Izkušnje 46 Vzgoja, junij 2017, letnik XIX/2, številka 74 Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev (UNESCO/ISCED, 1993). Kotički v naravi Učenje predšolskih otrok na prostem Do učenja pride na osnovi izkušenj, ob in- terakciji med človekom in njegovim fizi- kalnim in socialnim okoljem. Vsi vemo, da učenje otroka poteka izkustveno. Otrokovi možgani so do sedmega leta starosti prven- stveno čutni procesor. Preprosto povedano: otroci so v prvih letih življenja sposobni obdelovanja podatkov, ki jih sprejemajo predvsem s čutili. Vse, kar moramo vzgo- jitelji ponuditi otroku, je kakovostno učno okolje, ki omogoča izkustveno učenje. Tako učno okolje je narava, zunanji prostor vrtca. Igrišče – odprto učno okolje Odprto učno okolje, pojasnjuje Greenaway (2005), je širok pojem, ki vključuje igro predšolskega otroka na prostem. Tudi igri- šče vrtca je za otroke prostor, poln izzivov. Svoboda prostora in možnost učenja, ki ju ponuja igrišče, sta za otroke izziv: krepijo si samozaupanje in samozavest. Ob možnosti ponudbe otroci na igrišču radi uberejo la- stne poti aktivnega učenja. Igra steče brez posredovanja odraslih. Gibanje na igrišču in pridobivanje izkušenj z lastno aktivno- stjo sta pri otroku odločilna za razvoj višjih miselnih funkcij, kot so npr. govor, branje, pridobivanje številskih predstav. Otroci ne dobijo samo občutka za motoriko, ampak tudi za naravo, zunanji prostor. Neposredna izkušnja Poučevanje otrok na prostem omogoča nasprotno izkušnjo učenju v igralnici. Ne- posredna izkušnja na prostem daje večjo motivacijo ter ima večji učinek in verodo- stojnost. Z ustreznim poučevanjem, razla- go ali vodenjem izkušnje na prostem zlahka postanejo vir navdušenja, osebne rasti in aktivnega učenja otrok. Projekt Kotički na prostem Projekt Kotički na prostem je potekal celo šolsko leto. Otrokom je ponujal in omo- gočal, da so z aktivnim udejstvovanjem v različnih dejavnostih (ob moji spod- budi in pomoči) pridobivali in usvajali različno znanje, sposobnosti, vrednote in navade. Ker smo otroci in jaz skupaj izva- jali dogovorjene naloge, smo se učili tudi komuniciranja, medsebojnega upošteva- nja in spoštovanja, osebne odgovornosti, samostojnega in kritičnega presojanja ter izvirnega in ustvarjalnega reševanja nalog (Novak, Žuželj, Glogovec,1934). Pomembno je, da se otroci z dejavnostjo aktivno učijo. Vsakič, ko nekaj poskušajo narediti na novo, vzpostavljajo nove mož- ganske povezave. Vsakič, ko znova in znova ponavljajo in poizkušajo, utrjujejo že vzpo- stavljene možganske povezave. Treba jim je omogočiti bogato učno izbiro. Dovoliti jim je treba, da se učijo iz izkušenj. Otroci se najbolje učijo z igro. Cilj projekta Cilj projekta je bil doživljanje veselja in zadovoljstva ob sodelovanju s prijateljem, Vesna Jarh, dipl. vzgojiteljica predšolske vzgoje, je zaposlena v Vrtcih občine Žalec. skupino, razvijanje občutka pripadnosti skupini. V vrtcu smo igrišče s pridom izkoristi- li za najrazličnejše ustvarjalne dejavnosti. Pri izvedenih dejavnostih smo poudarili področje jezika in umetniško področje – področje glasbe. Kotičke smo pripravljali skupaj z otroki, glede na obravnavano temo in področje. Otroci so imeli možnost izbire iger in aktivnosti v kotičkih, kjer so se preko vseh čutil na zabaven in zanimiv način se- znanjali z obravnavanimi temami. Izvedba dejavnosti Izvajali smo dejavnosti s področja umetno- sti in jezika. Dejavnosti s področja umetnosti – glasbena vzgoja Globalni cilji: • Razvijanje želje po poslušanju glasbe, petju in lastnem muziciranju. • Omogočanje čustvenega doživljanja glasbe ob otrokovem sodelovanju. Foto: arhiv Vesna Jarh Predvsem mi je všeč, ker ob taki obliki dela vzpostavljamo še bolj pristne medsebojne odnose, smo bolj skupaj in laže navezujemo stike drug z drugim, predvsem v odnosu odrasel – otrok. Izkušnje Vzgoja, junij 2017, letnik XIX/2, številka 74 47 Za vsako dejavnost smo sledili tudi posta- vljenim ciljem: • Otrok posluša, posnema in razlikuje zvoke iz narave in okolja (pozoren je na slišano). Cilji: otrok razlikuje glasbene in neglasbene zvoke; odkriva izvor zvoka ter posluša in raziskuje zvoke. • Prepoznavanje skritega zvoka. Cilji: otrok usmeri pozornost na slišani zvok. Igro usmerjajo otroci sami (zvok slišijo in hodijo v njegovi smeri). • 'Zvočna komunikacija' ('ponovi takt za menoj'). Cilji: poglabljanje doživljanja, širitev konteksta izkušenj in izgradnja predstavljivosti; zaznavanje zvočne slike (takta) in posnemanje. • Izvajanje ritmičnih vzorcev s ploska- njem, topotanjem, tleskanjem, udar- janjem in igranjem na mala glasbila (kamenčki, palčke, orehi, lastni inštru- menti). Cilji: otrok izvaja ritem enostav- nih besednih zvez; usvaja prve izkušnje tega, kdaj in kako igrati; raziskuje zvoč- nost glasbila ter prisluhne, kako zvenijo posamezni predmeti. Dejavnosti s področja jezika Globalni cilji za področje jezika: • Spodbujanje jezikovne zmožnosti (bese- dnjak, besedila, komunikacija). • Poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika. Pri vsaki dejavnosti smo sledili tudi posta- vljenim ciljem: • Pripovedovanje vsebine po knjigi Osa- mljena sovica, pogovor in dialoški go- vor. Cilji: otroci razvijajo sposobnost doživljanja in razumevanja besedilne stvarnosti; razumejo govorno izražanje odrasle osebe ter se nanj odzivajo; razvi- jajo sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu ter spo- sobnost domišljijskega sooblikovanja in rabe jezika v povezavi z mišljenjem. • Uganke o živalih (preko aplikacij). Cilji: otroci razvijajo sposobnost za reševanje miselnih problemov; slike jih spodbudi- jo k odgovoru na zastavljeno uganko. Vloga vzgojitelja Pri vseh dejavnostih je bila moja vloga: • vzpostavitev učnih in igralnih pogojev na igrišču, • osvetlitev stanja, okoliščin, potrebnih za izvedbo dejavnosti, • navajanje otrok na miselno delo, na reše- vanje logičnih in zanimivih izzivov raz- ličnih težavnostnih stopenj, • iskanje načinov spodbujanja verbalne- ga izražanja glede na razvojno stopnjo otrok, • uporaba 'motivatorjev', ki so bili v tem primeru slikovni material, naravni ma- terial. Zaključek Poskusili smo spontano povezati področja narave, družbe, matematike, jezika in ume- tnosti na prostem ter se ob tem zabavati, zbliževati in se tudi učiti. Prepustili smo se izvedbi dejavnosti, ki je tako otrokom kot meni prinesla spremembo v dnevni rutini, vsem pa veliko zadovoljstva. Igre in dejavnosti na prostem so bile otro- kom zanimive, predvsem zaradi aktivnega sodelovanja in truda, ki so ga morali vložiti. Organizacija kotičkov na prostem je bila zame nov izziv. S pomočjo sodelavk, ki so se strinjale z uvedbo te novosti, mi je uspelo preizkusiti in vztrajati pri tej novo- sti. Otrokom je oblika izvedbe dejavnosti novost – bili so vznemirjeni, navdušeni in radovedni. Sprva je bilo nekoliko več dela, predvsem s pogovorom o pravilih, z razlago, z omejevanjem prostora v za- nimivih kotičkih ... Ko so otroci sprejeli način dela, so spoznali, da lahko v takih oblikah dela vsi uživamo in se imamo vsi lepo. Predvsem mi je všeč, ker ob taki obliki dela vzpostavljamo še bolj pristne medsebojne odnose, smo bolj skupaj in laže navezujemo stike drug z drugim, predvsem v odnosu odrasel – otrok. Otroci postanejo bolj zaupljivi, učenje pa nezavedno in zabavno. Kotički na prostem nam ponujajo vedno nove in nepričako- vane možnosti za učenje, igro, zabavo in umirjeno aktivnost. Literatura • Bahovec, Eva D. idr. (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. • Kroflič, Robi idr. (2001): Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja. • Novak, Helena; Žužej, Vera; Glogovec, Viktorija Zmaga (2009): Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šo- lah. Radovljica: Didakta. • Greenaway, Roger (2005): What is Outdoor Learning? Prido- bljeno 10. 4. 2016 s http://www.outdoor-learning.org/Default. aspx?tabid=207. Foto: arhiv Vesna Jarh