (branja), ki bi v njih morda ležala.
To pa je neke vrste OSVOBODITEV
črk od njihovega osnovnega namena, od njihove službe. V modernem času so italijanski pesnik Manimetti in n eka tetri. drugi hoteli črke popolnoma osvoboditi, osamosvojiti, To jie bil začetek kali grafičnega procesa, ki pa v tem stoletju ni bil več enkratna, prva novost, temveč ponovitev tistega, 'kar se je zgodilo v dragocenih rokopisih že v srednj'em veku.
Mamim niavlaja karolinške inicialke, ki jih obdajia 'bujno fantastično živalstvo in rastlinstvo. To so res črk e-slike, popolnoma samostojna telesa, enkraten svet zase, ki ni v nikakršni zvezi s tekstom, ki ga obdaja. V teh srednjeveških rokopisih postajajo črke začetnice vedno bolj same sebi namen. Črke so tu vedno bolj poseben, fantastičen, 'saimosttojien svet. Strani teh roko-p.isov postajajo .posebne, na optiko preračunane umetnine, 'pravi slikarski listi. Fantazija divja tu preko črk in po črkah, črke tu cres nisp več prvenstveno posredovalke besied, temveč samostojna okrasna telesa, samostojen okrasni svet. To divjanje in razgrajanje gre tako1 daleč, da mora povzdigniti Bernard de C 1 air v a u x svarilni glas: »Litterae unius coloris fiant et non depictae (črke morajo biti narejene v eni barvi, ne smejo biti polepšane). Tako počasi konča ta divja doba fantastičnih črk, črk-saimoistojimih enot, čeprav so v gotiki in
renesansi še določene kratkotrajnejše poživitve fantastičnega.
Gutenbergov tiskarski izum prinese določeno suhoparnost in zbranost. V novo obdobje pa pripelje črke izumitev litografije v 19. stoletju. Poleg sanjsko-famtastičnega se pojavi v slikarski abecedi sedaj tudi temno, podzemeljsko, demonično, na drugi strani pa folkloristično.
Posebno pozornost posveča Massin tudi reklami, črkam v reklami, ki so res nekaj iposelbnega in za naš 'čas kaligrafično važnega, kar pa je še premalo raziskano.
Omembo pa zasluži tudi francoski pesnik G u i 11 a u m e A p o 11 i n a i r e s s vojo poezijo črk »Calligrammes«. Pri Apol-limad.ru ,imajo črke dvojno vlogo: na eni strani so posredovalke glasov in besed, na drugi strani pa samostojni oblikovni elementi, tudi grafični samonamen na posebnem območju.
Massinovi knjigi je dodano obširno slikovno gradivo, ki še povečuje vrednost knjige. To delo pa je 'pomembno tudi zato, ker opozarja na skrivnostni svet črk, na njihovo skrivnostno dvojno življenje, na njihov skrivnostni izvor. Tu lahko zares spoznamo', da črke niso le posredovalke glasov in besed, ampak tudi 'samostojne slikarske celice.	Lev Detela
* Primerjaj članke Leva Detele: „0 predre-volucionarni ruski literaturi in literarni znanosti" (NT, 9. april 1970), „Sodobna ruska podtalna literatura" (NT, 18. junija 1970), „Dva pomembnejša pisatelja majhnih narodov" (NT, 9. julija 1970) in „Liieratura-cesarstvo znakov" (NT, 10. septembra 1970).
Terezija Hanželič - umrla
V Večnem mestu so 22. oktobra pokopali bivšo častito mater slovenskih šolskih sester Terezijo Hanželič. Rajna je bila županova hči, rojena 19. febr. 1876 v Hardeku pri Ormožu. Potem ko je opravila maturo' na učiteljišču slovenskih šolskih sester v Mariboru, je .stopila v njih samostan in 15. avgusta 1899 prejela redovno obleko. Po opravljenem noviciatu so jo predstojniki poslali v Tomaj na Krasu, potem v Marijaniišče v Ljubljani, kjer je bila .učiteljica do prve svetovne vojne. L. 1914 je bila izvoljena za generalno 'predstojnico kiongre,gači jie Lidvina Purgaj, dotakratna predstojnica -v Marijiaimišču. Tako. je s. Terezija stopila na njeno mesto. To službo je potem opravljala med vso prvo svetovno
Nobelove nagrade za liziko in kemijo
Švedska akademija znanosti je podelila tri nagrade za kemijo in fiziko.
Nobelovo nagrado za kemijo, je prejel argentinski profesor Luis F. Leloir. Leloir Je prejel nagrado zaradi, »odkritij v zvezi s sladkornimi nekleotidi in njihovo funk-cijo v biosintezi ogljikovih hidratov«. Prof. Leloir .se je rodil pred 64 leti v Pairi-Zu» je ipa argentinski državljan. Zaposlen je Pri inštitutu za biokemijska raziskovanja v
Nobelovi nagradil za fiziko je švedska akademija za znanost podelila francoskemu profesorju Luisu Neelu in švedskemu profesorju Hannesu Alfvenu. V poročilu je akademija poudarila, da je prof. Neel prejel nagrado zaradi »raziskovanja v zvezi z železoma gnetizmom in protiželezomagne-tizmom, kar je zelo važno pri praktičnem apliciran)u fizičnih načel za snovi v trdem stanju«, prof. Alfvenu pa zaradi »odkritij
Luis F. Leloir (kemija), Harrnes Alfven (fizika) in Vani Samuelson (gospodarska znanost)
vojno, 'ko je bilo Marijanišče spremenjeno v vpjiaško 'boilnišniioo.
L. 1928 je odšla ;s, Terezija v Zemun, da je tam ustanovila im uredila nov sestrski zavod, ki ga je potem vodila do 1. 1935, ko je bila v juliju izvoljena za generalno predstojnico' kongregacije. Dalo kongregacije se je tedaj raztezalo preko vse Jugoslavije, po Severni, Ameriki, Avstriji, Italiji in Afriki.
Materi Tereziji je bilo odločeno, da vodi kongregacijo v najhujši dobi njenega delovanja. Nacisti so sestre pregnali, kamorkoli so prišli. Smatrali so jih za prero-diteljice slovenstva in zato za sovražnice nemštva. M. Terezija je preselila generalno hišo tim nekaj sester v Rim. Od tam je vodila samostane po svobodnem svetu in skrbela, kar je največ mogla, za svojo razbito samostansko družimo v Jugoslaviji vse do .1. 1958, ko je zaradi starosti in oslabelosti odložila to breme.
V	strašnih letih po drugi svetovni vojni je m. Terezija na širolko delila dobrote in tolažbo slovenskim izgnancem in beguncem, ki so ,se zatekli v Rim praznih rok. Severnoameriško provinco in samostane je m. Terezija ponovno obiskala ipo drugi svetovni vojni.
Mati Terezija je ena najzaslužnejših žen v vzgoji in splošni prosveti Slovencev. Ob njeni poslovitvi od nas prosimo Boga, naj ji sedaj podeli pri sebi večno plačilo. J. S.
Paleolitski ostanki na Rabu
V	Loparju na Rabu so našli nekaj ostankov še iz kamene dobe. Odkril jih je znani znanstvenik in izvedenec jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti prof. Ma-lez, ki trdi, da ostanki spadajo v paleolitsko. dobo. Gre za kamene izdelke in orožje ter nekaj nakita. Odkritje naj bi potrjevala, da je bil Rab pred nekaj tisočletji združen s celino.
SLOVENCI
doma in u%eta
Odlikovanje Francetu Vodniku
Na drugem mednarodnem kongresu prevajalcev poljske literature, ki je bil v Varšavi, je poljski minister za kulturo in umetnost izročil Francetu Vodniku, plodovitemu prevajalcu iz poljščine v slovenščino red zaslug za poljsko kulturo. To je že četrto poljsko odlikovanje za Franceta Vodnika, saj je že prejel častno nagrado PEN kluba, značko tisočletja in častno diplomo Zveze pisateljev in umetnikov. Tako je France Vodnik, naš priznani prevajalec, pesnik, esejist in kritik, v očeh poljske javnosti najizrazitejši predstavnik kulturnih stikov med Poljaki in Slovenci. Ob kongresu v Varšavi je imel France Vodnik poseben intervju za list Kurier Polski.
Borštnikove nagrade v Mariboru
Ob zaključku Borštnikovih gledaliških srečanj v Mariboru, v katerih so nastopila vsa poklicna slovenska gledališča, so podelili nagrade za najboljše vloge, režijo itd.
Najvišje priznanje — Borštnikov prstan — je prejela odlična slovenska gledališka umetnica Elvira Kraljeva.
Velikega priznanja Borštnikove nagrade je bil deležen član Slovenskega gledališča iz Trsta Silvij Kobal za glavno vlogo v Štokovi komediji »Moč uniforme«.
Za vlogo v isti komediji je prejel Boris Cavazza nagrado tednika »Antena«.
Spomenik generalu Majstru
Pred kratkim so v Kamniku v Sloveniji odkrili spomenik generalu Rudolfu Majstru-Voja-n o v u ; le-ta je bil tudi pesnik. Majster se je rodil v Kamniku, pokopan pa je na Uncu. Kakor znano, si je Majster po prvi svetovni vojni pridobil izredne zasluge za jugoslovansko mejo proti severu. Spomenik je iz brona, izdelal ga je akademski kipar Anton Sigulin. Stoji v nadnaravni velikosti na kvadru pohorskega granita.
Kipar France Gorše v Celju
Kipar France Gorše, katerega je obiskal a. 1. nedavno v Kortah, ter potem svoje vtise opisal v Našem tedniku (št. 42, 43), sedaj ustvarja v Celju križev pot za celjsko opatijo. Trenutno ustvarja osmo postajo.
Mache deinen Einkaufsbummel nicht im allerargsten Rummel, du angelst nur in deiner Hast ein Geschenk, d as dann nicht paBt!
DAS WaR’ FtrR DICH NICHT VORTEILHAFT, MEINT DIE KaRNTNER KAUFMANNSCHAFT!
STIBILJEVA ELEKTRONSKA PLOŠČA NA PHILIPSOVI PLOŠČI
V albumu štirih gramofonskih plošč Electronic Panorama" (Philips — stereo 6526 003-6), ki predstavljajo najnovejšo produkcijo Študijev za elektronsko glasbo v Parizu, Utrechtu, Tokiu in Varšavi, je objavljena tudi edina elektronska kompozicija slovenskega skladatelja MilanaStibilja „Rainbow". Skladbo za štirikanalni magnetofonski trak (na plošči je objavljena stereo verzija tega dela) je Stibilj realiziral na povabilo univerze v Utrechtu v tamkajšnjem studiu za elektronsko glasbo instituta za sonologijo. To je prvo slovensko elektronsko glasbeno delo, ki je z objavo na Phi-lipsovi gramofonski plošči enakovredno poseglo v mednarodna dogajanja na tem področju.
■Buenos Aitresu. Po doktoratu v Buenos Ai-resu je približno deset let sodeloval pri ^atisikiovtainjiiih, ki jih je vodil dr. Goussay v riz-iioLoškem inštitutu. V začetku se jie 'bavil skortaj izključno z medicinskimi problemi, 'Uato. pa se je popolnoma omejil na biokemijske probleme in jie tudi bil zaposlen v 'Bioikiemijsikih inštitutih v Angliji in ZDA. ris ta 194-1 .5,0 ga imenovali za asistenta fiziologije na univerzi v Buenos Airesu, leta 1947 je postal ravnatelj 'biokemijskega instituta, »Fundiacioin Campomair«, V naslednjih letih je sam ali s sodelavci -izvedel ne-*ad odkritij, katerih »posledice se bodo prav Kotovo poznale v bodoči medicini in fi-riologijij«.
v magnetohidroidiniaimiki in praktičnem uporabljanju te vede v raznih sektorjih fizike in pri plazmi.«
Prof. Neel, ki je star 65 let, je ravnatelj študijskega centra v Grenoblu, 62-letni prof. Alfven pa poučuje teoriano fiziko na znanstveni fakulteti v Stockholmu. Prof. Alfven poleg tega vodi važna raziskovanja v San Diegu (Kalifornija). Znan je spor, do katerega je prišlo ko je kritiziral švedske načrte za jedrska raziskovanja.
Znanstvenika sta prejela nagradi za raziskovanja v dveh različnih sektorjih fizike, kair je precej neobičajno v zgodovini Nobelovega nagrajevanja.
Na Goriškem večanje števila otrok na slovenskih šolah
»Slovenska šola na Goriškem je čvrstejša kot kdaj koli prej!« Tak je bil naslov članka v Primorskem dnevniku, ko je objavil lani v istem času podatke o takratnem vpisu v slovenske šole na Goriškem. Primorski Slovenci to trditev lahko letos s še večjim poudarkom ponovijo, saj so podatki zanje še bolj ugodni. Lani je število otrok v slovenskih vrtcih, osnovnih in srdenjih šolah poskočilo od predlanskih 949 na 1017, letos pa se je to število spet povečalo na 1076. Še večje bi bilo to število, če bi bilo mogoče sprejeti v otroškem vrtcu v Doberdobu in v Savodnjah nad 40 otrok, ki so jih zavrnili zaradi pomanjkanja prostorov in vzgojiteljev.
Rezultati za slovensko šolo in za celotno slovensko skupnost so torej pozitivni in letošnji podatki prepričujejo, da bo v prihodnjih letih število otrok v slovenskih šolah še naraščalo, saj imajo zelo veliko število otrok v vrtcih, v osnovnih šolah in tudi v nižji gimnaziji.
6b co&u povedano-
ATENTAT NA HITLERJA
Herderjeva knjižnica štev. 96 poroča v zvezi z atentatom na Hitlerja, 20. julija 1944, -da je bil zloglasni Freissler prvotno komunist in da ga je celo Hitler nazival »unser VVischi-nski«. Pravosodni -minister Thierak jie v -poročilu o obravnavi proti obtožencem, 20. julija, ugotovil, da .je ugled sodišča, zaradi Frefisslarj-avih propagandnih govorov pri obra.vna.vd in neokusnih priimkov nasproti obtožencem, kakor »Wurs.tchen, Dreivieiritelportion«, trpel na svojem ugledu.
Mi smo na Koroškem talkih izpadov od takih, ki hočejo svojo nememško pokol enje zakriti, navajeni. Da pa je dosegel Freissler talko vplivno- mesto, jle -moral kričati že /pray patološko.
SELE
(Dan starih, kulturna prireditev)
Tudi letos je dan starih našim starim občanom izkazal čast in jim prinesel par ur razvedrila. Okoli 50 se jih je udeležilo skupnega kosila v farni dvorani in brhke kuharice in natakarice so jim dobro postregle. Po pozdravu g. župana Velika so jim otroci drugega razreda pod vodstvom g. nadučitelja Hribernika počastili s štirimi zbornimi, deklamacijami in jim tudi dvakrat ljubko zapeli. Tudi domači mešani zbor jim je zapel tri pesmi: »Otrok Marijin sem«,- »Glejte, že sonce zahaja« in »Zdravico«.
Srečen slučaj je hotel, da je isto nedeljo pevski zbor iz Šoštanja na Štajerskem prišel na izlet v Sele z namenom, da nam priredi pevski koncert. Tako so bili stari deležni tudi tega užitka.
Gostje iz Šoštanja so nam ob spretni povezavi zapeli okoli dvajset umetnih in -narodni pesmi, med temi tudi več koroških. Da pa koncert ni bil enoličen, sta mešani in moški zbor večkrat menjala in tudi godci so se vmes oglasili. Nastop zbora j-e po-ikaza.1, da ima .lepe i.zvežbane glasove in izkušeno vodstvo. Kako nam je petje ugajalo-, je dokazovalo burno ploskanje. Hvaležni smo gostom za obisk in lopi nastop. Morda smemo upa.ti, da nas prihodnje leto spet obiščejo in nam zapojejo?
V	nedeljo, 25. oktobra, .popoldne, pa smo v -diveh urah prepotovali našo lepo domovino- od Tirolske sem skozi Ziljo, Rož in Podjuno. Vodil mas j,e župnik Vinko Zaletel s skiapti-čniimi slikami in živo besedo. Mogli smo občudovati kras -narave, lepoto planin, videli smo že poznane in še ne znane kraje, zanimive zgodovinske in umetniške spomenike, pokrajinske posebnosti, srečali -tudi. med drugimi našega nekdanjega prijatelja pokojnega škofa Rožmana in našo koroško- pesnico Milko Hartmanovo.
Občudujemo marljivega g. predavatelja, da je tekom let posnel toliko posrečenih sil k in jih nanizal v tako lepo -povezavo. Veselimo se že na prihodnje predavanje, M, Ibo nadaljevanje tega prvega dieila v zbirki »Rož, Podjuna, Zilja«.
ŠT. VID V PODJUNI
V	nedeljo, 20. septembra, je bila v Št. Primožu -poroka, pd. Lipej-a v Kotu v žitra-j-ski fari in Renate Tomažič, Doib-nikove v Nagelčah. Zadnjo -nedeljo v septembru pa je bila v Dobrli vesi poroka Franca Mišica, pd. Ra-včevega v Rikarj-i vesi in nj-egove izvoljenke, natakarice (uslužbenke) pri Ko-leritschu.
Novoiporočencem želimo vse dobro na njih skupni življenjski poti.
Dne 24. avgusta j-e bil pogreb 82-letn-ega Hilairija Goričn-ika, pd. Gražarjiev-ega očeta na Proboju. Dne 5. septembra je bil pogreb Jurija Koischitza, ki je umrl v Celovcu, a sta ga -dala hčerka in zet -prepeljati domov. Dam nato je bil v št. Danijelu pogreb 28-letnega Friderika Koir-deža, pd. Majdlnov-ega v Dvoru. Postal je žrtev prometne nesreče, ko se j-e vozil z mopedom in ga je -povozil med Čukovo gostilno in Bukovjem neki celovški avto. Dne 14. oktobra j-e bil -pogreb 60-letnega Ha/nzeja Str-nišmi-ka, pd. Fikovnikovega v Gluhem lesu.
Vsi pogrebi, razen -on-ega v Št. Danijelu, so bili v Št. Primožu. Rajnim želimo večni mir, žalujočim sorodnikom p-a velja naše toplo sožalje.
Na soncu in v morju
(Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, selski župnik)
Pesnik Simon Gregorčič
Vrnila sva se na. trg, da si ogledava po zadnji vojni postavljeni spo-meni/k pesnika Simona Gregorčiča. Na kamnitem podstavku stoji bronasta soha, ki predstavlja Gregorčiča v talarju, hodečega, kretnje rok in -lica razodevajo notranje prekipevajočega pesnikovega duha. Pesniku so postavili spomenik tu v Kobaridu zato, ker je v bližini njegov -rojstni kraj in zadnji počitek.
Hotela sva se podati tja, a kako ju najti? Obrnila sva se na gospoda dekana, ki je tudi bil med udeleženci duhovnih vaj. Prijazno naju je sprejel in nama narisal pot do Gregorčičeve rojstne vasi Vrsno. Na podlagi tega »zemljevida« sva se lahko pripeljala na cilj. Prijazna žena na vasi nama je pokazala med hišami Gregorčičev rojstni dom. Res bereva na zunanji steni hiše na plošči napis:
V tej hiši se je rodil 13. oktobra 1844. leta pesnik
SIMON GREGORČIČ Umrl je v Gorici 24. novembra 1906.
Ozidje, ki -si zmožno bilo, da velepegca si rodilo, ti, ako si tako če malo, na vek se boš veliko zvalo!
Že se nama je -pridružila pesnikova pranečakinja, da nama razkaže in raztolmači vse, kar se vidi v pesnikovi rojstni hiši, ki je zdaj preuirej-ena v muzej.
Pritličje hiše je tako kakor nekdaj. Veže nima. Skozi hišna vrata stopimo že kar v kuhinjo. V njej se še vse vidi, kakor je bilo pred 150 leti: zakajeno odprto ognjišče, nad njim visi, kotel, železni lonci, glinaste sklede, ponvice, pribor itd., vse, kakor je bilo takrat v rabi. Na steni beremo kitico iz Gregorčičeve pesmi »Kmečki hiši«. Pesnik je pač imel pred očmi svojo rojstno hišo, ko je proslavljal kmečko hišo z besedami:
Mogočna -ni-si, ne prostorna in stavil te umetnik ni.
Bolj kot bogata si uborna preprosta selska hiša ti!
Iz kuhinje vodijo vrata v -sobo. Na mizi cela kopa fotografij i-n faksimilov, ki kažejo pesnikovo življenje i-n delo. Na steni pritrjen pesnikov rodovnik iz lesenih členkov, torej vse njegove prednike in sorodstvo. Tudi njegova zibelka se še hrani -tu.
Obiskov,alei se lahko podpišejo v spominsko knjigo. Med imeni izmed obiskovalcev zadnjih časov sva -našla tudi dva Korošca: profesorja Wako/unika in njegovo gospo Marijo!
Tudi midva sva -s podpisom hotela potrditi svoj oibisk in jaz sem še pripisal: Kot mlad dijak gimnazijec sem navdušeno deklamiral Gregorčičeve pesmi, kot starček pa sem še mogel obiskati njegov rojstni dom.
Za časa Gregorčičeve mladosti in še pozneje je bila -njegova rojstna hiša le pritlična. Da bi pa mogli prirediti muzej, so potrebovali večje prostore. Zato so pritlični hiši nazidali eno nadstropje. Ob zunanji steni vodijo od hišnih vrat ozke -stopnice v nadstropje, ki ga obdaja lesen hodnik. V dveh sobah -razstavljeni razni predmeti, nekdaj Gregorčičeva last: miza, omara, postelja itd. Zelo nazorno j-e pokazano pesnikovo življenje od otroških let do smrti, njegovo delo, pa tudi gradivo, ki je po njegovi smrti nastajalo, ko so mnogi proučevali njegove pesmi in njegovo osebnost. Vse /izdaje njegovih pesmi so tu razstavljene na ogled.
Vas Vrsno leži na -pobočju pod Krnom, od -nje je divan pogled na soško dolino. Tukaj je tudi Gregorčič kot pa-stirček /pohajal -za tropom ovčic. Od tu je gledal -dolino Soče pod- seboj in že takrat se je porodilo v -njem občutje, ki /mu je pozneje narekovalo /pesem »Soči« in »Nazaj v planinski, raj!« V tem kmečkem o-kolju se je navzel ljubezni do /preprostega kmečkega življenja in domačih gora, /ki jo je pozneje izlival v svoje domoljubne pesmi.
Na griču Sv. Lorenca, ki se na levi strani Soče dviga iz ravnine, je ob cerkvi pesnikov grob. Tega pa nisva obiskala, saj nama je oigled rojstne hiše in muzeja zadostoval.
Iz Kobarida naju je pot vodila dalje v Bovec. Tu je v prvi svetovni voj/ni fronta potekala prav tik mesta /in ga popolnoma porušila. Sedaj je mestece čisto prenovljeno in je zelo čedno. Kraj je zelo pomemben kot letovišče in izhodišče na planinske t-nr-e.
Dolina v -dolžini 10 km za Bovcem nosi ime Trenta. Po pobočjih stoječe redke hišice, krite s skodlami (Šintlni) imajo /pod seboj ovčje staje, -zunaj vodijo stopnice gor na hodnik k -stanovanju ljudi. Redke so njivice, redke so hišice, življenje trdo, prebivalcev malo, a so krepke grče.
(Dalje prihodnjič)
Blažej Janšic - umrl
V pomedelj/ek -popoldne, 26. olktobra, je umri za srčno kapjo v Medgo-rj-ah Blažej Janšic v 65. letu -starosti.
Pokojni Blažej je bil roj-en v radiški župniji, nato se j-e z /starši preseli,! v M-ed-gorje -in tu -obiskoval šo-lo. Po končani šoli si je izbral /poklic bolniškega strežnika. Nad 40 -let j-e bil vestem strežnik bolnikom najprej v Innsbrucku, med zadnjo vojno n-a Du-
naju, -in po vojni v Celov-cu. Pred pol letom j/e s/topil v po-koj, ki ga j-e preživljal na svojem domu. Že nad 10 let j-e vsako leto na morju preživljal svoj oddih i/n tam iskal /potrebno zdravje. V prejšnjih letih je svoje doživljaje opisoval v »Našem tedniku«.
V četrtek, 29. oktobra, se j-e pri pogrebu na njegovem domu zbrala velika množica ljudstva od blizu in daleč. Pogrebne obrede j-e imel mil. g. -prelat in -stolni dekan A. Zechn-eir, ob številni asistenci duhovnikov, nj-egoviih prijateljev! Radiški in m-edgors-ki cerkveni pevski zbo/r s-ta mu zapela pri domu in oh grobu! V cerkvi j-e bila sv. maša,
ki jo j-e imel o/b somaševanju treh duhovnikov, -mil. g. prelat. V govoru smo slišali in spoznali, kaj nam je bil rajni Blažej.
Blažej je bil reis mož vere, ki j-o j-e vedno z z-gl-edom izpričal. Koliko -dobrega je storil v bolnici, kj-er ni bi,l samo strežnik, ampak velik -dobrotnik bolnikom, katerim je -pomagal, da so pravočasno /bili previ-deni s svetimi zakramenti. Dobro vzgoj-o, ki jo je prej-el o-d glo/boikoveme rajne matere, je ohranil vse življ-enj/e. Vsak d/aai j,e 'bil pri sv. maši, srečen še posebno, če j/e bil pri več -sv. mašah, /pri katerih j-e rad stregel, tako pri jezuitih, ko/t pri kapucinih v Celovcu. D-n-evno sv. obhajilo mu -j/e dajalo moč, da -je bil v v/seh -težavah vedno odločen, -apostolsko -goreč, pošten, -moralno v vsem zgleden in -resnicoljuben. Zadnja -pot od do/ma pred -smrtjo jie bila po-t k sv. maši v cerkev, v kateri j-e tako rad dan za dnem prejemal sv. obhajilo -in pred sv. mašo glasno /molil sv. rožni venec.
Oh pogrebu s-o mu v treh cerkvah zvonili v slovo. Veliko je poimag-a-l rad/iškii farni cerkvi, enak-o cerkvi -s.v. Ane v Zagorju -pni obnovi, -posebno -pa še -domači cerkvi v M-edgoirj/ah, -kateri j-e oskrbel -drugi v-eliki zvon; Marijan zv-on, baldahin im mašni plašč, redn-o pa j-e pri v-seh delih obnove bil vedno prvi, ki j-e z veselj-em in veliko /pomagal.
Spoštoval j-e posebno -duhovnike, trem misijonskim bo/gosl-ovcem j-e bil velik dobrotnik, zadnje čase pa je pomagal do nove maše letošnjemu novomašn-iiku g. Metodu Laimpe-lu din doživel 14. julija srečo, da -ga je -spremljal k novamašn-emu oltarju, po/zn-ej-e, na prvio n-ed-eljo v avgustu pa tudi v domači fari ob -ponovitveni -slovesnosti
= Naše prireditve
Vodstvo katoliške mladine dekanije Borovlje, vabi fante in dekleta na
DEKANIJSKI MLADINSKI DAN,
ki bo na praznik Kristusa Kralja, dne 22. novembra 1970, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Š m a r -jeti v Rožu.
Mladina dekanije bo proslavila Kristusa Kralja s pesmijo, s posameznimi prizori iz igre »Garcia Moreno« in z besednim bogoslužjem.
Prisrčno vabljeni!
Ljubitelji prosvete, pozor!
V nedeljo, 15. novembra 1970, ob 19. uri priredi društvo »Rož« v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu prosvetni večer:
»NAŠA KOROŠKA V SLIKI IN PESMI«
z barvnimi diapozitivi, besedilom k slikam (g. župnik Zaletel), ob sodelovanju šentjakobskega mešanega zbora z narodno in umetno pesmijo (dir. prof. Janez Kampuš).
Pridite polnoštevilno na ta lepi večer!
Katoliška prosveta št. Jakob v Rožu
Prosvetno društvo »Rož«
v M-edgorjah. Duhovniki, -njegovi prijate-/Iij-i, so se v lepem številu udeležili -pogreba, -kar 15 sobratov j/e /prišlo, da -mu izkažejo hvaležno ljubezen!
Vsako leto- j/e ro/m/a/1 v skupnih trom/anj/ih, -obiskal vsia večja Marijina božja pota v Evropi, aktivno- sodeloval v Armadi molitve sv. rožnega venca v Fatimi, bil 40 let dobrotnik Kanizijanuma- v Innsbrucku, kjer /jie veliko daroval za vzgojo duhovnikov.
Le/tos je kar dvakrat poromal v Maria Zeli, v avgustu s svojim /novo mašni kom, 3. in 4. oiktdhra pa -s farnim romanjem, ki je bilo imladiiinsiko romanje maše fare, saj je bilo nad 30 fantov -in -deklet. Kako lepo je bilo v soboto, 3. oktobra, zvečer, ko je Blažej z našimi fanti od 7. do 8. ure imel molitveno uro v -baziliki, pred Marijinim oltar j epi. Ko Isirno zapuščali baziliko-, kar ni mo-gel o-d Marijinega oltarja, ko/t da je čutil, da sle poslavlja od Marije, ki jo je vse svoje življjenjje -tako- lepo- častil. V njegovem češčenj-u dto Matere božje je bilo nekaj vzvišenega, bil -je pred Mainijiimim oltarjem res ves /srečen v sivo-j-i molitvi. Le tako moremo pra-v razumeti njegovo moralno čisto življenje. V te/m j-e bil res vzoren, dostojanstven.
Sam bi bil rad duhovnik, ker mu ni bilo mogoče, -d/a bi študiral, je pa vse življenje rad pomagal v farnem življenju, zadnji čas še posebno v pripravi na škofij siko sinodo.
Za sivqj e zgledno apostolsko delo, kot katoliški laik je prejel posebno zahvalno pismo od sv. očeta Pavla VI. Tudi naš nad-
SREČANJE ABSOLVENTK enoletne gosp. šole v Št. Jakobu v Rožu ter kmetijsko gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu in Št. Jakobu v Rožu, bo v Št. Jakobu v nedeljo popoldne, dne 29. novembra. Svidenja se vesele	šolske sestre
/pastir s/e mu j/e -pre-d lati pismeno zahvalil za -njegovo/ vsestransko n-es-elbično- delo v koiri/sit Cerkve i/n duš!
.Ob odprtem grobu srno se duhovniki z vern/i-ki, ki so prišli v izredno velikem številu iz vsieh okoliških župnij, poslovili od rajnega s- tem, da -smo skupino- zapeli Marijine pesmi.
Lepo -se zahvalimo mil. g. prela/tu in stolnemu -delka-nu, da je izpolnil osebno željo rajnega in -o-pravil pogrebne obrede in pogrebno sv. -mašo, prav tako bodi, izrečena j-a/v-na zahvala vse,m gospodom -duhovnikom, radiškemu in medgorskam-u pevskemu Zboiru, družinam Kor-dasch-T i ni j evhn in Rovnjakovim za vse, kar so rajnemu v zadnjem času, -ko je bolehal, storili dobrega! Naj mu bo dobri Bo-g bo-gat /plačnik za njegovo -dobrih del- /bogato življenje!
A. Cvetko
PLIBERK:
Skrb za stalna delovna mesta
V 'našem kraju se je vsa leta semkaj rodilo več ljudi, kot jih je umrlo. Vendar število prebivalstva ni narastlo. Mesto Pli-'heirik ima, kar ljudje pomenijo, vedno le okrog 1000 prebivalcev. Tudi v olbeh bivših občinah — Blato in Libuče — število prebivalstva pada. Vzrok temu jie, ker se na kmetijah potrebuje zaradi strojev manj ljudi, ni pa v občini industrijskih obratov, ki bi dajali delo doraščajoči mladini. Zato gredo naši ljudje po svetu iskat zaposlitve in zaslužka. Nekateri ga najdejo v Sinči veti, dlrugi v Celovcu in se dnevno vozijo sem in tja. Zopet drugi delajo na gornjem Koroškem, ipri gradnji cest ali elektrarn in 'Prihajajo domov vsakih 10 dni, ali pa samo vsakih 6 tednov, ko jim delodajalec plača vožnjo. Nekateri se pa sploh izselijo na Predajrisko, v Švico ali Nemčijo ih si tam ustanovijo dlružine. Vsakih par let še Obiščejo svoj rodni kraj in starše, ko ipa jim roditelji umirjajo, tudi to izostane, posebno če jim dobro gre. Sedaj je Občinska pristojnost odpravljena in tudi revnih in oslabelih s tujine ne 'pošiljajo v domači kraj.
Vsak, kdor je skusil hoditi kam daleč na delo, ve, s kakšnimi težavami je to združeno. Ob vsakem vremenu je treba zgodaj, odriniti od doma, v jeseni in pozimi še v temi in se pozno vračati. Pri tem trpi družinsko življenje, ker Oče vidi zjutraj speče, in zvečer zopet samo speče otroke in se cel teden ne more z njimi govoriti, še slabše je pri onih, ki samo po desetih dneh Prihajajo domov, da o teh sploh ne govorimo, ki jih več tednov ni domov. Večkrat sie zakonci zaradi, pogoste ločitve drug drugemu odtujijo in niso redki slučaji, da se
razidejo.
Tudi doraščajoča dekleta morajo iskati zaposlitve v tujini. Mnogo jih je na PredatIškem, v Švici, pa tudi kot pomočnice v tuj skopramatnih sezonah. Tudi te so izgubljene za domači kraj, ker se navadno v tujini, poročijo. Zato naši 'kmetje često ostajajo 'brez nevest. Posebno gorski kmetje težko najdejo zaikpnsko družico v občini in grajo nekateri po nevesto celo čez mejo v Slovenijo.
Pomanjkanje postranskega zaslužka o-groža tudi male kmete. Bivše kmetije z volovsko ali ,kravjo, vprego danes ne donaša. 1° dovolj dohodkov, da bi živeli tako, kot zasluži pomožni, delavec. Opustiti kmetovanje in odliti po svetu za zaslužkom pa tu-(b ‘ni mogoče, ker nehati je lahko, nanovo mačeti pa bi bilo zelo težko-. Ne vemo pa, bako dolgo 'bo trajala konjunktura. Ob po-tuunjkanj:u dela. bodo podjetja najprej odpustila one delavce, ki imajo doma zemljo. Taki ne dolbi jo- tudi 'brezposelne podpore. Zato pridejo zanje v poštev samo stalna delovna, mesta v domačem kraju.
Vse politične stranke so pred občinskimi, volitvami imele v programu skrb za stalno zaiposlitev. Obračale so se na oddelek obrtne zbornice, ki se mora brigati za kraje v razvoju, da bi nam pridobili kaik obrat, ki bi, nudil -dovolj zaposlitve vsem, ki iščejo dlelojvna mesta..
Vse se je oziralo v Nemčijo, pričakujoč od -tamkaj investitorjev. Odziva je bilo le mailo. Če pa je kdo že povprašal, vedno le tak, ki bi hotel samo ugodnosti zase. Najprej zastonj, ali čisto poceni zemljišče ali zgradbe, nato kredit od občine in z njenim jamstvo m. Nato še malo obresti in dve leti časa odplačevanja. Zgodilo se je celo, da se neko podjletjp, kljub vsem izpolnjenim u-godinostim ipo naselitvi, ni razvilo- in se je nemški družabnik umaknil. Treba je bilo novega družabnika i-n posojila, da stvar na prišlia na boben. Občina je dala davčne olajšave, samo da bi podjetje ne obstalo.
V 'tak položaj je prispela novica, da bi se rado v našem -kraju naselilo -podjetje za 'izdelavo gospodinjskih strojev »Gorenje« iz Velenja. Naši občinski, očetje so se hoteli prepričati o zmogljivosti »podjetja -in so si v Velenju ogledali tovarno. Videli so, da dela tovarna čisito po amerilkanskem načinu.
da lenta vsako leto raste in da -ima zmerom več naročil, tako da jih ne more docela izpolniti. Tam delajo vse na akord po tekočem traku.
Po ogledu tovarne so si bili občinski možje edini, da hi bilo to podjetje primerno, da bi postavili pri nas svojo podružnico. Vsi vodje frakcij so se pozitivno izrazih, >k možnosti dodatnih delovnih me-st. Pa je nekdo o tem napisal članek v Kleine Zeiitung in zbudil pozornost domovini, zvestih udruženj v Celovcu. Heimatdienst je zavohal nevarnost za enotnost Koroške. »Ruf der H-einnat« je bil plat zvona. Natiskali ,so letalke, da bi bilo »Gorenje« izdaja Koroške. Pripeljali so- v Pliberk transparente proti Gorenju in jih nosili pri povorki slkozi mesto ob priliki odkritja spomenika zavlečenim bivšim članom NSDAP. Oba govornika, višji šolski svetnik Stukov. nik in ipotdmec žrtev, M-ory, sta se odločno postavila proti podjetju, tki bi nam prineslo sicer delo-, ki pa je slovensko in bi zavrlo mirni razvoj (mišljena je germanizacija) kraja, ki j,e že tako lepo napredoval. V isti rog so začeli trobiti še mnogi Pliberčani in se oglašati s pismi bralcev v 'koroških časopisih. Tudi na proslavi 50-letnice ljudskega glasovanja v Celovcu, so nosili t rampe -rente proti nameravani naselitvi podružnice Gorenje v Pliberku. Ko jih je policija (Nadaljevanje na 8. strani)
Iz spominov rajne Micke Kristan na Blatu
(Nadaljevanje in konec)
Na zgornjem Blatu je nekdaj stal grad. Tako namreč pravi ustno izročilo. Zgoraj nad vasjo je majhen grič, okrog tega griča •je bil skopan jiarek, -kar se še danes opazi in vidi. Spodaj pod gričem se razprostira lep, raven prostor, kjietr so v tistih časih bile viteške igre, imenovali so jih turnirje. Gori v gradu se j-e pa zbrana viteška gospoda zabavala in z -zanimanjem sledila poteku iger. Zmagovalcu i-gre so navdušeno ploskali in ga bogato obdarili- V itistih časih je bilo 'kmetsko- Ij udsjtvo podložno -graščakom in gorje -tlačanom, če so se zamerili gospodi, sledlijla je j(eča, lakota im smrt.
-Srednje 'Blato- ima posebno lepo zidano kapelico. To kapelico sta dala napraviti ali pozidati dva prejšnja -gospodarja i-z srednje vasi, v zahva-lo in spomin, da sta -njegovi družini srečno- prestali hude čase, ko je vladala la-kota in nalezljive bolezni. V notranjščini kapelice je veliko razpelo s Kristusovim -kipom. Vse slike ob stenah i-n na stropu -so- zelo lepe, izražajo božjo milino iin trpljenje Jezusovo. Poslikal jie to 'kapelico menda isti -slikar kot cerkev sv. Katarine.
'Spodnje Blato' šteje osem kmetij, zanimiva so lepa slovenska imena: Krevc, Hudob-miiik, Poikl-ivnik, Ržen,, Hrast, Poingrac, Kristan in Godec. Tudi v spodnji vasi je lep
OPERETNA PREMIERA v MESTNEM GLEDALIŠČU:
Johann SfrauB: ..NETOPIR'
Johann S-trauB jie bil star že 49 let, ko Se je lotil, is popolnim prepričanjem v zmago svoje nove -operete Netopirj-a, -kate-110 jie dokončal v -kratkih 42 dneh in nočeh.
_ Krstna predistav-a te operete v treh dejanjih jie bila 5. aipri-la 1874 v »Thea-tru an der Wi-en«, sprejeta sicer z običajnim odobravanjem StrauBove glasbe, ni pa dosegla 'tistega -prodornega uspeha, koit je -pričako-vailo vodstvo gledališča. Zato so jo enostavno vzeli z repertoarja. Sele po lizredn-em Usipeihu berlinske premiere, so jo na Duna-J'u ponovno' dlaili na program. Odslej j-e po-stal Netopir najbolj priljubljena Str-auBo-V:a- operejta vobče.
Tako- jie ugajala tudi. v celovškem Mesit-netn -gliedailišč-u premiera tie StrauBove operete.
Režiser Herbert Wochinz je življenjsko SV|eže:ga StraiuBovega Netopirja spravil brez nt-bdemiističnega pretiravanja v prijetno1 K°°rdiinaicijo z -glasbo-. Wocbimz litmia srečno r°k<> za 'spiodobno' oblikovanje intimnih in -prinaša naravno življenje pri vel-i-ansamblih. Vse jie prijetno, humor -med 'fbsaimeznimi- prizori ni prenapet, čustva 'h3, se ne -izgubljajo v morju kičaste senti-"b^ntakiolati.
Okusna, za vse male in velike dejavno-^ na odru sijajno izkoriščena, j-e scenerija Tatjaža Kralja, medtem ko je Evelyn Fran-k(yva ustvarila čudovite in mikavne kostume.
Opereta Netopir zahteva od nosilcev 'glavnih vlog, -da so zlasti dobri pevci. In v tej- uprizoritvi, so kar štirje odlični operni pevci,: Mirjana Iroš (Rozalimda — sopran), Annelies Hiickl (Adel-e — -sopran), Jose Maria Perez -(Alfred, pevski- učitelj. — tenor) i-n Peter Branoff (ravnatelj kaznilnice — bas); vsi štirje so s svojo igro in petjem na-mah osvojili poln avditorij. Že s to idealno zasedbo je zagotovljen uspeh Netopirja v Mestnem gledališču.
Nepopisno komičen je bil Felix Dvorak v vlogi j-etmiškega paznika (Frosch) v 3. dejanju, mieditiem ko je Andor Kaposy (tenor) kot G-albriel von Eisenstein zadovoljil bolj igralsko -kot pevsko. Leo Decker poje -in kreira princa Orlofslkega brezhibno, seveda pa tudi brez poetične otožnosti. Go-tt-fried Homig -n-i čisto verjeten dr. Falke, nasproti temu pa je Hubert Trattnig prepričljiv advokat dr. Bl-ind; s-rčkaina je Ida (Annemarie Schiller), Adelina sestra.
Zelo pazljiv, toda .morda premalo eksploziven, je 'bil zia -dirigentskim -puil-.tom Robert Filzwieser. Za prikupni baletni vložek j-e poskrbeli koreograf Jiri Nermut. Pohvaliti j-e tr-eiba še Manfreda Mayerhoferja za dobro naštudirani zbor.
Lahko rečemo: operetna sreča v Celovcu. To je potrdilo tudi gledališko občinstvo z viharnimi aplavzi.	B. L.
zidam Ikriž-kapalica. Nad vasjo j-e gozd, v -tam -gozdu je zelo -dolg jarek, po katerem teče voda, ki jie svoj čas -gnala mlinska kolesa, limenuj-e se v Grabnah. V te-m grabnu so se v starih časih skrivali -ljudje in živina. Bil jie varno- skrivališče, ki bi ga tujec ali sovražnik težko -našel. Tudi za ča-sa Francozov so- se zatekli v to skrivališče. Stari ljudje so pravili, kaj se je takrat pripetilo enemu izmed francoskih vojiakov. Ko so zvedeli vaščani, da se bližajo Francozi, so se zatekli, v to skrivališče, tudi živino so vzeli s seboj. Eden od gospodarjev se spomni, -dia je v tej naglici pozabil eno kravo v hlevu. Takoj ukaže svojemu hlapcu, naj hi-tro gre po njo, hlapec -se podviza, ter beži s kravo proti Grabnu. Že so ga zagledali francoski vojaki,, mahali in vpili, naj počaka, lačni so bili, hlapec pa se ne zmeni in beži, hi-tro jo zavije v gozd, še nekaj korako-v ih rešena sta on im krava. Ko so vojaki videli, da hlapec me čaka, se eden od voj,a,kov odloči in gre za njim. Že je mislil, da ga bo ujel, a j-e zgubil -sle-d in tiba izpred oči. Tudi. njegovih tovarišev me vidi. več. N-i,kjer žive duše. Hoče naprej, ne gre, hoče nazaj, ne more, obtičal je v Matu. Skuša se dvigniti — -obnemore in spozna, da j-e zašel v močvirje. Slednjič -popolnoma obnemore, ter se pogreza v-edn-o glob je, zemljia ga stiska, blato mu si-li v usta. Končno izgine, močvirje ga j-e požrlo.
Moj oče je večkrat pripovedoval o tej žalostni usodi, francoskega vojaka, ki .ima svoj grob v 'tistem močvirju. Francozi so izpraznili vse žitnice, konji pa popasli, vse; sledila je lakota. Slovenski jezik pa Francozi niso zaničevali. Po odhodu Francozov so si- ljudje nekoliko oddahnili. Billi so pa zelo hudi časi.
Ivo Kermavner - umrl
Zaslužnemu slovenskemu športniku v spomin . .,, .
Nepričakovano na-s je presenetila vest, da je v svojem domačem kraju, v Savljah pri Ljubljani, 23. oktobra umrl za srčno kapjo znani slovenski, športnik Ivo Kermavner.
V poinediedjek, 26. oktobra, smo ga pospremili, ob veliki, udeležbi sorodnikov in iznanceiv na njegovi zadnji poti, na ljubljansko pokopališče. Pri -kapelici sv. Krištofa so mu ob odprtem grobu zapeli domači, pevci-, njegov dolgoletni telovadni tovariš in -sodelvaleč v športnih organizacijah, g. Hvale pa je v lepih besedah orisal vse njegovo delo in napore.
Ivo Kermavner se je namreč zapisal športu, zlasti še telovadbi že v ljudski šoli in ji ostal zvest vse svoje življenje. Takoj po pr;vi, svetovni vojni je bil že v načelstvu tedanjega Orla. Kot aktivni sodelavec je dosegel na mednarodnem taboru v Mariboru svoj-e prvo mesto v telovadbi in lahki atletiki'. Sledili, so uspehi v Strassburgu, Brnu, Parizu, Kolnu, Amsterdamu in Pragi. Zlaisti je presenetila njegova zmaga v telovadnem dvanajsteroboj u v Kolnu, ko je premagal tedaj nadvse močne Nemce. Po razpustu Otrla, leta 1929, se je pridružil akademskemu športnemu društvu in postal tudi sodnik Jugoslovanske lahkoatletske zveze. Od leta 1932 pa je prevzel tudi športno rubriko Slovenca in si s strokovnim znanjem tudi kot časnikar pridobil lepe zasluge. Talko se je kot sodnik, vodja državne lahkoatletske ekipe in časnikar udeležil Balkanijad leta 1934 v Zagrebu in 1936 v Atenah, ravno tako zimske in letne olimpia-de v Garmischu in Berlinu leta 1936, ter vseh drugih važnih športnih prireditev do prve svetovne vojne.
Kot izvrsten organizator je leta 1935 prevzel -tudi vodstvo za celotno -reditelj-stvo na mednarodnem evharističnem kongresu v Ljubljani in s svojimi 1200 fanti poskrbel, da so udeleženci prišli do -prenočišča, da so 'potekle procesije in zaključna prireditev v stadionu v najlepšem redu.
Leta 1944 ga je -zaprla nemška Gestapo in 'ga obdolžila ilegalnega vodstva Slovenske legije »ter ga obdržala do konca vojne v zaporih. Po koncu vojne se je umaknil nia Koroško, se spet oprijel telovadbe in se posvetil zlasti šolski in odraščajoši mladini. Leta 1949 se j-e preselil v Ameriko in tudi tam žrtvoval ves svoj prosti čas športnemu delu med slovensko mladino. Leta 1959 se je iz zdravstvenih ozirov vrnil na Koroško. Kolikor mu je dopuščalo zdravje, je tudi tu pomagal pri športnih nastopih slovenske katoliške mladine; pisal pa je tudi strokovne članke v Naš tednik in tudi Mohor-j'eiv koledar.
Zadnja leta je spet in spet obiskoval svoje domače v Ljubljani; poleg -teh tudi -mlade slovenske telovadce ipri treningu in ■nastopih. Sele pred kratkim se je končno preselili v domovino in težko pričakoval ravnokar preteklo svetovno prvenstvo. Samo otvoritev si je prvi dan še lahko ogledal. Drugi dan pa ga je med potjo, še v domači- fari, poklical Gospod k sebi. Naj ipočiva v miru in naj mu bo lahka domača zemlja!
Kmet in vrtnar v začetku novembra
JESENSKI KOMPOST:
Čas je zelo prikladen za pripravo kompostnega kupa, saj je jesen v polni meri ogolila drevesa. Listje pomešano s cestnim blatom in drugimi odpadki na posestvu ter s hlevnim gnojem. Temu dodamo živo apno — apneni cianamid in Thomasovo žlindro. To nam da odličen kompost, ki ga uspešno uporabljamo posebno na vrtu in na travniku. Od časa do časa ga moramo premešati.
NA NJIVI:
Dokončati je treba setev zgodnjih sort žit. Pričnemo z globokim jesenskim oranjem in izvršimo temeljno gnojenje s hlevskim gnojem. Res je letos zemlja za oranje izredno trda, ker ni bilo doslej pravega jesenskega dežja. Obdelati moramo vse površine, tudi tiste, ki jih bomo posejali spomladi. Podorani gnoj bo poživil drobnoživke v tleh, in se bo takoj začel proces spreminjanja gnoja v obliko, ki je rastlinam dostopna. Urediti moramo že sedaj odvodne jarke za odtok odvečne vode.
SADNO DREVJE:
Pričnemo z obrezovanjem sadnih dreves. Sadimo mlada drevesa v pripravljene jame. Ob saditvi moramo paziti, da drevesa ne zasujemo pregloboko ali preplitvo. Drevo ne sme v zemljo globlje, kot je bilo in sicer do korenovega vratu. Korenine pregloboko sajenega drevesa se slabo razvijajo zaradi pomanjkanja zraka. Začnemo s čiščenjem debel in škropimo breskve z običajnimi sredstvi, kakor z modro galico.
ir
Spoet doma U% po svetu
NOGOMET
Avstrija—Italija 1:2 (1:2)
Avstrija je začela svoje letošnje sodelovanje v tekmovanju za evropsko prvenstvo doma s porazom. Premagala jo je Italija na Dunaju pred 60.000 gledalci s tesnim rezultatom 1:2.
Igra sama je bila živahna in dinamična, obe moštvi sta pokazali borbeno igro, v kateri je bila cela vrsta zapravljenih priložnosti, zlasti z avstrijske strani, kjer so igralci zabeležili tri strele v vratnico; poleg tega je Ettmayer, s svojim nemogočim strelom na gol pri enajstmetrovki, oškodoval Avstrijo za remi, torej za eno točko, ki se ji bo v nadaljevanju tekmovanja še krvavo maščevalo. Za izvrševanje najstrožje kazni pač ne dodeljujemo nogometaša s tremo!
Jugoslovanski nogomet
To nedeljo se je nadaljevalo jugoslovansko ngometno prvenstvo v 1. zvezni ligi. Oba slivenska zastopnika sta morala igrati na tujem iin izgubila srečanji le s tesnima rezultatoma. Maribor je v Beogradu premagal istoimenski klub Beograd 1:0, Olimpija pa je v Sarajevu izgubila tekmo z tamkajšnjim Železničarjem 1:2.
Jugoslavija—Sovjetska Zveza 0:4
V Moskvi sta se preteklo sredo (28. 10.) v prijateljski tekmi pred 20.000 gledalci srečali nogometni reprezentanci Sovjetske zveze in Jugoslavije. Zmagala je zasluženo Sovjetska zveza s 4:0 (2:0). To je največji poraz jugoslovanske reprezentance zadnja leta.. Jugoslovanska reprezentanca je ves čas igrala podrejeno vlogo. Za neuspeh ni kriva samo negotova obramba, ampak tudi neučinkovit napad, ki je ustvaril samo dve priložnosti za gol, pa še teh ni izkoristil.
HOKEJ NA LEDU
KAC-EGS Kitzbiihel 9:5 (4:1, 1:0, 4:4)
Avstrijski prvak v hokeju na ledu KAC se jie moral v soboto močno potruditi, da je premagal slabega nasprotnika, iz Kitz-buhla z 9:5. Premiera v tekmovanju za avstrijsko prvenstvo v celovški Mestni hali je bila za KAC slab začetek. Gledalci —
bilo j,ih je 2000 — so dali duška z žvižganjem nad mlačno igro Celovčanov.
Druge hokejske tekme: GAK—Hilti Feld-kirch 5:10 (2:2, 1:6, 2:2); EK Zell/See-ATSE Gradec 3:1 (0:0, 2:0, 1:1); IEV-Ty-rolit—WEV-Bali 11:3 (5:0, 5:1, 1:2).
KAC v drugem kolu Alpskega pokala
Avstrijski prvak KAC je v ;poniedeljek dosegel, kot je bilo pričakovati, drugo kolo v tekmovanju za alpski pokal v hokeju na ledu. Po zmagi na tujem (5:3) je KAC v povratni tekmi v Mestni hali porazil francoskega prvaka HC Chamonix 6:1 (2:0, 2:1, 2:0). Skupni rezultata je torej 11:4 za KAC.
Naslednji nasprotnik Celovčanov ibo švicarski -prvak HC La Cbaiux-de-Fonds. Igri bosta 17. in 26. novembra.
ATLETIKA
Med atletskim dvobojem Atene—Beograd je Grk Kristos Papanikolau postavil nov svetovni rekord v skoku s palico. Grški atlet je preskočil 549 cm, kar je za tri centi-
metre 'boljše od starega svetovnega rekorda, iki, je pripadal Nemcu Nordwigu.
MIRO CERAR: TO JE BIL BOJ
SAMOPREMAGOVANJA
Po tekmovanju svetovnega prvenstva v Ljubljani je Miro Cerar — kot znano je prejel zlato kolajno za storitev na konju z ročaji — odgovoril novinarjem na vprašanje »Kateri so bili najbolj kritični trenutki pri izvajanju njegovih vaj?«
»Bilo jih je precej in le malo je manjkalo, da nisem popustil. Moral sem pošteno stisniti zobe, saj sem bil nekajkrat na robu katastrofe. To velja zlasti za drog, kjer sem se kar dvakrat komaj s prsti ujel, da nisem padel. Tudi krogi so mi povzročili velike težave, za kar so krive stare poškodbe. V nekem trenutku sem preveč stegnil roke, a sem se komaj zadržal v ročajih. Tudi na konju sem komaj zdržal do konca, kajti vaja je bila dolga, toda za nobeno ceno nisem hotel odnehati. V parterju sem veliko tvegal, toda to je bilo nujno potrebno. Prav uspela vaja v parterju mi je dala potrebnih moči za nadaljevanje, posebno še za vajo na konju, ki je pomenila zame veliko psihološko obremenitev, saj so vsi od mene pričakovali visoko oceno.«
Sammy Davis ml. - fenomen med popevkarji
Kritiki so bili navdušeni, kadar so pisali o Sammyju Davisu ml. (44 let): »Fenomen, vitez uglajene zabave.« — Ali: »Kadar poje, se zdi, da veje po dvorani vonj po jasminu in hiacintah.« — Ženske, ki so ga intervju-va-le, so trdile, da je celo njegovo umetno oko »ranljivo in lepo«. Ko govori, vidim le njegove oči, pa ne znam razločevati, katero' oko je pravo.«
O sebi pravi Davis ml.: »Sem eden od najgrših moških na svetu. Črnec, visok 1,56; imam razbit nos in umetno oko, vrhu tega sem še Žid. Navzlic temu sem hotel doseči uspeh in postati srečen.«
Zdaj, ko je na vrhu, bo Sammy Davis postal za občinstvo redkost.
»V miiru bi rad še malce užival življenje. Pred menoj ni več dosti dobrih let,« je razmišljal zadnje dni pred prijatelji. »Morda štiri ali pet let...«
To je resignacija »najvitalnejše rakete zabavne industrije«. Avgusta so ga s hudo pljučnico in povsem izčrpanega odpeljali
v bolnišnico. Iz klinike v Las Vegasu je prišel utrujen. Na skušnjah je koreografu dejal: »Fant, tega, kar zahtevaš od mene, ne zmorem več!«
Doslej ga je mamilo vodilo: »Hočem — in zmorem!«
Rodil se je v Ncw Vorku in kot majhen deček je hrepenel po teatru in svetlobi. Že s tremi leti je nastopal v potujoči družinski skupini. Leta 1956 pa je nastopil v muzikalu Mister Wonderful na Broadwayu in se naenkrat znašel na vrhu.
Izpolnjena želja pa je 'bila posledica duševnega pretresa. V svoji knjigi »Ves I can!« pripoveduje Sammy:
»V vojski je bilo najhuje. Mučitelji so me povabili na pivo, in ko sem kozarec pristavil k ustom, sem videl, da gre za urin. Zaprli so me v latrino in me od glave do pet pobarvali v belo. Na prsi so napisali: ,Jaz sem črnuh!’ Potem sem moral pol ure plesati pred njimi ... Obrisali so barvo in
V najhujšem primeru se še lahko pogodim s saškima cuckoma, ki ju imam zaprta v pesjaku. — Hoj, ječar Giles, glej, da mi pripeljejo -Cedrica Rothenvoodskega in njegovega telelbanastega -tovariša — Co-ningsburškega mislim — Athelstana, ali kako mu pravijo. Se njih -imena so nadloga noimanskeanu jeziku; tako se mi zdi, 'kakor da bi ostal za njim okus po svinjski gnjati. Dajte mi več vina, kakor je rekel veseli princ John, da si poplaknem usta; v orožarno ga postavite in tudi jetnika privedite tja.«
Izvršili so njegova povelja; in ko je stopil v gotsko sobano, okrašeno z mnogimi spomini baronovih zmag in zmag -njegovega Očeta, je našel na težki hrastovi mizi čašo vina, onkraj mize pa saška jetnika med štirimi vazali, ki so ju stražili. Front de Boeuif si je privoščil dolg požirek; nato se je obrnil k jetnikoma. Kučma, ki je senčila Wambu obraz, izpremenjena obleka, mrka luč in dejstvo, da baron ni dobro poznal Cedr-icovih črt (zakaj Sas se je ogibal normanskih sosedov) —• vse to mu je branilo opaziti, da je najvažnejši jetnik ušel.
»Nu, angleška junaka,« je izpregovoril Front de Boeuf, »kako vama ugaja torquil-stonska postrežba? — Zdaj vidita, kakšno kazen zasluži vajina nesramna prevzetnost, da sta se drznila zasmehovati gostoljubje princa iz rodbine Anjou! Sta li pozabila, kako sta se oddolžila kraljevskemu Johnu za nezasluženo povabilo? Tako mi Boga in svetega Dennisa, ako ne plačata bogate odkupnine, vaju obesim za noge na železno-drogovj e tehle oken, dokler vaju ne obero
vrani in kragulji do belih kosti! — Govorita, saška psa: kaj ponujata za svoje malopridno življenje? — Kaj praviš, Rother-woodski?«
»Jaz ne dam niti beliča,« se je odrezal ubogi Wamba, »in kar se tiče obešanja za noge, so moji možgani itak baje obrnjeni, odkar so mi poveznili nanje prvo otroško čepico; če me daš postaviti na glavo, jih nemara celo uravnaš.«
»Sveta Genovefa!« je kriknil Front de Boeuf, »kaj je to?«
S hrbtom dlani je zbil burkaču -Cedrico-vo kučmo z glave in mu razgrnil ovratnik; takoj je opazil znamenje suženjstva — srebrni obroč, ki ga je nosil okrog vratu.
»Giles, Clement! Lopova! Psa!« je zakričal besni Norman; »koga sta mi pripeljala?«
»Mislim, da vam -lahko jaz povem,« se je oglasil de Bracy, ki je prav tedaj stopil v sobo. »To je Cedricov burkač, ki se je tako možato bojeval z Izakom iz Vorka za prvenstvo.«
»Rešiti hočem spor za oba,« je rekel Front de Boeuf; »visela bosta na istih ve-šalih, razen če hočeta njegov gospodar in tale coningsburški neresec drago odkupiti njuno življenje. A njiju bogastvo bo še najmanjša -izguba; odvesti marata tudi -tolpe, ki oblegajo naš grad, in podpisati izjavo, da se odrečeta svojih namišljenih svoboščin ter hočeta živeti pod našo oblastjo kot podanika in vazala; srečna naj se štejeta, da jima v novem življenju, ki se zdaj začenja-, voibče še dovolimo dihati. — Stopita,« je rekel dvema izmed svojih spremljevalcev, »privedita mi pravega Cedrica; za zdaj vama odpustim pomoto — tem rajši, ker sta zamenjala norca s saškim frainkli-nom.«
»Da,« je rekel Wamba; »a vaša viteška prevzviiŠenost bo spoznala, da je med nami več norcev nego franklinov.«
»Kam meri lopov?« je vprašal Front de Boeuf, oziraje se na služabnika, ki sta jec-Ijaje in obotavljaje se izjavila, da ne vesta,
kam je izginil Cedric, če ta, ki stoji pred baronom, ni on.
»Svetniki nebeški!« je vzkliknil de Bra-cy, »gotovo je ušel v meniški halji!«
»Vsi peklenščki!« se je zdrznil Front de Boeuf; »tik rothe-nvoodsiki neresec je bil tisti, ki sem ga peljal k zadnjim vratom in svojeročno spustil iz gradu! — A ti,« je rekel Waimhi, »ki v svoji neumnosti prekašaš modrost še dosti večjih bebcev, nego si sam — le počakaj! Ali ti posvetim! Ali ti -obrijemo tonzuro! Evo ga! Oderite mu kožo z glave in strmoglavite ga z obzidja. Nu, šaljivec, a-li, te še mika zbijati šale?«
»Vaša dobrota, plemeniti vitez, je večja, nego je videti po- vaših besedah,« je zaječal ubogi Wamba, ki mu niti misel na bližnjo smrt ni mogla pregnati burkaških navad; »ako dobim rdečo -čepico, katero ste mi namenili, postanem iz meniha kardinal.«
»Siromak je sklenil, dia umre v svojem poklicu,« se je oglasil de Bracy. »Ne dajte ga -ubiti, Front de Boeuf. Podarite ga meni, da bo zabaval moje četnike. — Kaj meniš, lopov? Ali sprejmeš parni loščenj e, da s-e pojdeš z menoj voj e vat?«
»Da, če mi gospodar dovoli,,« je rekel Wam!ba, »zakaj brez -njegovega dovoljenja si ne smem smeti ovratnika.« Pokazal je s prstom na svoj obroč.
»O,« je dejial de Bracy, »salški obroč se ne bo dolgo ustavljal normamski pili.«
»Da, plemeniti sir,« je -rekel Wamlba, »zato- m,enda -pravi pregovor:
Normanslka pila, angleško drevo, angleški tilnik, n-o-rmanski igo, normanska žlica, angleška jed, pod normansko vlado angleški svet, v veseli, Angliji jok in stok, dokler se ne reši teh štirih nadlog.
»Res -pameten si, de Bracy,« je izprego-vojriill Front de Boeuf, »da stojiš -tu in poslušaš- norčevo -gotbezdamje, ko nam grozi
KRIŽANKA „A“
1	2	)	14	5	6	7	8
VODORAVNO I. življenje primemo času, ali... (mn.); 9. moško ime; 10. prva žena; 12. raj; 14. zelen, lat.; 16. igralna karta; 17. žensko ime; 19. peta in četrta črka slov. ABC-ede; 20. cesar, tudi hrvaško ime za (cesar); 22. osebni zaimek; 23. tukaj; 24. vas ob Vrbskem jezera; 27. zelo strupena kača; 28. obličje; 30. veznik.
NAVPIČNO: 1. čast; 2. dva samoglasnika; 3. gora na Koroškem; 4. osebni zaimek; 5. nikalnica; 6. žitnica; 7. sadež; 8. mesto na Tirolskem; 11. predlog z rodilnikom, v nasprotju s predlogom »kg; 13. kazalni zaimek; 15. prvi in drugi del imena indijske predsednice; 18. Ivan Cankar; 21. prva in enaindvajseta črka slov. ABC; 25. žensko ime; 26. ločilo brez vejice; 27. nag, hrvaško; 29. glej 30 vodoravno.
rekli: .Karkoli boš že počel — ostal boš črnuh!’«
In Samimy Davis ml. j,e navzlic vsemu zmaga-l. Nos ,so mu razbili med pretepom, oko- je zgubil v avtomobilski nesreči. Uveljaviti se je moral s težavo, vendar pa se ni sramoval svojega videza. Celo postavljati se je znal z -njim.
Njegova poroka s svetlolaso Svedinjo May Britt (danes 33 let) je bila atrakcija. Obema so osem let grozili. Potem sta se ločila. Zdaj je Sammy poročen s temnopolto zvezdo v njegovi reviji — triindvajsetletno plesalko Altaviso Gore.
Nastopil bo odslej le enkrat v letu — »tako da me ne bodo pozabili. Prekleto dober občutek je namreč, če te policist pri semaforju pozdravi in vzklikne: ,Hey, Sam-my!’«
poguba! Ali ne vidiš, da smo ukanjeni in da jie izpodl-etal načrt, s katerim smo hoteli obvestiti svoje prijatelje, po zaslugi pisanega dvorjana,, ki se ti -tako mudi, da bi ze z njim pobratil? Vsalk trenutek se naiu olbeta naskok!«
»Na- branike tedaj!« je rekel de Bracy; »kdaj- si še videl, -da bi me storila misel na iboj resnejšega? Pokliči templjarja in dal Bog, da bi se boril le pol tako dobro za svoje življenje, kakor se je boril za svoj red; zasloni obzidje sam s svojim orjaškim telesom in daj meni, d-a se -potrudim, kakor vem in znam, pa sem ti porok, da bodo sa-ški hajduki prej v oblakih nego v torquil-stonskemu -gradu; ako se pa želiš -pogajati z razbojniki, zakaj ne -porabiš dičnega frank-lina, ki je videti -tako globoko zaverovan v tvojo vinsko čašo? — Evo, Sas,« j-e povzel, obmivš-i se k Athelstanu in podaivši mU nalito kupo, »oplakni, si grlo s to plemenito mokroto in okrepi si duha, da nama poveš, kaj -si voljan storiti za svojo svobodo.«
»Vse, kar -more storiti mož,« je odvrnil Athel-stane, »ne da bi se pregrešil zoper svojo čast. Izpusti me na svobodo z mojimi tovariši vred, pa ti plačam tisoč mark odkupnine.«
»Ali si nam mimo tega porok, da se odstrani sodrga, ki roji okoli gradu Bogu in kralju nakljub?« je vprašal Front de Boeuf'
»Odpravim jih, kakor vem in znam,« je rekel Athelstan-e; »i-n ne bojim se, da mi oče Cedric ne bi pomagal po svoji moči.«
»Tedaj sva zmenjena,« j-e dejal Front de Boeuf. »Za tisoč mark izpustim na svobodo tebe in tvoje ljudi in mir velja za vas in za nas. Odkupnina je majhna, Sas; še hvaležen nam boš -za zmernost, da jo sprejmem v -zameno za vaše osebe. Pomni pa, da to ne zadeva Žida Izaka.«
»Niti ne Izakove hčerke,« je rekel temp-ljar, ki se je pravkar pridružil.
»Ne on ne ona nista iz družbe tega Sasa,« je povzel Front de Boeuf.
»Nevreden bi bil krščanskega imena, ako
Anton Ingolič:
pismo
Tine je bil še mlad, ko se je poslovil od svoje Marte in se napotil v Pariz na univerzo.
Prve dni je bil ves osamljen od vožnje in Pariza; šele čez nekaj dni se je spet zavedel. In tedaj se je zgrozil od spoznanja, da je sam sredi tega ogromnega mesta, ki mu je tuje in 'nu ne more ničesar dati.
Zaklenil se je v svojo podstrešno sobico in napisal Marti dolgo pismo, polno hrepenenja ‘n ljubezni.
Od tedaj je živel samo v pričakovanju njenega odgovora.
Ves Pariz se je pogreznil nekam. Vse okoli njega je izgubilo vsako lepoto in vrednost. Hodil je po ulicah, pa ni nič videl, poslušal je koncerte, pa ni nič slišal; v njem je živelo le eno: Martino belo pismo, ki ga bo dobil. Planil bi sredi trga in kričal množicam, ki so brezumno drvele mimo:
„Postojte! Čakajte! Danes dobim njeno pismo! Ali slišite! Njeno pismo dobim! Porušite te bajne palače, vrzite raz sebe ta dragocena oblačila, saj je vse tako majhno v primeri s tem, kar bom jaz dobil!"
Tisti dan je hodil od jutra do večera pred svojim zamazanim hotelom in pričakoval pismonošo. Pismonoša je prišel, a zanj ni prinesel ničesar. Niti zjutraj niti zvečer in tudi ne drugo jutro.
Za Tineta je vse ugasnilo.
Brez misli in volje se je vlačil po ulicah, a kljub temu se je vsake pol ure vrnil v hotel in Vprašal, ali je pismo prišlo.
A pisma ni bilo niti zvečer in tudi ne naslednja dva dni.
Tine se je pogreznil nekam v temo. Strašna misel ga je vsega napolnila in strla. Vsega je bilo zanj konec.
*
Tisti večer se je vrnil pozno v svojo sobo in ni hotel niti vprašati, ali je prišlo zanj kako Pismo.
A ko se je ponoči zbudil, je zagledal v polami na tleh ob vratih nekaj belega. Planil je s Postelje.
Bilo je pismo!
Vrgel se je k oknu. Bolj z dušo ko z očmi je spoznal, da je bilo pismo od Marte.
Pognal se je k stikalu in ga zavrtel. A žarnica ni zažarela. Zavrtel je še enkrat, a luči ni bilo. Tedaj je začel blazno vrteti na levo in desno. A zaman: luči ni bilo.
Spet je stopil k oknu, odprl pismo in ga skušal čitati, a premalo je bilo svetlobe, niti ene besede ni mogel razbrati, komaj da je slutil Martino okroglo lično pisavo.
Zdrvel je na hodnik, a tudi tam je bila tema. Tipal je ob steni, dokler ni našel stikala. Z upanjem je zavrtel. A luči ni bilo. Planil je v naslednje nastropje. Tudi tu se ni prižgalo. Po vseh hodnikih je poizkusil. A zaman: ves hotel je bil v temi.
Domsilil se je, da bi stopil na ulico in tam prečital pismo.
Odbrzel je nazaj v svojo sobico in se v naglici oblekel. V nekaj trenutkih je bil spet spo-
daj v veži. Toda vežna vrata so bila zaklenjena. Spomnil se je, da bi poklical vratarja ali kogarkoli, a ni vedel, kam naj potrka in kako pove francosko, česa si želi. Kakor brezumen je begal s pismom v roki iz nadstropja v nadstropje, vrtel stikala in prisluškoval, če bi prišel kdo odkod.
Nazadnje se je spet vrnil v sobo, položil pismo na okno in napenjal oči. A črke so se izgubljale in zavijale v meglo, da ni mogel ničesar razločiti. In tam spodaj na ulici je gorela električna žarnica in od onstran iz stolpa cerkve Notre-Dame je udarilo eno!
Tine se je vrgel na posteljo, stokal od bolečine in božal pismo. Tedaj pa je obtipal še nekaj v kuverti. V hipu je segel vanjo in na blazino se je usulo nekaj lahnega, okoli njega pa je zadehtelo po svežih vrtnicah.
Tine je zavrisnil.
Brez luči je spoznal, da je Marta še njegova.
Dragoceno zobovje
V malem mestu L. v Novi Mehiki je živel bogat samec N. Wilson, ki je imel edinega sorodnika, nečaka Armstronga. Ta Armstrong jie bil siaim bogataš itn je imel prostrana polja ter velike farme živine. Stari VVilson je bil znan stiskač, njegov nečak pa je bil naravnost skoipuh.
Leta 1901 je stric Wilson umrl in vso dediščino je dobil njegov skopi nečak. Že pri pogrebu je moral mladenič pokazati svojo - umazano skopost, kajti 'krsta in vse drugo je bilo najbolj preprosto.
Ko je prevzel svoje novo posestvo, je vse pregledal in zapisal.
Hipoma je pa skomignil z ramama in razburjen zakričal:
»Stari je imel vendar lepo zobovje iz zlata. Tega pa ni nikjer.«
Brskal je in brskal in je bil naposled prepričan, da je stric zobovje odnesel s seboj v grob.
Te izgube pa skopuh ni hotel utrpeti. Urno je zapregel konja in dirjal v mesto, kjer je zahteval, da se mora starec odkopati, da mu vzame zobe, ki so del njegove dediščine, kakor je rekel. Odkopali so strica, toda zob ni imel.
Skppuh je besen dirjal dOmov. Ko je prišel domov, je pričel premišljevati, kdo je mogel zobovje ukrasti.
In spomnil se je, da jie imel pri starcu največ opravka, mizar, ki je delal krsto
zanj. Takoj si je vtepel misel, da ni nihče drug kakor mizar odnesel zobe. Zato se je vrnil v mesto in tožil mojstra Bradforda zaradi tatvine.
Mizar Bradford je bil pošten in oženjen mož, pa tudi zelo ugleden. Silno se je začudil, ko je dobil od sodišča poziv, da se mora zagovarjati zaradi tatvine.
Pri razpravi je zanikal vsako tatvino, čeprav mu je sodnik zapretil, da bo izvršil pri njem hišno, preiskavo in ga bo dal zapreti.
Naposled j,e le bila preiskava. Pri mojstru niso našli ničesar in sodnik ga je moral oprostiti.
Armstrong jie bil zelo razočaran. Posebno gia je jezilo, ker je moral plačati tudi vse sodne stroške.
Bradford je bil sicer oproščen, toda ta sramota ga je zelo bolela in pričel se je ogibati ljudi,, Iker si je še vedno domišljal, dla ga imajo ljudje za tatu.
Preteklo je 14 dni. Neki večer se je vrnil iz tujine potujoč krošnjar domov v mesto. Ko jie čul, česa so Obdolžili mojstra Bradforda, se je zelo razburil:
»Kaj, ita poštenjak naj nosi zdaj sramoten pečat tatu? To je nekaj nesramnega! Jaz sam sem kake tri tedne pred Wilsonovo smrtjo kupil od njega zobovje. Prodal mi ga je, češ da ga sam itak ne bo več dolgo rabil.«
PODBLEGASKI:
(MiriLff n& Slez
Oh, davno so pesmice bile, izlivalo jih je srce; tople, vesele so vrele, kot tople so sreče solze.
Ko sreča že dolgo je mrtva, mi pesmi še vedno kipe; a trpke in grenke so včasih in skrivajo v sebi gorje ...
Zdaj pesem se redko oglaša in duša je bolna — molči; saj večnost odpira že vrata, po miru srce hrepeni.
Čeprav je bil krošnjar truden od pota, je takoj šel k mizarju in mu vse povedal. Bnadford je bil vesel, saj se je zdaj pač lahko popolnoma opral pred ljudmi.
Naznanil je skopuha, češ da ga je po nedolžnem osumil tatvine. Zahteval je za vse to, kar je moral zaradi te Obdolžitve pretrpeti, 5000 dolarjev odškodnine.
Nastala je iz tega dolga pravda, kaj ti skopuški Armstrong ni hotel odšteti ni kake odškodnine in se je proti razsodbi pritožil. Toda tudi najvišja instanca mu je pritožbo zavrnila in moral je 'plačati mizarju 5000 dolarjev, poleg tega pa še poravnati vse stroške.	O. v. Briesen
Življenjska modrost
•	Kdo je moder? — Kdor se od vsakega uči.
•	Kdo je močan? — Kdor premaga samega sebe.
•	Kdo je bogat? — Kdor se zadovolji s svojim.
•	Kdo je spoštovanja vreden? — Kdor spoštuje druge.	(Talmud)
Resnica se ustavi pri razumu, lepota gre do srca. (Lacordaire)
O politiki ne razumem prav nič. Ko pa vidim, kaj vse počnejo politiki, se tolažim, da tudi oni nič ne razumejo. (Goethe)
Kar je moralno slabo, ne more biti politično pravilno. (Gladstone)
ki bila,« je odvrnil Athelstane; »ravnajte z Nejeverni kom kakor vam drago.«
»Niti ne velja, odkupnina za lady Rowe-n°>« je pripomnil de Bracy. »Nihče naj ne ^eče, da sem si dal iztrgati krasen plen, ne bi ga branil z ostrino meča.«
»Naša pogodba,« je rekel Front de 7°euf, »tudi ne zadeva klavrnega burka-ca; pridržim si ga, da ustanovim svarilen z§ied za vse lopove, ki izprevračajo šalo v re$nico.«
»Lady Rowena,« je odvrnil Athelstane s trdno odločnostjo, »je moja zaročenka in jtevesta. Rajši se dam raztrgati po divjih konjih, nego da bi pristal na ločitev od nje. Suženj Wamba je danes otal življenje mo-lega očeta Cedrica; sam 'poginem, preden oaim skriviti las na njegovi glavi.«
»Tvoja zaročenka in nevesta! Lady Ro-)v&na zaročenka in nevesta takega vazala?« Je vzkliknil de Bracy. »Sas, tebi se sanja, ,a se vračajo časi sedmih kraljev. Povem da princi iz rodu Anževincev ne dajejo jv<) j ih varovank ženinom takega pokol en j a kakor je tvoje.«
. »Moje pokolenje, ošabni Norman,« ga Je zavrnil Athelstane, »izhaja iz čistega in starejšega vrela nego po.kolenje beraškega tancoza, ki se preživlja s tem, da prodaja kfi tatov, katere zbira pod svojo siromašno Ustavo. Moji predniki so bili kralji, silni. 11 a vojni in modri v Zboru; vsak dan so go-stili v svoji dvorani več sto ljudi, nego imaš 1 posameznih pristašev; njih imena so ope-'1ali minstreli, njih trupla so pokopavali l0li) molitvah svetnikov in nad njihovimi krdbovi so gradili stolne cerkve.«
»Evo ti, de Bracy!« je rekel Front de oeuf, ki. je privoščil tovarišu zavrnitev; ^olbro ti je zasolil Sas.«
»Kakor le more jetnik,« je odvrnil Bra-T z dozdevno malomarnostjo; prav je, da ^ore gibati vsaj z jezikom, kdor ima zve-Zane rolke. — A tvoja jezičnost,« je dodal, ^krtačaj e se k Athelstainu, »ne bo osvobo-ma lady Ravene.«
Athelstane, ki je govoril itak že mnogo dalj nego kdaj, o kakem predmetu, pa naj je bil še tako- zanimiv, ni rekel ničesar na ite besede. Razgovor je zmotil sluga, ki je prišel z vestjo, da stoji pred stranskimi vratmi menih in prosi, naj bi mu odprli.
»Tako mi svetega Benedikta, vladarja te beraške zaloge,« je rekel Front de Boeuf, »rad bi vedel, ali imamo to poit opravka s pravim menihom ali. samo z novim sleparjem? Preučite ga, sužnji! Ako se daste v drugo' ukaniti sleparju, vam ukažem izdreti, oči in zasuti njih votline z žarečim ogljem.«
»>Ves vaš srd naj me zadene, 'gospodar,« je rekel Giles, »če to ni pravi britoglavec. Vaš oproda. Jocelyn ga dobro pozna in je iporolk zanj, da je brat Ambrozij, menih iz. spremstva jorvaulsikega priorja.«
'»Spusti ga noter,« je velel Front de Boeuf; »gotovo nam prinaša novic od svojega veselega gospodarja. Menda ima zlodej praznike in pop j e počitnice, da se klatijo' kar tako po deželi.. Odvedite jetnika; in .ti, Sas, premišljuj o- tem, kar si slišal.«
»Zahtevam,« je rekel Athelstane, »da me imaš v častnem jetništvu in mi daješ dostojno hrano in ležišče, kakršno sc spodobi mojemu stanu in kakršno pristoji vsakomur, kdor se pogaja za odkup. Mimo tega pozivam tistega, ki misli, da je najboljši izmed vas, na osebni odgovor za ta napad na mojo svobodo. Ta poziv sem ti sporočil že po sitolniku; slišal si ga in moraš se odzvati. Evo ti moje rokavice.«
»Izziva svojega jetnika ne sprejmem,« je rekel Front de Boeuf, »in tudi ti ga ne smeš sprejeti, de Bracy. — Giles,« je povzel, »Obesi framklinovo rokavico na one jelenje rogovile; tam naj visi, dokler ne bo svoboden mož. Ako se potem predrzne zahtevati odgovora ali trditi, da smo ga zajeli po krivici — tako mi pasu svetega Krištofa, imel bo posla s tistim, ki se ni še nikoli obotavljal kljubovati sovragu peš ali na konju, sam ali na čelu svojih podložnikov!«
Saška jetnika so odvedli prav tisti mah, ko so pripeljali meniha Ambrozija, ki je bil videti ves razburjen.
»To je pravi D e us vobiseum,« je rekel Wamba, ko je šel mimo častitega brata; »prejšnja dva sta bila ponarejena.«
»Sveta Mati 'božja!« je vzdihnil menih, obrača je se k zbranim vitezom, »tu sem vsaj varen in spet med kristjani!«
»Varen si,« je odvrnil de Bracy; »in kar se tiče krščanstva, evo ti silnega barona Reginalda Front de Boeufa, ki. ne mrzi ničesar tako kakor Žide; in vrlega templjarskega viteza Briana de Bois-Guilberta, čigar posel je, da pobija Sarcene. Ako to nista dve dobri, znamenji krščanstva, ti drugih ne vem našteti.«
»Prijatelji ste in zavezniki našega častitega očeta po Bogu, Aymerja, priorja v Jorvaulxu,« je rekel menih, kakor da ni začutil smisla de Bracyjevih besed; »viteška zvestoba in krščansko usmiljenje vam nalagata dolžnost, da mu pomorete, zakaj kakor pravi sveti Avguštin v svoji razpravi De civitate Dei —«
»Kaj pravi hudič?« ga je prekinil Front de Boeuf; »ali bolje, kaj praviš ti, gospod menih? Nedostaja nam časa, da bi poslušali navedke iz svetih očetov.«
»Sancta Maria!« je vzkliknil brat Ambrozij, »kaiko nagle jeze SO' ti neposvečeni laiki! — Toda vedite, hrabri vitezi, da je nekaj pokvarjencev in morilcev, ki so zatajili strah božji in spoštovanje do svete Cerkve, preziraje bulo svete stolice Si quis, suaden-te Dialboilo (če kdo, po izkušnjavi hudičevi...) —«
»Brate pop,« je rekel templjar, »vse to vemo ali vsaj lahko uganemo; povej nam jasno, ali je prior, tvoj gospodar, ujet in kdo ga je zajel?«
»Resnično vam povem,« je dejal Ambrozij, »pal je v roke sinov Belialovih, ki oku-žujejo te lesove in prezirajo besede svetega pisma: »Ne dotaknite se mojih maziljencev in ne storite žalega mojim prerokom.«
»Nov povod, da izderemo meče, gospo-
da,« je rekel Front de Boeuf, obrnivši se k tovarišema; »jourvaulski prior prosi zaščite z naše strani, ne pa da bi nam poslal pomolči Res mnogo koristijo človeku ti leni nunci — in ravno kadar ima skrbi preko glave! — A govori, svečenik, in povej na kratko, česa se nadeja od nas tvoj gospodar?«
»Ako dovolite,« je rekel Ambrozij; »s silo so položili roke na mojega veličastnega gospodarja, ne meneč se za božjo zapoved, ki sem jo pravkar navel; da, sinovi Belialo-vi so mu oplenili torbe in bisage ter mu ugrabili dve sto mark suhega .zlata; poleg tega zahtevajo' od njega še veliko vsoto, preden ga izpuste iz svojih neobrezanih rok. Zato prosi prečastiti oče v Bogu vas, svoje drage prijatelje, da bi ga rešili s tem, da plačate zanj odkupnino, ali pa bi ga osvobodili z oboroženo močjo, kakor se vam zdi bolj. primerno.«
»Vrag naij za jase priorja!« je rekel Front de Boeuf; »prekleto globoko je moral davi pogledati v kozarec. Kdaj je še slišal tvoj gospodar o normianskem baronu, ki, bi odvezal mošnjo za rešitev popa, čigar malhe so desetkrat težje od naših? In kako naj ga osvobodimo s hrabrostjo^ ko smo tukaj obkoljeni, z desetem im številom sovražnikov in pričakujemo vsak trenutek naskoka?«
»Prav to sem vam hotel povedati,« je dejal menih, »da me niste prehiteli v svoji nestrpnosti. Bog pomagaj, starec sem in vsi ti grdi poboji spravljajo, pamet priletnega moža v zmešnjavo. A kar je res, je res; obleganci se zbirajo in grade nasip proti grajskemu obzidju.
»Na utrdbe,« je kriknil de Bracy, »da vidimo, kaj delajo lopovi! To rekši je odprl rešetkasto okno, ki je držalo na nekakšen pomol; tik zatem je zakričal tovarišema, ki sta ostala v sobani: »Sveti Denis, stari menih je govoril resnico! Že se bližajo z zasloni in velikimi ščiti in strelci se zbirajo na robu šume kakor čmi oblaki pred nevihto.«	(Dalje prihodnjič)
Stran 8
OBVESTILA
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 8. 11.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo,- — PONEDELJEK, 9. 11.: 13.45 Informacije - Za našo vas. — TOREK, 10. 11.: 13.45 Informacije — Koroška povest (V. Polanšek — Obirjan 2.) — Športni mozaik. — SREDA, 11. 11.: 13.45 Informacije — ... Da bi misel srečala misel! (Iz pesniške zbirke Ludovike Kalan: »V pozni jeseni«. Literamo-glas-bena oddaja). - ČETRTEK, 12. 11.: 13.45 Informacije — Kulturna panorama — Našim mladim poslušalcem — Pokoncilski pogovor. — PETEK, 13. 11.: 13.45 Informacije — Razgled po svetu (H Weiss: Rctoromani v Švici — 2.). — SOBOTA, 14. 11.:
9.00	Od pesni do pesmi — od srca do srca — Rubrika za jugoslovanske delavce v Avstriji. — 14.00 Vse mine (Minljivost v ljudski pesmi).
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 7. novembra: 15.20 Koncert ORF —
16.10	Za otroke od 5. leta dalje: Hišica — 16.35 Za otroke od 6. leta dalje: Hop in Hup — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Tutu«, lahko noč za najmlajše — 18.26 Kultura — aktualno — 18.50 Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Cas v sliki — 20.15 »Želi si kaj?«, velika družinska igra
—	22.15 Čas v sliki — 22.30 »Ognjeni vihar«, pustolovski film.
NEDELJA, 8. novembra: 15.20 Franz Schubert: »Kolajna«, opera v enem dejanju — 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: »Lolek in Bolek« — 16.10 Če-silko — povodni mož: »Frak« — 16.20 Za mladino od 11. leta dalje: »Miša, Maša, Maj«, igra — 17.30 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 18.25 »Tutu«, lahko noč za najmlajše — 18.30 Svet v slikah —
19.00	Čas v sliki — 20.15 »Rakasta postaja«, igra —
22.10	Otto Schenk bere zaljubljene zgodbe — 22.35
Čas v sliki.	_
PONEDELJEK, 9. novembra: 18.00 Znanje — aktualno — 18.20 »Tutu«, lahko noč za najmlajše
—	18.25 Avstrija — podoba — 18.50 Leto z nedeljo »Sabotaža« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 FBI »Hudičev krog« — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Politični portret.
TOREK, 10. novembra: 18.00 Walter in Connie: Angleščina — 18.20 »Tutu«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 »Obisk iz Bostona«, Yancy Derringer — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zgodbe z Dunaja »Je bilo prijetno! — 21.00 »Rakasta postaja« (2. del) — 22.15 Čas v sliki.
SREDA, 11. novembra 10.00 TV v šoli: Resna knjiga ali listi z datumi — 10.30 Mostovi k ljudem
—	11.00 Program za delavce Marija Terezija — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Pasja razstava — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.35 Lassie, zgodba psa: »Dirjanje« —
QLEDALI$ČE V CELOVCU * v
PETEK, 6. novembra, ob 19,30 Johann StmaiuB: Netopir (Die Fledcrm-aus), oipereta
v itireh dejanjih — SOBOTA, 7. novembra, ob 19,30 Johann Nestroy: V-ražni. obesek •(Der Talisman), burka s petjem. — TOREK, 10. nomelbra, ob 19,30: Vražn-i obesek. — SREDA, 11. novembra, ob 10. uiri dopoldne: Vraž ni obesek; predstava za šole. — ČETRTEK, 12. novembra, ob 19,30 W. A. Mozart: Don Juan (Don Giov-annii), Opera v dveh dejanjih.
VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni. kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi
FERLACHER BETONWERK
J. PAGITZ, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!)
18.00	Francoščina — 18.20 »Kuštravci«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport
—	20.15 Reportaža ORF — 21.15 »Sosedje«, enodejanka Jamesa Saindersa — 22.25 Čas v sliki.
ČETRTEK, 12. novembra: 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem — 10.30 Jesti in piti — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Krščanski običaji. Bizantinska Akvi-leja — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Kuštravci«, lahko noč za najmlajše — 18.25 Šport — 18.50 De-zernat M: »Senca v krogu« — 19.16 ORF danes zvečer - 19.30 Čas v sliki - 20.06 šport - 20.15 »Prekleti so vsi«, film — 22.25 Čas v sliki — 22.40 Teniško prvenstvo v dunajski Mestni hali.
PETEK, 13. novembra: 10.00 TV v šoli: Wil-helmsburg (malo mestece) — 10.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 11.00 Program za delavce: »Prekleti so vsi« — 18.00 Zeleni svet — 18.20 Lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Očarljiva Žini. »Skrivnostni sel Tomy« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport
—	20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21. Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Na poti ob koncu tedna — 22.35 Teniško prvenstvo v dunajski Mestni hali — 23.15 Uradni spisi XY — nerešeni. Poročila in reakcije.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
PETEK, 6. 11.: 9.30 TV v šoli - 11.00 Angleščina
—	16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Bratovščina sinjega Galeba — III. del — 18.30 B. Bartok: Leseni princ — 19.05 Ljudem podobni stroji —
20.00	TV dnevnik — 20.35 6. julij — sovjetski film
—	22.25 Dobri vojak Švejk — 22.55 Poročila — 23.00 Boks NDR:Jugoslavija.
SOBOTA, 7. 11.: 11.00 Osnove splošne izobrazbe
—	11.30 Oddaja za prosvetne delavce — Športno
1000 KM DOLG METANOVOD
MED IRANOM IN
SOVJETSKO ZVEZO
Perzijski šah Pahlevi in sovjetski državni predsednik Podgomi sta otvorila 1000 km ‘doilg metainovod, ipo katerem -bodo dobavljali zemeljski plin iz južnega Irana v Sovjetsko- zvezo. Šah je -sprejel Pod-go-mega na mostu, ki povezuje obmejno mesto As tara. Nato- sita skupaj imela politični razgovor, prednio sta se vrnila v glavni mesiti.
OGROMNI VOJNI IZDATKI
V IZRAELU
Ožji sodelavec izraelskega obrambnega ministra, -rezervni general Zur, je -izjavil, da Izrael porabi dnevno za svojo obrambo štiri milijone dolarjev, kar znaša okoli 133 milijonov šilingov. Poudaril je, da znašajo ti izdatki četrtino celotne kosmate nacionalne -proizvodnje, in sicer dva in pol krat več kot v Združenih državah Amerike, v primerjavi z njihovo proizvodnjo.
SUEZ BODO ČISTILI
Direktor -uprave Sueškega prekopa Ali Mahmiud je izjavil, da je Egipt -pred nedavnim navezal stike z največjimi svetovnimi družbami -za reševanje ladij, da bi s-e domenil o morebitnem čiščenju Sueškega prekopa, v ka-terem -tičijo ladje že od junijske vojne 1967.
Direktor pravi, da so bili ob premirju na Sueškem -prekopu veliki optimisti in so se začeli meniti za s-pro-stite-v -prekopa, sedaj pa o-zračj e ni več tako dobro ko-t bi želeli. V šestih mesecih bi prekop očistili in usposobili za ploivbo-. Sedanje trimesečno premirje pa Ibo poteklo- 5. novembra.
popoldne — 16.50 Obzornik — 16.55 Ptujski festival narodno zabavne glasbe — 17.25 Ivanhoe — 17.50 Košarkarski prenos — 19.20 S kamero po svetu Ritem Afrike — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja - 21.40 Skrivnosti morja -22.05 Nepremagljiv — serijski film — 22.55 TV ka-žipot — 23.15 Poročila.
NEDELA, 8. 11.: 9.25 Pet minut po domače -9.30 Kmetijski razgledi: Kmetovanje v raznih deželah - 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja — 13.30 Radost Evrope — posnetek otroške prireditve — 18.30 Mestece Peyton - serijski film - 20.00 TV dnevnik — 20.35 Mejaši - humoristična oddaja - 22.25 Poročila in premor ob glasbi.
PONEDELJEK, 9. 11.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Francoščina — 18.00 Zgodbe o Tuktuju — mladinski film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 H. Kipchard: Primer Oppenheimer — drama
—	... Znani obrazi: Humphry Bogart — ... Poročila.
TOREK, 10. 11.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.55 TV vrtec
—	16.10 Angleščina — 18.00 Zakaj imajo čuki velike oči — pravljica — 18.30 Torkov večer z Jožetom Kampičem — H. del — 19.05 Temni Angeli — 19.30 Nega obraza — kozmetični nasveti — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Hamlet — angleški film — 22.55 Poročila.
SREDA, 11. 11.: 9.35 TV v šoli - 17.50 Rastimo
—	oddaja za otroke — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 19.20 Korenine in krošnje — reportaža —
20.00	TV dnevnik — 20.35 Teh naših petdeset let
—	21.45 Sadao Watanabe na mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani - 22.20 Poročila - 22.25 Nogomet ,NDR:Nizozemska — posnetek.
ČETRTEK, 12. 11.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francošična — 17.50 G. Bizet Otroške igre — 18.00 Glasbeni Ci-cban: Oh, ah, morje! — 19.20 Doktor v hiši — serijska oddaja - 20.00 TV dnevnik - 20.35 A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya — 21.25 Večer z brat-kom Kreftom — 22.05 L. van Beethoven: IV. simfonija - 22.50 Poročila.
ČILE IZVOLIL
SOCIALISTIČNEGA PREDSEDNIKA
Dne 24. oktobra je čilski kongres (parlament in senat) izvolil Salvadorja Al-lenda za no-v-ega čilskega -predsednika. Predsedniške -posle je prevzel v -ponedeljek, 2. novembra. Njegova mandatna doib-a bo trajala šest let.
Allen-da je -tudi že sestavil svojo vlado: socialisti imaj-o tiri -ministre, tri komunisti, tri radikali,, šti-ri ministrstva -pa so si porazdelile ostale stranke združene levice.
IZJAVE ČILSKEGA PREDSEDNIKA
Novi čilski predsednik Allende je po radiu izj-avil: »Naš program ni marksističen, marveč je program, ki odpira Čilu pot v socializem.« Na vprašanje, ali bo prihod nia Oblast po volilni poti prvega marksista v Južni Ameriki imel posledice v sosednih -latinskoameriških državah, je Allende odgovoril: »Če se spoštujejo načela samoodločbe narodov, se nimamo bati drug drugega.«
V	MOSKVI ZAKLJUČENI
VESOLJSKI POGOVORI
Sovjetska vesoljska soin-da »Z-o-n-d 8« :se je vrnila na Zemljo. Le-ta je pristala pred kratkim v Indijskem oceanu.
Vrnitev -sonde »Zornd 8« sovpada z zaključkom srečanja ameriških -in -sovjetskih vesoljskih strokovnjakov v Moskvi. Tega srečanja se je u-deležilo pet ameriških strokovnjakov ustanove NASA, ki jih je vodil Roib-eirt Gilruith. Med sovjetskimi predstavniki -pa sta bila akademika Boris Petrov in Anatoilij Bla-gonravov, Sovjeti so tudi izročili ameriškim vesoljcem vzorce kamenin, ki jiih je pnliniesl-a na Zemljo sonda »Luna 15«.
-Sovjetski in ameriški strokovnjaki so se pogovarjali med drugim -tudi o možnosti spajanja vesoljskih ladij obeh -dežel v vesolju.
STAVKA IN ATENTATI
V	ARGENTINI
Peroni,stična splošna zveza dela je -proglasila 22. oktobra deseturno splošno stav-
Skrb za stalna delovna mesta
(Nadaljevanje s 5. strani)
pozvala, so jih za -nelkaj časa skrili, pozneje pa v ozadju spet razvili.
■	Mi si mislimo sledeče: Ti govorniki
■	lahko govorijo, ko sedijo na toplih stolč-
■	kih, dobivajo mastno pokojnino in se
■	vozijo v mercedesu. Niso skusili, kaj se
■	pravi hoditi daleč na šiht, dan na dan,
■	in ob vsakem vremenu. Drugi sedijo
■	na mehko podloženih stolih v topli pi-
■	sarni in ne vejo o zmrzovanju pri cest-
■	nem delu ali vročini. Morda še videli
■	niso, kako se dela v predorih v stalni a življenjski nevarnosti. Oni spijo vsako B noč doma v pernicah in ne vejo kaj je B baraka ali pa dremanje v vlaku.
Podjetniki pa, ki so se postavili proti tovarni, se bojijo, da bi morali svojim delavcem potem tudi toliko na uro plačati, kot bodo plačevali v tovarni. Do zdaj so pač lahko dajali najnižje plače, ker niso imeli konkurence.
Delavci si tovarno toplo želimo. Vemo, da bi nam prinesla veliko olajšanje, da prihaja iz Jugoslavije, nas nič ne moti. Ne bojimo se, da bi se zaradi tega meja pri Grabljah premaknila. Že petdeset let stoji tam kamen z napisom, da so to mejo mednarodno sklenili na Francoskem v Saint Germainu in tako bo tudi ostalo. Meja se takrat ni premaknila, ko se je zrušil Hitlerjev raj h in se tudi potem ne bo, če bo poslovala podružnica tovarne »Gorenje« v Pliberku.
Zato prosimo občinske očete in vse merodajne v deželi in državi: Ne dajte se begati od nekaj redkih hujskačev, ki delajo nepokoj po časopisih, s plakati in govori-Skrivajo se za ljubeznijo in skrbjo za Koroško, v resnici pa mislijo še vedno isto kot pred 25 leti. Ali so oni več vredni, kot pa nekaj stotin pridnih delavcev, ki bi radi dobili v domačem kraju delo? Mislimo da je tu odločitev lahka. Zato pomagajte, da se tovarna čimprej zgradi. Vsi delavci in še pozni rodovi vam bodo hvaležni za to-
ko v vsej državi. Kot je napis-ano na manifestu, ki ga je nalepil po vseh mestih peron i-stični -sindikat, je bila stavka druga etapa tako imenovanega »bojnega načrta«-Ko-t je bilo pričakovati, je bila sta-vka najbolj popolna v industriji, -trgovini in prevozih.
Med stavko je prišlo v raznih argentinskih mestih do številnih atentatov in inti-demtov.
Policija j-e odkrila v -mestu M or on pri Buenos Airesu veliko skladišče orožja revolucionarne organizacije »Oborožene o-svdbodlilne sile.«
EKSPLOZIJA V ATENAH
Ob grškem narodnem prazniku je eksplodiral peklenski -stroj- -v zgradbi, poleg -atenske katedrale, v kateri je bil regent -Giiorgis Zditakis in člani vlade.
Eksplozija j-e -povzročila -veliko paniko, samo neki policijski častnik je bil laij6 ranjen, razbite so bile vse šipe na -bližnjih zgradbah.
TIROLIA peči na olje 90 m*
samo šil. 1750.—
AEG-avtomatični pralni stroj 4 kg že za šil. 4.600.—
Tako ugodno dobite samo v trgovini
S KRIVOGRAD
9143 St. Michael / Bleiburg Šmihel nad Pliberkom Tel. 04235-34 1 97
Vsakovrstne električne stroje dobite na 24 mesečne obroke brez obresti!
SADNA DREVESCA ODDAJA POCENI, ČEŠPLJE CELO ZA POLOVIČNO CENO, DREVESNICA
MARKO POLZER, pd. LAZAR PRI ŠT. VIDU.
ZIMA PRIDE!
Peči na olje Vrata za garaže
pri RUTARJU v Dobili vesi
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves - Eberndorf
ZANIMIVOSTI PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU
1/Las tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 KlagenfurL — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelki 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Angl fr 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Jauk0 Tolmajer, Radiše, p, Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.