DRUGA KNJIGA PATERNUJEVE MONOGRAFIJE O PREŠERNU Z drugo knjigo je Boris Paternu zaključil svojo obsežno monografijo o Fran- cetu Prešernu in njegovem pesniškem delu. Na več kot "540 straneh velikega for- mata razpravl ja o drugem in tretjem obdobju pesnikove romantike 1er o pes- nikovih zadnjih letih v Kranju . Vsebina in obseg obeh knj ig — čez 600 strani besedila in opomb — ruzkrivata avtorjevo veliko ambicijo, da v horizont svoje misli zajame vso problematiko Prešernove umetnosti in se prebije do novih dog- nanj o pesniku. V oceni prve knjige, objavljeni v Slavistični reviji 1976, 465—470, smo ugo- tovili, da združuje Paternujev model interpret i ranja pesmi več raziskovalnih po- stopkov. Glede na prevladujoče vidike analize smo ta model imenovali slogovna interpretacija, kar se sklada z duhom razpravl jan ja v prvi knjigi kakor tudi z razporeditvijo gradiva v celotni monografij i , z razdelitvijo Prešernove poe- zije v obdobje prve, druge in tret je romantike. Ko zdaj prever jamo označeno metodo interpretacije v drugi knjigi, je očitno, da je postal osrednji instrument kritično pojasnjevalne prakse semantični ali idejni, mestoma samo idejni. Spo- znavni pristop k pesniški umetnosti je izpostavljen v toliki meri, da Paternu- jeve raziskovalne metode ni več mogoče brez tveganja označiti za slogovno in- terpretacijo, kar po t r ju je tudi njegov prednostni vrstni red tematskih območij poezije. Prvo mesto v pesnikovem motivnem svetu pripada bivanjski temi: pes- mim o svetu in samem sebi, filozofskim izpovedim ali tistim pesmim, ki jih lahko kot take razumemo. Za bivanjskimi ali eksistencialnimi pesmimi pride ljube- zenska tema, nato narodno in družbeno angažirana poezija in nazadnje tema o pesništvu. Pri razkrivanju pomenske vsebine pesmi se avtor opira na semiologijo. Raz- merje med besedo in pomenom, med znakom in označenim pojmuje kot dina- mično nupetost, bodisi da znak ne pokriva označenega in nakazuje nov sprem- ljevalni pomen besede ali sintagme, bodisi da ima beseda simbolni pomen, če označuje neka j zuna j svoje dobesedne, konkretne pomenske vsebine. V tem po- gledu Paternu mnoga mesta v Prešernovi poeziji bere kot simbol, kot paradoks, kot ironijo. Zanj tudi razumevanje poezije ni neka j dokončnega in v zgodovino odmaknjenega, temveč se pesmi s svojo (več)pomensko vsebino uresničujejo šele v zavesti bralca. Recipient ali v tem primeru literarni zgodovinar je tisti, ki pe- sem prebere »do konca«. Pomenska nedoločnost ali ambivalentnost pesmi zah- teva po vsem tem in zlasti glede na različen kontekst, s katerim se raziskovalec bliža literaturi, vedno nova branja . Paternujevo branje Prešerna je zlasti v drugi knjigi monografi je pretežno semantično oziroma idejno branje, kar v znatni meri pogojuje sama narava ključnih pesmi tega obdobja: Krst pri Savici, Pevcu, Zdravljica. Izhodiščna delovna hipoteza, ki ji Paternu sledi od zučetka do k ra ja razprav- ljanja, je pesnikova vera v žensko, domovino in besedno umetnost. Izkazalo se je, da je bila Prešernova vera v žensko izpostavljena na jp re j in na jhu jš im preiz- kušn jam dvoma, zato je pesnikov erotični mit začel že zgodaj razpadati . Na- sprotno pa je pesnikovo upanje v demokratično preobrazbo družbe živelo hkrati z vero v smisel pesniškega us tvar jan ja do konca, nazadnje seveda bolj v Pre- šernovem praktično poklicnem delu kot v njegovih verzih. Vzporedno z razkra- janjem romantičnih mitov je Paternu tenkočutno spremljal spremembe v obliki poezij, n j ihov r azvo j od zahtevne klasične s t ruk tu re k m a n j strogim kit ičnim in metr ičnim pesniškim vzorcem. Trem pesni tvam je Pa t e rnu v drugi knj ig i monogra f i j e upravičeno namenil osrednjo pozornost. Na jveč jo med n j imi Krstu pri Savici iz leta 1836, ki mu po- meni »Prešernovo slovo od romant ičnega družbenega uporn iš tva in od roman- tično nadresnične l jubezenske iluzije«. Ep mu preds tav l ja umetnino, v kater i je pesnik »poleg aktual is t ičnih idej o pravici slovenskega naroda do svobode in do odpora zoper tu j e nasi l je prv ič izpovedal tudi svoj svoboden odnos do vodilne ideologije ali f i lozofi je časa, do krščanstva«. V n jem »Prešeren pokaže svojo na- klonjenost humanis t ičnemu etosu krščanske vere, svojo nevero v njeno mitolo- ško n a d g r a d n j o in svojo nepopust l j ivo kr i t iko n jene oblastniške prakse«. (143) Pesem Pevcu iz leta 1838 je poglavitni tekst o pesniški umetnosti , o n jenem smislu in vrednosti za pesnika samega. Razkr iva »stanje nenehnega nemira in t rp l j en ja« ali »bivanjsko prometejstvo«, ki pa ne pomeni odrešitve, temveč samo »stališče spoznanega moranja« . »Moranja, ki n ima ob sebi ali nad sabo nobene t radicionalne metaf iz ične zaslombe, a m p a k je samo, opr to na subjekt ivno vzdrž- ljivost sredi nepr i jazne resničnosti in na okrn jen i mit pesnika«. (157) N a j b o l j celovita izpoved Prešernovega družbenopol i t ičnega naz i r an j a je Zdravljica, nap i sana leta 1844, ob jav l jena v revolucijskem letu 1848. V n j e j je Prešeren združil demokra t ičn i human izem s polit ično revolucionarnost jo in če- prav ima pesem še romant ične izpovedne razsežnosti, je ostala n jena ideološka pobuda živa več kot celo stoletje, sa j se »noben slovenski narodnopol i t ični pro- gram ni tako močno uje l z miselnostjo Prešernove Zdravlj ice, z n jen im uporni- škim radikal izmom, demokra t izmom in humanis t ičn im internacionalizmoin, kot manifes t ZKS iz leta 1937, ki je p r a v z a p r a v idejni začetek narodnoosvobodilne vs ta je in socialistične revolucije«. (245—246) In fo rmac i j a o t reh poglavi tnih pesmih Prešernovega obdobja po letu 1834 bi bila hudo nepopolna, če bi prezrl i Pa t e rnu jevo analizo oblikovne s t ruk tu re teh pesmi. Pri Krstu velja opozoriti na razčlenitev epskega in epsko-1 irskega d e j a n j a ter na n e k a j i lus t ra t ivnih analiz glagola v verzih, onomatopoet ičnih vokalov in besednega r i tma. Ritem je tudi v središču in terpre tac i je pesmi Pevcu, razen tega še glasovno b a r v a n j e vokalov, meta for ika izraza in zgradba pesmi, za ka te ro je znači lna posebna g ra f i čna oblika, t ako da pr i n j e j govorimo ka r o p rep le t an ju zvočnih in vizualnih sestavin pesniške umetnosti . Pomenlj ivo, premišl jeno gra- fično podobo stihov, ki je v zvezi s sporočilno vsebino pesmi, tako imenovano ca rmina f igu ra ta odkr iva Pa te rnu še v Zdravljici. Kakor so in terpre tac i je Prešernovih pesmi rad ika lne zlasti v povzetkih in sklepih ter dosledno pr ipete na Pa t e rnu jev nazor o umetnosti in njegov pogled na svet, tako avtor v načelu b ran i odprtost poezije, n jeno večpomenskost , ki omo- goča d inamično sp re j eman je verznega besedila in relat ivizaci jo vrednotenja . Zlasti se Krst pri SaDici razkr iva a v t o r j u monogra f i j e kot umetnina , ki se »izmika dokončni uli celo enostranski razlagi« (86) in ki je »nobeno spoznanje ne more do k r a j a pokrit i«. (94) Pesnitev vedno znova izziva k novim poskusom inter- p re t i r an ja in spoznavan ja , p r a v tuko samo relat ivno vel javnega in nezakl jučene- ga. Razen načelne sprejemlj ivost i za d rugačne sodbe n a v a j a Pa te rnu tudi n e k a j konkre tn ih mest iz pesnitve, ki j im pr iznava s ta tus pomenske polivalentnosti (119. 139). Seveda se s p r i znavan j em možnosti za d rugačno r azumevan j e stvari samo strinjamo, sa j brez pluralizma mnenj ni mogoče razvijati plodnega dialoga o strokovnih vprašanj ih in pomagati literarni vedi k nadal jn jemu razvoju. Če sprejmemo vabilo k dialogu, je prvo, kar pazljivemu bralcu omogoča al- ternativno stališče, Paternujevo temeljno razmerje do Krsta, njegova odločitev za jlirsko interpretacijo zgodbe« (84). Taka interpretacija pri nas ni brez tradicij, od nje pa se Paternu razlikuje v tem smislu, da v epski pesnitvi ne vidi zgolj pesnikove psihološke zgodbe, temveč predvsem usodo njegovih filozofskih in re- ligioznih nazorov. Teza, ki sledi iz tako zastavljene razlage Krsta, je povsem ustrezna izhodišču interpretacije. »Zgodbo glavnega junaka, ki jo je (Prešeren 1 postavil kot nasprot je zgodbi verujoče junakinje , pa je izoblikoval n docela svoj duhovni ustroj, znan tudi iz njegovih lirskih in lirsko epskih pesnitev.« (145, pod- črtal F. B.) Z drugimi besedami: Črtomir je France Prešeren oziroma njegova duhovna eksistenca. Tako istovetenje avtor ja z junakom pesnitve seveda precej zožuje problematiko epa, sa j postavlja v senco vse druge, čeprav man j osrednje, a prav tako funkcionalne sestavine pesnitve, ki niso brez vpliva na celoto in s tem tudi na glavnega junaka. H Krstu js mogoče pristopiti drugače. Naj je Krst v svojem pretežnem delu še tako usmerjen k liričnosti, k duhovni refleksiji, ostaja slej ko pre j pripovedna pesnitev, »povest v verzih«. Osta ja tretjeosebna pripoved o objektivni snovi, estetska fikcija neke resničnosti, ki je v napetem, dialektično zapletenem razmer- ju na eni strani z zgodovino, na katero je naslonjena, na drugi strani z avtorjem pripovedi, ki je izbral prav to snov, zasnoval to zgodbo, utemeljil te osebe, nji- hov duhovni svet in njihovo usodo. In ker je Krst pripoved, čeprav pripoved v verzih, veljajo mutatis mutandis tudi zanjo dognanja sodobne li terarne vede o pripovedni umetnosti. Paternu sum uporabl ja nekatere njene postopke interpre- tacije pri razlagi pesnitve, ko govori o avktorialni in personalni pripovedi. Ena bistvenih, lahko bi rekli temeljnih postavk sodobne vednosti o umetniški pripo- vedi pa je razločevanje med avtorjem literarnega dela in pripovedovalcem kot fiktivno, bolj ali m a n j prikrito osebo. Prav tako previdna je sodobna veda takrat, ko raziskuje zveze med avtorjem oziroma fikt ivnim pripovedovalcem zgodbe z epskimi osebami. Ze avtor pripovedi navadno ni istoveten z medijem zgodbe, s fiktivnim pripovedovalcem, še precej bolj zapletena je komunikaci ja avtor ja z literarnimi liki v povesti. Temelj eksaktnemu mišljenju in hkrati globljemu vpo- gledu v umetniško delo je tedaj razkrivanje optike pripovedovanja, razrešitvi tega vprašanja šele sledi ugotavljanje, katera oseba odslikava avtor ja in njego- ve nazore. Če na tem mestu opustimo analizo temeljnih oblik pripovedovanja in temelj- nih pripovednih položajev v Krstu, je potrebno podčrtati dejstvo, da je avkto- rialni pripovedovulec, čepruv mestoma preseže svoj položaj in s tem sprošča per- sonalno pripoved, v epu nenehno prisoten. Njegovo prvo intervencijo, njegov ne- dvoumno jasen komentar k doga jan ju zasledimo že zgodaj, na koncu prvega dela tristopenjskega, proporcionalno zgrajenega Uvoda. Pripovedovalčevo stališče do verskih bojev, na katere na tem mestu mislimo, je hkra t i močno podčrtano, opremljeno s pomišljajem, ki pr ipravl ja bralca na pomembnost misli, in s klica- j e m n a k o n c u i z j a v e : Slovenec že mori Slovenca brata — / kako slrasnà slepotu je človeka! Očitno se pripovedovalcu zdijo verski boji velikanska zabloda, zato tudi nevredni visoke cene, ki jo ljudstvo plačuje s krvjo. Nacionalna ideja je najvišja vrednota, višja od pripadnosti katerikoli veri, pravi ali »krivi«, ki ju pripovedovalec t u k a j povsem enači. In še so primeri, ko pripovedovalec iz dovolj opazne razdalje opisuje epsko dogajanje v Uvodu, pa tudi kadar je čutiti, da se približuje neki strani na škodo druge, gre v bistvu le za spremenjeno perspektivo pripovedovanja, ki jo zahteva razvoj zgodbe, in celo v menjavanju perspektive si pripovedovalec prizadeva naj t i ravnotežje, pač v soglasju z vrstnim redom vred- not v Uvodu, v katerem imata nacionalna ideja in svoboda prednost pred ver- skim nazorom. Tudi morfološka analiza pripovedi v osrednjem delu pesnitve, v Krstu, bi prišla do podobnih odkritij . Od začetka, ko avktorialni pripovedovalec neredko stopa v ospredje, nagovar ja junaka, komentira doga jan ja v epu ali raz- kriva samega sebe, kar ga samo distancira od zgodbe, vedno bolj prevladuje sce- nična pripoved in pripovedovalec se na videz umika v ozadje. Kl jub temu nam zlasti v zastraniivah in v panoramičnem oziroma poročevalskem slogu nakazu- je slikovito fresko vzporednega dogajanja na obrobju glavne zgodbe, posega v preteklost ali pa povzema razplet že opisanega dogajanja . V močno razčlenjeni s t ruktur i pripovedi se pozornemu bralcu razkri jejo detajli, ki so sicer skriti, a bi jih sklepna beseda o Krstu ne smela prezreti. Nikakor si ni mogoče zastaviti vprašan j o Črtomiru, o njegovem junaštvu, o moralnosti njegovega ravnanja in spreminjanja v novem svetu, če si nismo na jasnem o njegovem prvem usodnem koraku, ki ga ohrani pri življenju, nato pa njegovo življenje radikalno spremeni. V Uvodu tik pred usodnim bojem, pred izpadom poganske vojske iz obkoljene trdnjave, vidi namreč Črtomir pred seboj samo dve možnosti: doseči svobodo ali smrt, ali sprejeti suženjstvo. Ko pa se Črtomir spet pojavi v pesnitvi, ga ne naj- demo v nobenem od obeh položajev, kaj t i medtem se je odločil za tretjo, pred bojem še nepredvideno možnost. Kako je prišlo do zasuka njegove usode — to temno mesto nam pojasnju je ta verza retrospektivne vsebine v 15. kitici: bila je lepa, Bogomila! tvoja / podoba, ki speljala ga je 'z boja. N e B o g o m i l a , n e n j e n a molitev ali celo mistična rešitev', kar v monografi j i pripisujemo naivnemu bral- cu (126), »podoba« Bogomile oziroma ljubezenska misel nanjo je bila tista, ki je Črtomiru v brezupnem, dokončno izgubljenem boju odkrila vrednost življenja. T u k a j je junak prvič — če v pripovedi s časovnimi zastranitvaini in inverzijami upoštevamo realno kronologijo — podredil pogansko vernost svojim človeškim nagibom, in to še pred srečanjem z Bogomilo. Se pred srečanjem z Bogomilo se Črtomir tudi sprijazni s spoznanjem, da je minila mladostna zagnanost in pri- pravljenost boriti se za uresničenje stare vizije sveta. Tako se postopoma spre- minja njegov notranji svet in vedno bol j se junak približuje točki, ko bodo v odločanju za novo vero pri njem prevladali humanistični razlogi. Te razloge upo- števa monografi ja v zadostni meri, m a n j pozornosti namenja nadal jn jemu raz- pletu zgodbe, ki skriva v sebi pomenljive idejne implikacije Črtomirovega pre- obrata. Upanje v Bogomilo je nekajkra t pomagalo Črtomiru premagati misel na samomor. Ko pa se 11111 je to upanje dokončno sesulo, ni bila, kakor navadno mislimo, samo Bogomila tista, ki je Črtomir n j e j na ljubo, vendar z globoko resi- gnacijo sprejel krščanstvo. Junaku se je namreč odprla veliko bližja, bolj ze- meljska perspektiva osmislitve bivanja, kakor pa je bila vera v posmrtno zdru- žitev z Bogomilo — razlika med militantnim krščanstvom Valjhuna, od katerega se razločno distancira Bogomila in ki ga obsodi tudi duhovnik, ter evangeljsko vero. V razliki med bojevitim krščanstvom in njegovim etičnim naukom o lju- bezni in dobroti odkrije junak pesnitve možnost obsta janja . Možnost obs ta janja v svetu, ki sicer ni njegov svet, a to postaja. Junak torej ne zanika vere v naj- višje etične vrednote življenja, na katere je že doslej pristajal , niti se ne iden- tificira z napadalnimi oznanjevalci nove vere, proti katerim se je še včeraj boril. Čeprav je poraz stare in sprejem nove vere pri Slovencih in Črtomiru pogla- vitna tema pesnitve, po kateri se ep tudi imenuje — ne imenuje se npr. Črtomir in Bogomila — je pesnitev z nemajhno, pogosto le nakazano panoramo dogaja- n ja m a n j primerna za izražanje avtorjevih filozofskih nazorov. Če jih v pesnitvi že hočemo odkriti, smo pred težko nalogo. Pa ternuju je uspelo ustvariti preprič- ljiv kontekst, ko je kratko predstavil neka j Prešernu zvečine znanih del mate- rialističnih filozofov v 18. in prvi polovici 19. stoletja in je s to predstavitvijo pre- kinil sicer koherentno razlago Krsta, da je lahko (pre)interpretiral večumne situacije in izjave junaka. Hkrat i je pomensko izpostavljena mesta razložil sim- bolno ali jih je bral kot ironijo, ki pa ni lahko združljiva s prevladujočo elegič- nostjo pesnitve. Da Krst ni ustrezno in nedvoumno izrazil avtorjevega duhovne- ga sveta, je prvi začutil avtor sam, sicer ne bi pesnitvi dopisal še soneta Matiju Čopu. Pri interpretacij i pesnitve potemtakem ne gre samo za povezovanje so- neta in pesnitve oziroma pesnitve in soneta, več kot potrebno je natančno raz- ločevanje enega od drugega. V Krstu je nacionalna, filozofska in religiozna problematika, tudi če je aktualizirana, prepletena z epskim dogajanjem, zlita v glavna junaka pesnitve in neka j obrobnih oseb, njena povezava z avtorjem prek pripovedovalčevega medija zgodbe pa je vijugasta, težko razberljiva. Ne- posredno, vendar ne preprosto je Prešeren to povezavo razvozlal v sonetu. Pričujoče razmišl janje o Paternujevi razlagi Prešerna, zlasti o njegovi inter- pretaciji Krsta pri Savici, ni moglo izčrpati vsebine monografi je in vseh njenih raziskovalnih območij, od genetičnih in interpretativnih do primerjalnih. Kljub osredotočenju na nekatera važnejša poglavja knjige pa bralec ocene ne bo mo- gel dvomiti o pritrdilnem vtisu, ki velja celoti. Interpretacije pesmi v n j e j so na- pisane s tolikšno osebno zavzetostjo in tudi prepričljivostjo, da spreminjajo naše branje o Prešernu ali pa spodbuja jo k aktivnemu samostojnemu branju . Mono- graf i ja predstavlja nov prodor h globljemu razumevanju pesnika in hkrati nov prispevek k razvi janju znanstvene misli naše literarne vede. France Bernik SAZU, Ljubljana SLOVENSKI PESNIKI V MADŽARŠČINI Naše pesnike so pričeli prevaja t i v madžarščino šele v zadnjih letih, medtem ko je proza — predvsem s Cankar jem — prišla k n j im že v predvojnih letih. Can- kar jev prevajalec Avgust P a v e l je sicer že pred sedemdesetimi leti prevedel neka j naših l judskih pesmi, v tridesetih letih pa neka j umetnih pesmi (Jenko, Kette). Narobe je, da najnovejših prevodov, ki se kar hitro množijo, nikjer na vidnem mestu ne ocenjujemo in jih zato niti nimamo v potrebnem razvidu. Isto velja tudi za slov. prevode iz madž. pesništva, ki jih je prav tako vedno več. Ker so v kratkem času izdali kar dve zbirki naših najpomembnejših pesnikov v madžarščini, se je potrebno ozreti vsa j kratko tudi na dve prejšnj i antologij- ski zbirki iz zadnjih let. Prvo je pripravila založba Europa v Budimpešti v svoji seriji antologij evropskih slovstev: A szloočn irodalom kistiikre (Malo zrcalo slovenskega slovstva), 1973, str. 772. Ilustrirani izbor je pripravil ter napisal uvode Stanko J a n e ž , pregledal ga je L. Hadrovics, prevode pa sta pr imerjala z