OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OfflJU ★
Iivriujemo vsakovrsln« tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Prinling of All Kinds
VOL. XXXII. — LETO XXXII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 29, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 254
DomaČe vesti
Zopet ulični napad
Snoči je na vogalu E. 173 St. in St. Clair Ave. neznani moški napadel Miss Mary Zaje, staro 28 let, ki se je vračala na svoj dom na 1442 E. 173 St. Napadalec je zbežal, Ico je Miss Zaje začela vpiti za pomoč. Pred tem pa jo je udaril v lice, jo podrl na tla in ji raztrgal plašč. Kot pravi Miss Zaje, se je napadalec vozil skupaj z njo na isti poulični. Oba sta tudi izstopila na isti postaji. Moški se je začel ozirati, češ da je zgrešil poulično in jo vprašal, kako bi se lahko vrnil v mesto.
Pozdravi in voščila
Naši dolgoletni naročniki Mr. Valentin Blažič iz Girard, Kansas, ter Mr. in Mrs. Joseph in Jennie Lovšin iz Berwyn, III., pošiljajo vsem svojim prijateljem in znancem najlepše pozdrave ter jim želijo veselo, zdravo in srečepolno novo leto.
Letna seja
Jutri, v petek zvečer ob osmih se vrši letna seja društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ v navadnih prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za prihodnje leto in druge važne zadeve. Po seji se vrši prosta zabava, članstvo je prošpno, da se udeleži v polnem številu.
Nove odbornice
Na letni seji df^uštva sv. tarine št. 29 ZSZ so bile i'lvo-Ijene sledeče uradnice za prihodnje leto; Predsednica Johanna V. Mervar, podpredsednica Mrs. Anna Svigel, tajnic?, Mrs. Bertha Bokar, blagajničar-ka Mrs. Mary Butara, zapisnikarja Mrs. Mary Farchnik, nadzornice: Mrs. Sophie Kenny, Dorothy Komin in Mrs. Jennie Stetz. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu v sobi št. 4, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
Licence za pse
Kakor običajno je treba ob novem letu obnoviti ali nabaviti licence za pse. Lastniki psov morajo dobiti te licence do 20. januarja, pozneje pa morajo plačati dodatni dolar globe. Licence dobite v uradu okrajnega poslopja (Court House), soba št. 149 na Lakeside Ave., ali pa v enem izmed številnih prostorov po naselbinah, ki so običajno določeni za to poslugo, kot na primer: 10638 St. Clair Ave., 8815 Broadway in v Bed-fordu, 680 Broa'dway.
Kitajski komunisti so zavzeli Čengtu
HONG KONG, 27. dec.—Zadnja začasna prestolnica kitajskih nacionahstov, Čengtu, je danes padla v roke komunistov. Iz zanesljivih virov poročajo, da so komunistične čete po daljših borbah vdrle v mesto.
Soglasno s poročilom je pri Čengtuju 12 nacionalističnih generalov prestopilo na strah komunistov.
Komunistom naklonjeni časopisi v angleški koloniji Hong Kong pa poročajo, da se sile Kitajske ljudske (komunistične) armade pripravljajo za naskok na Hainan.
H-
Kitajci o bivanju Maoa v Moskvi
HONG KONG, 28. dec. — Kitajska komunistična radio postaja je danes naznanila, da bo obisk komunističnega voditelja Mao Tse-tunga v Moskvi "vlil teror v srca imperialistov."
Maovo bivanje je radio postaja označila za veliko opogum-Ijenje za stvar osvoboditve azijskih ljudstev in pristavila, da bo sestanek Maoa in Stalina še bolj ojačil svetovni tabor miru.
Papež pravi, da je Vatikan za mir
VATIKAN, 28. dec. — Papež Pij XII. je danes sprejel v av-dijenco 37 diplomatov iz raznih držav. Med ostalim je sprejel tudi komunističnega predstav-^ka ljudske republike Češkoslovaške.
Papež je zbranim diplomatom povedal, da je Vatikan za mir. Apeliral je na njih, naj vplivajo na svoje vlade, da bi svet vodile v miroljubne mednarodne odnošaje. Po njegovem mnenju samo s skupnimi napori lahko svet najde mir, ki bo izbrisal "žalostipolne skušnje nedavne preteklosti."
Ker je sv. oče sprejel vse diplomate, ki v Vatikanu predstavljajo svoje dežele, je bil navzoč tudi diplomatični predstavnik Češkoslovaške, katera j e zadnje čase glavna tarča viharnih napadov vatikanskih krogov. Med ostalimi je bil navzoč tudi Trumanov poslanec Myron Taylor.
Kar se samega Vatikana tiče, ga je papež označil za "trdnjavo miru."
Mindszentya so baje poslali v Sovjetsko zvezo
RIM, 28. dec. — Italijanska časnikarska agencija ARI, za katero pravijo, da so ji dobro znane katoliške zadeve, je danes sporočila, da je madžarski kardinal Jožef Mindszenty verjetno bil odpeljan iz Budimpešte v Moskvo.
Kot znand je Minszenty bil obsojen na dosmrtni zapor, ker je na Madžarskem ruvaril proti sedanji komunistični vladi in hotel ustanoviti nekakšno sred-nje-evropsko katoliško kraljevino. Poleg tega se je ukvarjal s črno borzo in imel zveze z inozemskimi sovražniki ljudske republike Madžarske.
Italijanska agencija pravi, da je informacije o premestitvi Minszentya dobila od o s o b j a bolnišnice v Budimpešti. Kardinal, ki je bil aretiran pred enim letom, se je nahajal v bolnišnici na zdravljenju. O njegovem zdravju so že - večkrat krožile kontroverzne govorice, med ostalim, da je baje znorel.
Molimo za kardinala,
pravi Si)ellman
NEW YORK, 27. dec.—Kardinal Francis Spellman je danes pozval vsa svobodoljubna ljudstva, naj molijo za madžarskega {ardTnala Mindszentya.
(V zvezi z obravnavo proti Mindszentyju, je tudi kardinal Spellman bil omenjen, češ da je zaroto proti madžarski > vladi sodpiral z ameriškimi dolarji).
DEWEY NE BO VEČ PREDSEDNIŠI KANDIDAT
ALBANY, 28. dec.—Newyor-ški guverner in bivši republikanski kandidat za predsednika Thomas E. Dewey je danes izjavil, da ne bo več kandidiral za predsednika.
Dewey je izjavil, da je že pisal več osebam, da v bodočnosti ne bo kandidat.
MUSSOLINIJEV GUVERNER JE ZOPET GUVERNER
RIM, 27. dec. — Italijanska vlada je danes imenovala gen. Guglielma Nasia za guvernerja bivše italijanske kolonije Somalije.
Generalna skupščina Z. N. je nedavno odobrila načrt, da se Somalijo izroči pod pdverjeniš-tvo Italije za dobo desetih let. Okrog 5,000 italijanskih vojakov, ki bodo vršili policijsko službo v Somaliji, že čakajo v pristaniščih.
Italijani bodo prevzeli upravo Somalije od Angležev.
Značilno je, da je italijanska vlada imenovala prav gen. Na sia za guvernerja Somalije, kajti pred vojno ga je tudi fašistični diktator Mussolini poslal v Abesinijo, kjer je bil guverner Harrara in Scioe.
Razni prispevki
V	našem uradu smo prejeli zadnje dni prispevke za zdra vila za staro domovino od sledečih: A. Poklar, 1507 E. 174 St., $2 v spomin pokojnega John Legat; $5 od Mr. in Mrs. Joe Kraje, 1054 E. 70 St., v spomin pokojne Amalije Jakopin. '
Za slepe otroke v domovini $3 Mrs. Mary Penko, 18516 Chapman Ave.; $2 Mrs.' Ange la Kapel, 18516 Chapman Ave.;
Za knjižno kampanjo: $5 Mr in Mrs. Krist in Jennie Stokel
V	spomin pokojne Amalie Jakopin.
Za bolno Miss Jean Remic, ki ,se nahaja v Warrensville sana-toriju: $2 Mr. in Mrs. John in Milkd, Kokal.
Vsem najlepša hvala za njih velikodušnost!
V	bolnišnici
V	Polyclinic bolnišnici se na haja poznani Mr. Joseph Per-par iz 1372 Marquette Ave. Želimo m u skorajšnje popolno okrevanje!
V Ameriki ni dela za vsakega, pravi senator Robert Taft
WASHINGTON, 28. dec.—Republikanski senator iz Ohia Robert A. Taft je danes v svojem tedenskem pismu izjavil, da vlada ne more zajamčiti zaposlitve vsakemu državljanu.
Taft je poudaril, da je leta 1946 bila v kongresu predložena zakonska predloga, po kateri bi se vsakemu za jamčilo zaposlitev, toda ta predloga je bila zavržena. Taft je izjavil, da ne far-merji in ne delavci ne verujejo v takšno polno zaposlitev.
Republikanski senator v svojem pismu poudarja, da je predloga za polno zaposlitev bila posneta po ustavi Sovjetske zveze, ki jamči delo vsakemu državljanu.
"Očitno le najvišji uradniki CIO Političnega akcijskega odbora in majhna skupina izobražencev, ki zagovarjajo načrtno ekonomijo, verujejo v filozofijo, ki neizogibno vodi v vladno upravo z življenji Američanov in v uničenje njihove svobode," je med ostalim izjavil Taft. '
V zvezi s tem vprašanjem je še pristavil;
"Ce vlada hoče zajamčiti delo, mora imeti pooblastila, da dela preskrbi in da za ta namen gre v vsak business, ki si ga izbere. Tako bi imeli načrtno in kontrolirano ekonomijo."
PLESALKA OBVESTILA PAPEŽA IN STALINA, DA ŽELI OTROKE
DETROIT, 28. dec—Znana detroitska plesalka Mrs. Patricia Capella je danes poslala telegrame petim voditeljem sveta. V telegramih jih je zaprosila, naj se sporazumejo in ustvarijo varen svet, da bi lahko brez strahu imela otroke.
Mrs. Capella je izjavila, da se ona in neka druga omožena žena bojita imeti otroke, ker da bi lahko postali topovska hrana v bodoči vojni.
Telegrame j e plesalka poslala predsedniku Tru-manu, papežu Piju XII., sovjetskemu premijerju Stalinu, angleškemu kralju Juriju in francoskemu predsedniku Aurlolu.
Hrvatski ustaši bodo prišli v ZDA kot begunci
RIM, 27. dec.—V Italiji se nahaja večja skupina hrvaških ustašev, ki so za časa vojne pod vodstvom zloglasnega morilca Pavelica sodelovali z nacistično Nemčijo. Ustaši pričakujejo, da se bodo vselili v Zedinjene države na osnovi zakona o beguncih.
Največ ustašev je v mestu Bagnoli in v Napoliju. Računa se, da jih je vkupno okrog 10,000.
Med znanimi ustaši, ki se nameravajo vseliti v Ameriko, je tudi dr. Vladimir Dubičanac, ki je bil poveljnik koncentracijskega taborišča v Koprivnici, kjer so leta 1942, in 1943 umorili in trpinčili več tisoč ljudi. Dalje je med njimi tudi bivši komisar v Sarajevu Stjepan Bušic.
Proti vseljevanju hrvaških ustašev, ki so po svoji okrutnosti bili enaki nacistom, je v Washingtonu nastopil kongres-nik Celler.
TRUMAN BO VERJETNO ZAHTEVAL NOVE DAVKE
WASHINGTON, 26. dec. — Republikanski kongresnik Joseph W. Martin je danes izjavil, da predsednik Truman očitno namerava zahtevati za več milijard novih davkov, s katerimi bi se nadomestilo vojne davke. Toda Martin je obenem rekel, da ne veruje, da bo kongres to njegovo zahtevo odobril.
"Kar ljudstvo želi, je manj vladnih izdatkov, ne pa več dav kov," je rekel republikanski kongresnik.
Jugoslavga bo dobila od Svetovne
banke $25,000,000 posojila, je
naznanil zunanji minister Kardelj
AMERIKA PRIZNALA REPUBLIKO INDONEZIJO
WASHINGTON, 28. dec.—Zedinjene države so danes priznale novoustanovljeno republiko Indonezijo in navezale ž njo di-plomatične stike. Z a prvega ameriškega ambasadorja v Indoneziji je predsednik Truman imenoval Merle Cochrana, ki je bil ameriški predstavnik v komisiji Združenih narodov za Indonezijo.
Republika Indonezija je bila ustanovljena po konferenci med nizozemskimi predstavniki i n Indonezijci. Na videz je novi republiki bila priznana neodvisnost, toda republika bo morala sprejeti nizozemsko kraljico in dati Nizozemcem posebne pravice na svojem ozemlju.
AMBASADOR ALLEN POTUJE V BEOGRAD
NEW YORK, 28. dec.—Novi ameriški ambasador v Jugoslaviji, George A. Allen je danes odpotoval na svoj nov položaj v Beograd. Pred odhodom je izjavil, da bo jugoslovanskemu premijerju maršalu Titu povedal, da se Zedinjene države zo-perstavljajo agresiji proti kateri koli državi.
ČEŠKI DELAVCI SE UČIJO ZA SODNIKE
PRAGA, 28. dec.—V Pragi je nedavno bila odprta šola za sodnike, katero obiskuje 80 delavcev. Pred tem pa so bile odprte šole za odvetnike, tožitelje in druge poklice, z namenom, da se pomaga delavcem do večje izobrazbe.
BEOGRAD, 27. dec.—Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj je danes v parlamentu naznanil, da je Banka za obnovo in razvoj (Svetovna banka) v principu odobrila jugoslovanski vladi posojilo v znesku $25,000,000.
V svojem poročilu je Kardelj"
rekel, da je to posojilo v principu bilo odobreno za glavno opremo in da jugoslovanska vlada pričakuje, da ji bo denar kmalu na razpolago.	'
Vile rojenice
I
Na božični dan so se zglasile vile rojenice pri Mr. in Mrs Stanley in Josephine Bohinc,
15S03 Arcade Ave., in pustile zalo hčerkico-drugo-rojenko Mati in dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici in se počutita dobro. Tako sta postala Mr. in Mrs. Peter Bohinc,
1216 E. 173 St., drugič stari oče in stara mama, kakor tudi Mr. in Mrs. Frank Zaletel iz Ar-1 skem ukvarjaja z cade Ave. Čestitamo!	'in sabotažo.
Sovjetske oblasti so izpustile ameriškega uradnika
DUNAJ, 28. dec. — Sovjetske oblasti so danes izpustile ameriškega uradnika Israela G. Jacobsona, ki je bil izgnan iz Madžarske, ker se je baje ukvarjal z vohunstvom.
Sovjeti so aretirali Jacobsona, ko se je vračal v ameriško okupacijsko zono Avstrije. V madžarskem zaporu se je nahajal 12 dni. Madžarske oblasti so ga spremile do meje z Avstrijo, toda takoj ko je prestopil mejo, so ga zopet aretirale sovjetske obfasti.
Madžarsko notranje ministrstvo je naznanilo, da je bil Ja-cobson izgnan iz dežele, ker je storil dejanja, ki so kršila interese države in ker je zlorabljal pravice, ki so zajamčene tujcem.
Čeprav so madžarske- oblasti izpustile Jacobsona, ni verjetno, da bodo izpustile drugega zaprtega Američana in sicer podpredsednika Intern ational Telephone and Telegraph Co. Roberta A. Vogelerja, ki je zaprt že od 18. novembra. Madžarski uradniki so naznanili, da sta tako Vogeler kot njegov pomočnik Anglež Edgar Sanders priznala, da sta se na Madžar-vohunstvom
Jugoslovanski zunanji minister je v svojem poročilu omenil odnošaje Jugoslavije s Sovjetsko zvezo in zapadnimi silami. Rekel je med ostalim, da kot izgleda, je sovjetska zunanja politika enaka "silam nemškega nacionalizma" in da je danes glavno vprašanje, če bo sovjetska vlada priznala vsem državam pravico na samoodločbo.
Kardelj je omenil vse važnejše sporazume, ki jih je Jugoslavija sklenila z zapadom, med njimi posojilo ameriške Izvozno-uvozne banke v znesku $20,000,-000 za glavno opremo, posojilo iste banke v znesku $5,000,000 za surovine, posojilo Mednarodnega denarnega sklada v znesku $9,000,000 za surovine, pomožni sporazum med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami in trgovinski pakt med Jugoslavijo in Anglijo, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti $616,000,000 v teku petih let. Te sporazume je Kardelj omenil kot dokaz, da se je mednarodni položaj Jugoslavije zelo zboljšal, ker da je "svet spoznal pravično borbo Jugoslavije za svobodoljubna ljudstva sveta."
Kardelj je pristavil, da so v teku končni pogovori za posojilo v znesku $2,700,000, ki ga bo odobrila Svetovna banka za razvoj jugoslovanske lesne industrije.
Po zatrjevanju jugoslovanskega zunanjega ministra slonijo ekonomske določbe teh sporazumov na enakopravnosti in reciprociteti ter nimajo nobenih drugih pogojev.
"Zveza sovjetskih socialističnih republik je rekla, da nobena država ne more obstojati, če ni pod peto kakšne vodilne sile. Sovjetska zveza je razkačena na nas, ker smo dokazali, da je to mogoče," je rekel Kardelj.
Kar se tiče jugoslovansko-an-gleškega trgovinskega sporazuma, je Kardelj rekel, da bo nedvomno ta sporazum prispeval poglobitvi trgovinskih sporazu mov z mnogimi ostalimi državami. Pristavil je, da se Jugoslavi ja pogaja za podobne sporazume s Francijo, Turčijo, Švico in ne katerimi južno-ameriškimi državami.
O jugoslovanskih odnošajih z drugimi državami je Kardelj rekel:
"Odnosaji z Zedinjenimi državami, Anglijo in Francijo so se zboljšali. V nobenem teh sporazumov ni nekaj, kar bi bilo vperjeno proti kateri koli državi, ali pa kar bi vplivalo na smernice naše sedanje zunanje politike.
"Danes je vprašanje, če bo Sovjetska zveza priznala narodom pravico na samoodločbo. Očitno je, da spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ni na-
vaden spor, pač pa spor, ki resno ogroža neodvisnost Jugoslavije.
"Cilj sovjetske politike je, da ustraši mala in manj močna ljudstva sveta, ne pa da jih opogumi v borbi za napredne ideje."
(Neke citate iz govora zunanjega ministra Jugoslavije smo objavili včeraj.—Op. ured.)
Kardelj je omenil tudi kandidaturo Jugoslavije za članico Varnostnega sveta Združenih narodov. V zvezi s tem je dejal, da je Jugoslavija kandidirala zgolj z namenom, da ojači svojo neodvisnost. ,
POTUJEJO V INDIJO POTUJENO V INDIJO
RIM, 27. dec. — Mednarodna organizacija za begunce je danes z letali poslala v Indijo 55 beguncev, večinoma izobražencev.
Begunci, ki so živeli v taborišču Avstrije, Nemčije in Ita-ie, ••■80. fjv.i	Madžar i,
Jugoslovani, Turki, Estonci in Rumunci. Po poklicu pa so zdravniki, zaščitne sestre, zobozdravniki, glasbeniki in pevci.
NEMIRI V INDIJI
KALKUTA, Indija, 27. dec.— Policija je včeraj aretirala 33 oseb in ranila veČ drugih na shodu, ki so ga priredili komunisti. Policija je skušala razgnati ude-ležnike shoda s silo, toda slednji so se ji uprli.
ROMARJEM JE MRAZ
RIM, 27. dec.—Romarji, ki so prišli na proslavo svetega leta in očiščenje od svojih grehov, so naleteli na izredno mrzlo vreme. Kakšnih 16,000 romarjev, ki tavajo po cerkvah, je vreme v večnem mestu hudo prizadelo, ker takšne zime niso pričakovali.
Mirovna kampanja levičarjev Italije
RIM, 27. dec.—Italijanski komunisti so naznanili novo veliko mirovno kampanjo. Po njihovem zagotovilu mir ggrožajo imperi-alisti Zedinjenih držav in drugih držav.
Ustanovljen je bil poseben odbor zagovornikov miru, ki bo vodil kampanjo, organiziral demonstracije in agitiral za mir v vsaki družini, okrožju, tovarni, mestu in vasi.
Vsi Italijani bodo povabljeni, naj pošljejo pisma in telegrame odboru, ki jih bo potem poslal na Svetovni odbor zagovornikov miru, da se tako dokaže odločnost italijanskega ljudstva, ki hoče poraziti vse italijanske in druge netilce nove vojne.
Kampanja bo na višku 31. decembra, ko se bodo po celi Italiji vršili javni shodi.
Nova kampanja je v soglasju z zadnjo resolucijo Kominforme, ki poudarja potrebo, da se ojači kampanjo za mir v vseh deželah.
r
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
29. decembra 1949
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «31 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po poSti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno letol___________
For Six Months—(Za šest mesecev)_______}_
For Three Months—(Za tri mesece)_____________________
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: fZa Kanado, Evropo in druge inozemslse države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesečev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 2gth. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
0 NEZMOTLJIVOSTI PAPEŽEV
(Govor škofa Štrosmajerja na Vatikanskem koncilu dne 2. julija 1. 1870)
VII.
Kako je mogla cerkev obstojati 50 let brez poglavarja? In čudno, večji del teh papežev izhaja iz plemena samih papežev in to so oni, ki jih je opisal Baroni j. In sam Genebrad, največji laskavec papežev, se je drznil reči v svojih zapiskih (901): "To stoletje je pač nesrečno, ker je od tega skofaj 150 let, odkar papeži ne sledijo vrlinam svojih prednikov in se morajo imenovati prej odpadniki, kakor pa apostoli."
Morem si misliti, kako je ta znameniti Baronij po-bledel, ko je pripovedoval dela rimskih škofov. O Janezu XI. (931), sinu papeža Sergija z Marocijo, je napisal te-le besede; "Sveta cerkev, t. j. rimska, je strašno osramočena s tem izrodom."
Janez XIII. (965), ki je postal v svojem 18. letu s pomočjo svoje ljubice papež, ni bil za dlako boljši od svojih prednikov.
2al mi je, častiti očetje, da moram prinesti na svetlo takšno umazanost, zato bom molčal o Aleksandru VI., očetu in ljubavniku Lukrecije; nočem navajati Janeza XXII. (1316), ki je zanikal neumrljivost duše in ki ga je vesoljni zbor v Konštanci odstavil.
Nekateri bodo mogoče ugovarjali, da ta zbor ni bil veljaven; a ko je to res. potem iz tega sledi, da ne more tudi izvolitev Mč,; txr. '! 117), biti veljavna. Kaj pa je polem s papeškin- .n . ■	Morete li zopet najti te-
mu pravi tek?
Nočem govonti o razdoru, ki je onečastil cerkev. V takratnem času so prestol v Rimu zasedali po dva, pogosto trije. Kdo od nih je bil pravi papež?
Ponovno pravim: ako sklenete nezmotljivost sedanjega rimskega škofa, potem morate potrditi tudi nezmotljivost vseh prejšnjih škofov brez razlike. Toda, kako bi mogli to storiti, ko vam zgodovina jasno pravi: da so se papeži pogosto motili v svojem učenju. Morete tedaj trditi,' da so lakomneži, krvoskrunitelji, ubijalci in zaradi simonije obtoženi — namestniki Kristusovi? Častiti bratje, takšno grdobijo trditi bi pomenilo izdati Kristusa! Bolj bi se pregrešili proti Jezusu, kot Judež; to bi pomenilo metati blato v obraz. (Glasovi: Dol z govorilnice, takoj mu zamašite usta temu krivovercu!)
XII. Vsi pravoverni, gospodje, so uprli oči v nas in pričakujejo od nas lepih stvari proti zločinom, ki oneča-ščujejo cerkev. Ali jih hočete goljufati v tem upanju? Prevelika odgovornost nas čaka pred Bogom, ako zamudimo to slovesno priložnost, ki nam jo nudi Bog za zdravljenje prave vere.
Torej, bratje, izkoristimo to! Oborožimo se s sveto hrabrostjo; izvršimo težko in plemenito delo; ozrimo se na nauk apostolov, brez katerih bomo ostali v zmoti, temi in krivem izročilu.
Uporabimo svoj razum, ker smatramo apostole in preroke za edine naše nezmotljive učitelje v vseh vprašanjih. Kaj moram storiti, da bom zveličan? Ko bomo to odločili, tedaj bomo položili tudi temelj naši veri.
Trdno in vztrajno hočemo stati na večni skali, ki nam jo je dal Bog v svetem pismu, polni zaupanja pred svetom in nočemo priznati drugega kot Kristusa križanega.
Mi bomo povsod zmagovalci in rimska cerkev bo imela svoje 89. leto (t. j. obnovitev). (Glasno kričanje: Dol! Ven protestant, Kalvin, izdajalec cerkve!)
Vaše kričanje, gospodje, me prav nič ne straši. Če so moje besede ostre,, vendar je moja glava mirna. Jaz ne pripadam Lutru, niti Kalvinu, niti Pavli, niti Apolonu, temveč samo Kristusu. (Ponovno vpitje: Prekletstvo, pro-kletstvo odpadniku.)
Prekletstvo, gospodje, prekletstvo! Dobre veste, da ne protestirate preti meni, temveč proti svetim apostolom in želim, da bi pod njihovo varstvo ta zbor postavil cerkev. O da bi oni vstali iz groba, gotovo bi govorili z mojimi ustmi in govor se ne bi prav nič razlikoval od mojega!
Kaj bi jim mogli ugovarjati, če bi vam dokazah iz spisov, da jo papeštvo daleč od Kristusovega evangelija, t. j. od onega, kar so oni oznanjevali in potrdili s krvjo? Ali bi se jini drznili reči, da uabk na'^ih papežev, naših Be-
CLEVELANDSKE VESTI
I breme direktoriju, kateri zasluži vse priznanje za njegovo požrtvovalno delo.
Ker sem že pri Narodnih domovih naj sporočim javnosti, da bo Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredil na Silvestrov večer dne 31. decembra kar dve veselici in sicer: za mladino v avditoriju, za starejše ljudi, ki se rajši po domače zabavajo pa v spodnji dvorani. V obeh dvoranah bodo igrale izvrstne godbe. Na razpolago bo vsega, da se bodete zabavali kot se za tisti večer spodobi. O polnoči, ko bodo ugasnili luči, bomo "krali" poljube. (To se pravi, če nas mlajši ne prehitijo). Ob tej priliki se bomo tudi poslovili od starega leta, ki se bo končal v znamenju mrzle vojne med dvema nasprotujočima se sistemo-
Srce je dolgo hrepenelo,
za vzvišen smoter, vzor živelo,
da rod ugledal bi svetišče;
Slovensko Narodno ognjišče.
Trudili nismo se zaman,
v resnici vstal je Dom krasan!
Ivan Zorman
Slovenski javnosti je že deloma znano, da so podjetni rojaki v prijaznem clevelandskem predmestju Euclidu, podrli stare in neugodne prostore Slovenskega društvenega doma, ter na njegovo mesto postavili moderno stavbo, ki bo odgovorjala naglo rastoči slovenski naselbini. Ker sem bil v starem SDD že sam aktiven, sem se z veseljem odzval vabilu nekaterih članov direktorija, ter si ogledal nove prostore, ki so deloma še v surovem stanju. S ponosom so mi fantje pokazali obširno gornjo in spodnjo dvorano, ki meri 45 x 55 čevljev, kakor tudi velik oder s pritiklinami, prizidek za okrepčila, dve moderni j ma. Rahlo upanje imamo, da bo kuhinji, par manjših dvoran za'prihodnje leto ublažilo medna-seje in i)eč za plinsko gretje j rodno napetost, v kateri igra (Gas furnace). Novo stavbo so I važno vlogo tudi naša rojstna spojili s klubovimi prostori, ki domovina Jugoslavija. Sloven-so jih sezidali leta 1939. Seveda I ski narodni dom je v tekočem ni vse tako kot bi bilo lahko, če} letu zopet dobro napredoval, kar bi bilo več vsegamogočnih do-l znači, da ima pošteno in skrbno larjev, toda priznati se mora, I vodstvo. Poleg drugih važnih da bodo za ta proračun v se- izboljšav in popravil, si je na-danjih dragih časih (okoli $125,-1 bavil tudi plinsko gretje za vso 000) dobili polno vrednost. V j stavbo. Direktorij je sklenil, da načrt se je vrinilo tudi par se zopet izplača vsota $1.00 po-manjših nedostatkov, ki pa sej vračila (refund) na vsako del-bodo po možnosti odstranili. Kot nico.
ma. Čitalnica poseduje nad dva tisoč raznih knjig pripovedne, znanstvene, politične in zabav-
niki. Knjige se oddajajo ob četrtkih zvečer in ob nedeljah dopoldne, dočim časnike lahko či
ne vsebine. Med njimi so biseri tate kadar vas je volja, ker ima
slovenske literature. Iz Slovenije smo prejeli tudi najnovejše povojne knjige od priznanih sodobnih pisateljev. Poleg tega so v čitalnici na razpolago tukajšnji in starokrajski slovenski in deloma angleški časopisi in čas-
vsak član svoj kluč proti malen kostni članarini. Slovenska narodna čitalnica je nepristranska ustanova, katere cilj je: več luči! kot je vzkliknil slavni nemški pesnik Goethe.
Frank Česen.
Dr. Avčin Marij:
KAKO SE RAZVIJA OTROK
Zima je tu s svojim muhastih vremenom. Ljudje še držijo peči in poslušajo radio ali gledajo televizijo, ki se je zadnje čase razmahnila v čudovito hitrem tempu. To važno iznajdbo, ki je še draga, nazivljejo tudi "Video" kar bi lahko Hrvat ali Srb smatral za svoj logičen izraz: videl, videti. Kakor
Ko novorojenček napredoval v dojenčka, budno sledimo njegovemu duševnemu in telesnemu razvoju. In kaj vse lahko pri tem opazimo?
V	prvem mesecu nekako zaslutimo, da sta okus in voh razvita. Otrok zaznava dober in znan okus ter dober in znan vonj in ga loči od slabega in neznanega. Otrok vidi in sliši, zdi se pa, da za enkrat ne ve, kaj vidi in sliši. Razloči znane obrise ljudi, ki' mu strežejo, od tujih, neznanih mu obrisov ob-čudujočih ga gledalcev. Dobro občuti mraz in toploto. Če mu je toplo, če je na suhem in je sit, je zadovoljen in tudi mi z njim. Če ga zebe, če je v mokrem in v blatu, če je lačen, nas priganja z vreščečim jokom, da mu pomagamo iz zadrege.
V	drugem mesecu lahko zaslutimo, da sta vid in sduh že mnogo bolj razvita. Otrok vidi bližajočo se mater, je spremlja s pogledom, sliši znane zvoke, sliši znan, prijeten, domač glas matere, tudi očeta in zdi se, da ga pričenja ločiti, od neznanega, zanj neprijetnega, nedo-mačega glasu tujega obiskovalca. Prvi smešek opazimo v drugem mesecu, smešek, ki se priplazi čez sicer tako neizrazit in
resen vtis majhnega človeka.
nerazgiban obrazek kadar je Sluznica na spodnji čeljusti mu|	inia ze toliko razvit smi-
radio in kino, tako v glavnem ""j"*'" ''P"'	" je]p°staja nekoliko rdeča, slini s« ^na^^kliko pofku&mo ""drf
služi tudi televizija za	"T," ^"""'»»»»mujin kaže, da bo dobil prve zobc.lj.,^	Ca in voc^ ž
_____, . , . . ' . ^ uEodiu. ki otroku v +Ai	i s^vAria na	i/iiocdnje Diaia m voae L
gandne sredstvo obstoječe kapi-i	v tej staro-j Seveda pa moramo po navadi
talistične družbe. Seveda se !	z malim malo počakati, ker to ne gre
buc-bucom pod brado ali za I tako hitro, kakor bi radi.
(išeskom, z našim smehom, zi . ,	> .	" \	' "
V sestem mesecu se ze močno j Jih navadimo na čistočo, kar je
sempatje dobi tudi dober vzgo jevalen ali zabaven vspored, to-
povsod se dobijo tudi v Euclidu nergači, katerim ni to in ono po volji, ampak vgem je nemogoče vstreči. Taki nezadovoljneži naj vpoštevajo rek, da je podirati lažje kot graditi.
S posojilom jim je pod ugodnimi pogoji priskočila na pomoč SNPJ. Novi dom bo nosil času primerno ime "American Yugoslav Center" (ameriško jugoslovansko središče). Ako ne bo kakšnih posebnih zadržkov, se bo slovesna odprtija AJC vršila konec meseca februarja ali v začetku marca. Euclidska naselbina je lahko ponosna na novi dom, v katerem bo dobila kultura široki razmah, društva in mladina pa znatno ugodnejše prostore. Želeti bi bilo le, da ondotna društva, trgovci in posamezniki pridno sežejo po delnicah in s tem olajšajo finančno
larminov, naših Ignacijev Lojolskih bolj cenite, kot na njihov?
Ne, ne in tisočkrat ne! Ni mogoče, da bi bila ušesa zamašena in da ne slišijo več, da so oči pokrite in da ne
vidijo več, da so srca otopela in ne občutijo več. Ce bi; je sluh kar popolnoma razvit, nas Un gori hotel kaznovati m dvigniti na nas svojo tež-j Obrača se, od koder prihaja ko roko, kakor je to storil nad Faraonom, potem bi moral! zvok; če ga pokliče znan glas, Garibaldi ukazati vojakom, da nas poženejo iz tega sve- obrne v smeri klica. Dobro tega mesta; bilo bi treba samo Pija IX. proglasiti za Boga.
že na "ves glas". Ko je sam, se zabava s tem, da opazuje svoje prste, jih devlje nerodno na obraz, giblje s prsti in videti je, da mu je ta živa igrača kar ljuba in draga ter dovolj zanimiva.
To opazovanje zamenja včasih s "predenjem", ko mrmra v enostavnem nekoliko enoUčnem glasu, prihajajočem nekje iz globine grla. Z njim izraža svoje zadovoljstvo, gibajoč se v nekaki enostavni, četrt do pol-tonski melodiji, slični guslarje-vemu petju. Duševnost je že toliko izoblikovana, da bi se dala vcepiti vanj prva vzgojna pravila, ki pa imajo za enkrat le še značaj dresure. ^
V petem mesecu je duševno žs toliko razvit, da brez skrbi lahko napovemo boj njegovemu samodrštvu, ki se lahko razvije v pravo strahovlado. Togo to in jezo začnemo odpravljati s pre-ziranjem, s celico-samico, s strogim glasom, z redom in disciplino. Sicer pa postaja že prav zanimiv človeček: če ga pestuje-mo, drži sam, dasi še nerodno in mehko, telesce pokonci; če ga obložimo z blazinicami in naslonimo s hrbtom ob kako oporo, nam sedi in zbuja smešno-
dijanski jezik, ki veže iz zlogov, s katerimi je izražal ugodje ob svojih prvih vtisih, ki jih je zaznal in tudi vpisal v svoj spomin, za enkrat še majhnega obsega.
"Br" — "ta-ta" "eze" — "mam" — so taki členki njegovega divjaškega jezika. Ne pomenijo sicer bog vedi kakšnega govorilnega podviga, so pa vendar že svetal znak, da se razvija dobra osnova za duševne podvige, ki so potrebni pri govoru. Vendar tudi govorilni aparat še ni razvit, zato izzveni še ves "govor" tako primitivno.
Sedi dobro. Ob opori tudi že stoji. Včasih mu uspe, da se ob opori (posteljici, stajici) celo dvigne. Cas je, da ga puščamo samega v stajici z nekaj enostavnimi igračami, da jih spoznava in poskuša s prvim smotrnim igranjem.
Postal je že pravi družinski član, ki se nanj oziramo že kot na človeka in ga tudi možje že sprejmejo medse.
V osmem mesecu skuša otrok iz nastavkov prvih besedi samostojno izreči prve dvozložnice, kar mu večinoma tudi že uspe. Dobro že pozna občutek prijetnih zvokov, okusa, vonja, prijetne okolice in njenih nastro-jenj; preko svojih čutil vse te vtise loči od neprijetnih in ne kaže odpora na neprijetnosti samo z vsakdanjim jokom, temveč že z žalostnim zadržanjem, z izrazom nevčečnosti na licu, z osuplostjo, s strahom in drugimi izrazi neugodnih dogajanj v duševnosti.
Postavlja se sam, v zgornji čeljusti mu zrasteta gornja 2 sekalca, če ga držimo za lahti in dobro opiramo, nam bo že prestavljal noge, kakor da bi delal prve korake.
Ker ima že toliko razvit smi-
našim smehom,
da je i-cdek kot tisočak v žepu.!	in dobimo prvi|	^ dogodke
Ako v dolgih zimskih
torejželiteizpremembe,
vSlovensko narodno
talnico v poslopje SND, kjerbo-l^^.^^'TT
dete lahko izbrali dobre knjige! ^ k'^ ^ \
po vašem okusu in jih čitali do- T
ple. Ce mu ni kaj prav, živahno
protestira z jokom.
našim glasom, ko ga privajamo na posodo. Pri deklicah naiti uspe prej nego pri dečkih, da
včasih z energičnimi gibi vseh udov in tudi še z jeznoritim upiranjem vsega telesca.
V tretjem mesecu se zdi, da
Rad že posluša kakšno pesmico in skuša z nerodnim mrmranjem celo pripevati. Vsako stvar, ki se mu po svoje zdi "lepa", bi rad imel, že proži roke k njej, če jo dobi, pa jo vedno takoj nese v usta. Ce dobi
v okolici, nam samim v veliko korist, otro-
ku pa dobra šola. Lahko ga že pokaramo, če mu ne uspe, in pohvalimo, če postane junak dneva. Videti je, da ima dobro voljo in da nas prav dobro razume.
V devetem mesecu se otrok
kak predmet večkrat in se mul prebija skozi ta nova duševna
loči materin glas od tujega. Živahno sledi z očmi osebam, ki
Tlmirifp cp	i	■	negujejo, domačim, kakor
Umirite se, častiti bratje, rešite cerkev pogina, pro- tudi zvedavo gleda za tujimi.
ucite sveto pismo, katero vam bo pokazalo pravo vero, ki ~
jo je treba verovati, spoštovati in izpovedati!
Rekel sem, Bog naj mi bo v pomoč!
Strosmajer je s tem svojim govorom dokazal sledeča dejstva;
1.	Nikjer iz svetega pisma ni razvidno, da bi bil Kristus dal sv. Petru večjo oblast, kot drugim apostolom. Tudi besede; "Ti si Peter ..." ne dokazujejo prvenstva Petrovega, ker sveti očetje te besede popolnoma drugače razlagajo, kakor je rimska cerkev — verovala do vatikanskega zbora.
2.	Sv. Peter ni nikoli nastopil kot . papež, kot bi bil gotovo storil, če bi bil on to. Na prvem cerkvenem zboru v Jeruzalemu je predsedoval sv. Jakob, ki je sklepe razglasil v imenu apostolov, ne pa v svojem imenu.
3.	Niti iz sv. pisma, niti iz zgodovine se ne da dokazati, da bi bil sv. Peter sploh kdaj v Rimu, še manj pa, da bi bil rimski škof. Te trditve tudi rimsko-katoliški zgodovinarji ne zanikajo. Ce sv. Peter ni bil v Rimu, kako more potem biti rimski škof njegov naslednik?
4.	Kristus je obljubil vsem apostolom istega svetega I Duha in nikjer v pismu ni čitati, da bi bil Kristus Petru ; obljubil kaj več In še bi bil nauk o nezmotljivosti res I osnovan na sv. pismu, bi bili to "dogmo" gotovo že apostoli razglasili. Sv. pismo torej ne govori o nezmotljivo
Domačih je privajen, tuje za čudeno opazuje ali se jih celo še prestraši. Skuša dvigati glavico in zbuja vtis, ko da radovedno gleda v svet. Ce ga držimo malo pokonci, mu glavica nič več ne omahuje kot težko telo na pijanih nogah sem in tja. Ce ga položimo na trebušek, . ^	zopet skuša dvigati glavo in
kakor že povedano |	uspe, da pase toli-
I kanj pričakovane in priljubljene "kravice", zlasti če mu roke podpremo na komolce in jih podvijemo pod glavo. Dobro loči prsa od stekleničke, dobro spozna vsako spremembo hrane po okusu in je zelo natančen za pravo temperaturo hrane.
V četrtem, mesecu se zdi, da so vsi čuti: vid, sluh, okus, voh, tip že dobro razviti. Skuša že aktivno posegati v življenje, prisvojiti si skiiša predmet, ki mu ga ponudimo, zlasti če se mu po barvi, obliki in drugih, za nas nerazumljivih privlačnostih zdi
priljubi, ga z veseljem pozdravi, ko ga zagleda. Sicer se že smeje na ves glas, ko mu pre-kipi ugodje in ko je to drobno duševno razpoloženje na višku. Nekohko ga zmoti v uživanju prvih, enostavnih duševnih doživetij pz-vi zobe k, ki ga za nekaj dni spravi nekoliko iz razpoloženja, vsaj dokler ne prebije ustne sluznice. Temu zob-ku kmalu sledi drugi, oba zrasteta kot prva sekalca v spodnji čeljusti. Ce ga posadimo in mu napravimo noge po turško, mu po navadi že uspe, da sedi brez opore. Hrbtenica pa navadno še ni za ta podvig dovolj močna, zato he priporočamo preveč smelosti pri sedanju že v tej dobi. C^ ga postavimo, držeč ga pod pazduho, se še vedno lovi z nogami, upognjenimi v kolenih, vendar mu sem in tja uspe, da se ob opori krepko postavi.
V	šestem mesecu ga tudi očetje že začno smatrati za človeka in nič več tako kritično ne gledajo materinega "pogovarjanja" z otrokom, ker najdejo v razvijajoči se duševnosti vedno nove, zlasti v svojih prvih pojavih tako lepe in zanimive po-bliske.
V	sedmem mesecu postaja otrok jako siguren v svojih osnovnih miselnih dogajanjih: z gotovostjo spoznava, opazi spremembe hrane, osebo, obleko.
junaštva, jih razvija naprej,, tako da nam že pokaže enostavne predmete, ki jih imenuje z raznimi glasovi, kje je "tika-ta-ka", kje je "iha-ha", kje je "u-u". Včasih otroku pri tem uspe pokazati uro, konja, vlak, avto. Tudi kaže s prstom ali vso roko na predmete, ki bi jih imel rad, prav tako z razpetimi rokami zakrili k osebi, h kateri bi rad.
Stoji dobro ob opori, korak je že smel in ne več toliko kle-cav, seveda če ga trdno držimo.
Iz zgornje čeljusti mu ob prvih že silijo drugi sekalci. Ce smo ga dobro navajali na posodo, nam je že večinoma popolnoma čist, če se trudimo, tudi ponoči.
Kupimo mu po navadi že "športni voziček", v katerem sedi, živadno gleda v svet, ga spoznava in z živahnimi vzkliki pritrjuje notranjemu ugodju, ki se mu javlja ob pogledih na življenje ulice.
V zadnjih treh mesecih prvega leta se ta duševna dogajanja razvijajo naprej, ko nam ob letu otrok dobro pozna svojo okolico, zlasti svojo bližino. Ne zanimajo ga več samo predmeti in dogodki v bližini, hoče se mu vzleteti iz gnezda, kar mu tudi kmalu uspe, ko ob letu napravi prve samostojne korake. Dostopen je za prve zabave,
okolico, sliši uro v stolpu, vidi ki se jim tem manj smeje, čim
"lep". Prime ga, ga skuša drža-
sti, proti njej pa govorita razum in krščanska dogmatika.!^'"	sprva| in dobro sliši konja na cesti ter| bolj jih skušamo napraviti po
Kai CO	Kifi	9 T 4-- 1 1 % i ! nerodno, tudi uspe. Ropotulja, prisluskuje oddaljenim zvokom.: odraslo otroško. Cim boli ga
Kaj se pravi b.tl nezmotljiv.' Imeti neko lastnost v je „„ navadi prva taka žrtev.; Vsemu sledi pozorno. Nastavlja: imamo-za mlado živalco, ga po
lono npl.si mpri Kr.dpanekl nunlr nu ,,r.i Hq irviQ H/iKva T____ i-	_____v , .	°
^	^	JW-	iio. v Ctm	Vd tdlVd 61 LCV
najpopolnejši meri. Krščanski nauk pa uči, da ima dobre | Lepa je, če jo stresaš, dela pri lastnosti v najpopolnejši meri samo Bog. Iz tega sledi, da nieren in zanj vzpodbuden hrup, je "dogma" o papeževi nezmotljivosti — bogokletstvo. lahko jo prime in z njo krili po
(Dalje prihodnjič)	"lili volji. Smeje sc, včasih tudi
prve besede .in sprva papagaj-j vračamo, trki jamo, dobrodušno-sko, nato smelo in že bolj člo-j surovo postopamo z njim, tem veško prvič izreče "mama" ali! bolj uživa. Na cesti nam že do-"tata". Dobro je razvil svoj in-j	(Dalje na 4. strani)
29. decembra 1949
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IZ SPOMINOV PREHODNEGA GOSTA
Oktobrski večer, ko sem stopil premražen od burje, premočen od dežja, utrujen od poti in lačen v vežo hotela "Triglav" v Sežani, sem imel eno samo željo: da dobim sobo in ležem spat. "Vse zasedeno," in že se je zaprlo okence vratarjeve lože. Takrat sem si rekel: Daj, Frenk, napiši to in se druge izkušnje. Morda pomagaš s tem sebi in drugim.
Evo, takšno je bilo rojstvo teh spominov.
Poldrugo uro pozneje, po večerji v hotelu "Trst," sem dobil v "Triglavu" vendarle sobo. Nekdo, ki bi moral priti, ni prišel. Ko sem vstopil v krasno parke-tirani prostor, me je presenetilo troje: velikost sobe, moderna, lova trodelna omara in edina postelja, ki je stopnjevala obču-
tek praznote. To presenečenje ni trajalo dolgo, kajti zaradi utrujenosti sem legel in kmalu zaspal.
V tem hotelu sem spal še eno noč in lahko rečeni, da sem bil kar zadovoljen. Voda je bila pripravljena v umivalni skledi in v vrču. Na mizi je bila steklenica pitne vode s kozarcem. Čistoča je hvale vredna. Tudi angleško stranišče je bilo v redu. Uslužbenci so vljudni m prijazni. Nekaj pa mi vendarle ni šlo v glavo: zakaj morajo pogosto pošiljati v hotelu goste čez noč na cesto, ko pa je v njem več sob tako prostornih, da je malenkost namestiti vanje še eno posteljo, ki jih imajo, samo da brez vložkov?
Tiste dni, ki sem jih prebil v Sežani, sem jedel v "Trstu." Pri-
jazna postrežba ter dobra in raznolika hrana dvigajo razpoloženje prehodnega gosta. Ne morem jim reči žal besede v tem oziru. Samo: prvi dan je bilo stranišče še uporabljivo, dan pozneje pa je bilo že preplavljeno, ker se je zamašilo. V stranišču namreč ni papirja! Tudi vrata se slabo zapirajo! To je malenkost, sem si zopet rekel, in vendar, važna malenkost, sem pristavil v mislih na poti k vlaku.
V	Ilirski Bistrici so bili obveščeni o mojem prihodu že iz Šempetra, kjer človek kratkomalo nima kje spati. Tudi menze za prehodne goste tam ni, čeprav bi nekaj takih obrokov prav gotovo lahko dala kolodvorska restavracija, ki nudi človeku po cenah prostega trgo odličen obed s svinjsko pečenko ali podobno.
V	Sloveniji menda ni hotela, ki bi bil boljši od "Zmage" v Ilirski Bistrici. To ni samo moje mnenje, temveč mnenje mnogih.
KAJ BI VI STORILI, čE BI VAŠI DOHODKI PRENEHALI?
ALI BI VI IMELI NA RAZPOLAGO DENAR V PRIHRANKIH,
S KATERIM BI SI POMAGALI V BOLEZNI, BREZDELJU ALI V DRUGEM NUJNEM SLUČAJU?
OBVARUJTE SEBE
Pričnite s hranilno vlogo, zavarovano po vladi, in dodajte ji z rednim hranjenjem. Vaši prihranki bodo zaslužili primerne dobičke po najvišji lestvi, ki je somerna z varnostjo.
NE ODLAŠAJTE-PRIČNITE VLOGO DANES
Vloge do $5,000.00 so zavarovane
VLOGE, NAPRAVLJENE NA ALI PRED 10. JANUARJEM 1950, DOBIJO
OBRESTI OD 1. JANUARJA 1950.
ei. CLAIR SAVINGC iJSLOANCOMPANYJ
HRANILNA INSTITUCIJA
6235 St. Clair Ave.
HEnderson 5670
Prijaznost, postrežljivost, odlična zelo raznolika hrana in še marsikaj 'preseneča prehodnega gosta, ki se je že nekako navadil raznih neprijetnosti na svojih neštetih potovanjih. Je mar čudno, če se človek pri taki postrežbi na pasivnem Krasu vpraša, zakaj je v Lendavi hraiia zelo slaba; zakaj so tam in v kolodvorski restavraciji v Kočev, ju tovarišice, ki strežejo, tako neprijazna in neokretne? Zakaj so stranišča v mestni restavraciji Krško, v krajevni gostilni Dolnja Lendava in v pritličju sicer lepega hotela v Murski Soboti tako nečista?
Za premog je danes težko; naša industrija ga rabi zelo veliko, centralna kurjava v "Zmagi" v Ilirski Bistrici pa vendarle deluje. Umivalniki po sobah so čisti in beli kot sneg. V straniščih je toaletni papir m res jalovi so izgovori vseh prizadetih v Lendavi, Murski Soboti, Ljutomeru, Kočevju, Krškem, Brežicah in še
drugje, če pravijo, da ne dobe papirja. Na vsa ta vprašanja so odgovori in če vzamemo "Zmago" v Ilirski Bistrici, tedaj je stvar nekako takšna: vzgajanje uslužbencev v sindikalni podružnici, osebna odgovornost uslužbencev, kaznovanje za ugotovljeno malomarnost, nagrajevanje prekomernega truda v delu ter učinkovita kontrola mestnega ljudskega odbora kot upravno operativnega voditelja je način in pot, ki vodi h kulturnemu gostinstvu v socialističnem sektorju. Kjer tega ni, je tako kakor v Lendavi, kjer se odlikuje krajevna gostilna po umazano-sti in po tem, da ni nobenega reda pri postrežbi, kakor v Kočevju, kjer čakaš na postrežbo s slabo hrano tudi pol ure; kakor v Šmarju pri Jelšah, kjer čakaš lahko tudi tri ure na sobo, ki je na razpolago, ves prašen in umazan od poti; kakor v Dobovi, kjer se -s sicer dobrim in okusnim "obedkom" gotovo ne nasitiš;
kakor v Slovenski Bistrici, kjer zlepa ne dobiš ne sobe ne za pod zob, kakor da je sam ljubi bog. mahnil s prazno vrečo po tem kraju; itd.
Kjer pa se razvijajo stvari približno tako, kakor v Ilirski Bistrici, tam je drugače, dobro, boljše; kakor na primer na Jesenicah, kjer ti prijazno postrežejo z dobro hrano, čeprav v zasilni, ne dovolj zračni in lepi, pa vendar čisti gostilni za prehodne goste; kakor v Ljutomeru, kjer se prijaznost postrežbe drži s skromnostjo in z izredno čistočo prostora; kakor . . . kaj, ko je dobrih primerov manj in sem kar prisiljen reči: in tako dalje.
Dovolj si brenkal, Frenk! Končaj in reci: na splošno vzeto, naj se gostinstvo visoko aktivnih vhodnih predelov Slovenije zgleduje na takih obratih našega manj rodovitnega Krasa. Voditelji gostinstva v štajerskih in prekmurskih okrajih naj se na svojih tovariših na Primor-
skem uče, kakšen bodi odnos do delovnega človeka. Za zaključek pa ponovi: Vse to so malenkosti, a kaj, ko predstavlja zbir teh malenkosti velik del življenja, in sicer prav zato neprijetnega življenja službeno potujočih! In teh ni malo dandanašnji! Fr.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"

Trn Winning Because of You'
^	16-31
* '9
fht Hot m of hundttion for !$fantih fhrt^sfs
■ 'lANKMN » tOOi(V(lT

N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE NOVE MODELE, KI BODO NA OGLEDU PO 5. JANUARJU
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik


MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
POSTRANSKE ZADEVE
(Nadaljevanje)
Pripravila se je, preden pa je udšla, je oče drugače z njo spregovoril, kakor tedaj, ko jef pove-"^al tisto opombo. V teh letih se k Ana bila vsadila v ta dom. Navadili so se je in tudi on se j® privadila. Štiri leta je že tu, štiri leta je garala na polju, P^av vztrajno in zvesto garala, ^udi takrat je ostala, kadar so ^)li drugi odšli z doma. In tež-bi mu šlo, ako vsaj nje ne bi ^ilo. Tako pa je le imel kdo pri-jsti za delo, ki ni bilo lahko. ^Ostala je kos tega doma. Bila
je potrebna. Kaj pa naj bi Marko sam počel z zemljo? Morda bi mu sicer ostal Matija, ako nje ne bi bilo domov, vendar zdaj,— kakor" je, je prav.
Tudi Ana je njegov otrok, in počasi je sprevidel, da je tudi Ana vredna, da živi na tej zemlji. Povrhu pa ima tri otroke. Vse to ji je dajalo veliko pravico, da je živela tu. Celo več. Ako se ne bi Marko še otepal s svojimi naprti, bi jo bil že določil za svojo naslednico in to kljub temu, da je imel dva odrasla sinova.
"Mislim," je rekel, da ne greš zato, da bi tam ostala?" Gledal
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO:S
Trgovina odprta: 10. z j. do 5.30 pop.
BASEMENT
MOŠKE HARD FINISH 100% VSE-VOLNENE
WORSTED
IIIIEIE
V temnih barvah za sedaj do spomladi!
Senzacionalna razprodaja teh 1009? volnenih worsted oblek izvrstne kakovosti. Vsaka obleka je ekspertno ukrojena, z vsemi, deta j lami, ki se jih običajno najde V veliko bolj dragih' oblekah. Izberite si izmed novih temnih barv v merah 36 do 44 za regularne, 37 do 44 za dolge, 37 do 42 za kratke.
Dodatne hlače se dobe po... 10.95 par
Basement oddelek z moško opravo
11

mgum
ji je v obraz. Bila je samostojna ženska, ni se ji bilo bati pred njim. In zadnje čase mu je povedala vse naravnost, brez olepšava nja, ker se je morda zavedala, da ji itak nič ne more.
"Ne," je odvrnila odločno, "ne grem zato k njemu. Druge stvari so . . ." Molčala je, gledala je mimo njega. Potem pa je s])et poudarila: "Bojim se, da so druge stvari vmes." Kaj je tisto vmes, tega ni povedala. Toda njega to. ni skrbelo. Sicer pa je lahko slutil. Zato je rekel:
"Nikdar mi ni ugajal. Ne vem, ali je večji lenuh ali lažnivec, ali kaj je. Vrag ga vedi. Toda delal ni in tudi govoril ni s človekom. Le čemu si se spravljala z njim."
Zdaj pa ga je ona pogledala. Kakor bi ga hotela prositi: Saj je to moja zadeva. In tudi njemu je bilo nerodno. Zato je preokre-nil in ji naročil:
"Ako bosta kaj govorila, ga
vprašaj, kako je po svetu in kako preurejajo gospodarstvo in zemljo. Rad bi vedel. On morda kaj ve. Saj je v mestu." "Bom," je obljubila.
"Ali imaš dovolj denarja?" jo je vprašal.
"Mislim, da mi bo dovolj. Prihranila sem si toliko."
#
Vendar pa je segel v svojo staro omarico, visečo na steni, in od tam privlekel vrečico z denarjem.
"To, ako boš več potrebovala. Včasih človek ne vc naprej, kje bo moral izdati." Sprejela je denar in ga hvaležno . pogledala. Tega ni pričakovala od njega. On pa je še rekel: "Pa ni treba vsem vedeti v hiši." Prikimala je. Razumela ga je. "In," je nadaljeval, "ako se ne bo hotel vrniti, pusti ga, naj živi tam. Ti pa le pridi. Tu se da tudi živeti, čeprav je treba močno delati."
"Pridem," je rpkla. "Na vsak način pridem." Potem sta se še
srečala s pogledi, naposled pa se je Ana okrenila in odšla.
Na postajo je ni nihče spremljal. Saj ni nesla ničesar, razen nekaj prigrizka sebi za pot, in njemu . . . ako bo treba.
Nebo jo viselo nizko nad njivami. Razgled je bil utesnjen. Okoli polja je bilo nekaj gozdov, pokritih s snegom, zavitih v rahlo zameglenost, ki ni bila samo na nebu, temveč kot bi oblaki ležali tudi v zraku nad poljem, prav pri tleh. Šla je ob potoku.-Voda je bila čista, da je bilo na dnu videti kamenje. Ob robovih je drevje, ki se je sklanjalo globoko nad vodo, obtežeijio s snegom, ki je padel pred tremi dnevi, pa se ga veje še niso otresle. Bregovi, tik pri vodi, so bili brez snega, šerje je gledalo v vodo Tu je bilo prijetno skrivališče za vodne ptice.
Vse je Ana videla kakor v sanjah. Na te stvari ni mogla misliti. Ne, zanjo so bile zdaj na
svetu važnejše stvari. Dve leti bo kar je mož odšel v mesto. Da, ona je bila kriva, ker je hotela imeti denarja. Toda Ana se takrat ni zavedala, kaj je naredila s tem, d» je poslala moža samega v mesto.
O svojih prvih letih v mestu doma ni nikdar govorila z nikomer. Vsem je bilo prikrito. Tudi to, kako se je spoznala s tem svojim možem. Saj naposled ni bilo ničesar posebnega. Ali stvari, ki so bile vmes, med njenim poznanjem z zaročencem, vse, dotlej, dokler ga naposled ni pridobila, da jo je vzel, vse tisto je bilo le nekoliko pomembno. Ko je imela že. dva otroka, je hotela imeti tudi moža.
Dobila ga je. In tisti čas, kar sta bila poročena, ta mož ni bil tako slab, kakor je prej kazal; ne, Ana je bila prav zadovoljna z njim. Bil je skrben, denarja ni zapravljal z drugimi ženskami. Toda v skrbi, da se ne bi v
mestu spet zmešal, ga je odvedla sabo na dom. Mislila je, da poj-de vse laže. Toda doma so bile velike zapreke. Hotela je, da bi se navadil delati in bi on gospodaril. Tu na vasi se ji ne bi bilo treba bati zanj. Tu ni bilo nika-kih nevarnosti.
Ko pa je zmanjkalo denarja, tedaj se jc le morala odločiti in ga pustiti v mesto. Tam bo le nekaj zaslužil, medtem ko oni tu vse lahko sami opravijo. In nekaj časa je šlo vse v redu. Mož ji je redno pisal, in ona je vedela, kako je. Počasi pa so pi^ma postajala redkejša, suhoparnejša. Komaj, da ji je sporočil, da je zdrav, da dela. Drugega ni bilo v teh pismih. In takrat je Ana zasumila, da se mora nekaj goditi.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Ena kopravnost!"
STRAN 4
ENAKOPRA\n^OST
29. decembra 1949
Ershine Caldwell:
HRUP JULIJA MESECA
(Nadaljevanje)
"Henri, saj nisem šel in se zapletel! Gospodična Kati je bila tista, ki je to naredila, ker ..
"To je vseeno. Najprej si šel in se zapletel, potem si se pa še pustil ujeti po gospej Narcisi Calhoun. Kaj hodiš z zamašeni-mi ušesi po svetu ? Te bela žena hodi po vsej deželi in zbira podpise na papir, da bi poslali vse temnokožce v Afriko ali na podoben kraj. In zdaj greš in se ji daš ujeti, ravno ko stojiš s to belo deklico . .
Sonny je stresel Henrija in se ga oprijel z vso močjo.
"Jaz nisem imel nobenega opravka s tem, Henri," mu je zagotavljal, "prisežem pred bogom, da ne! Tista gospodična Kati je vsega kriva."
"Kako pa moreš priti in čepeti pri mojih zadnjih vratih, če sta te gospa Narcisa in pridigar Pelts ujela, kakor si povedal?"
"Izpustila sta me."
"Izpustila?" se je začudil Henri. "Kaj pa ju je pripravilo do tega?"
"Gospa Narsica je rekla gospodu Feltsu, naj me izpusti in naj grem, kamor če, da tako ne bom prišel daleč"
Henri ga je dolgo gledal.
"Povedal ti bom, kaj napravi. Kakor te noge nesejo hitro, se odpravi od tod, to je vse. In potem spet pojdi in spet. Poberi jo
iz te dežele. Proti severu se odpravi in ne ustavi se, dokler ne prideš tja, brez obotavljanja. Tale dežela okrog Andrewsjone-sa je pač zadnji kraj za zamorca, ki so ga zasačili, ko se je šalil z belim dekletom."
"Kam praviš, Henri?" ga je rotil Sonny in plašno pogledal čez rame. "Čez Earnshaw Ridge da bi šel, na ono plat?"
"Fant, to ni niti začetek, kar imam na misli. Pravim, da pojdi tako daleč na ono plat, da sploh ne boš videl Earnshaw Ridgea."
"Jaz bi pa rad ostal tu in delal pri bombažu in koruzi za gospoda Boba," je ječal Sonny. "Ne maram iti daleč. Če bodo vprašali gospodično Kati, saj jim bo povedala, da nisem nič naredil."
"Pst!" je šepnli Henri.
Šum ostrega škrtanja se je oglasi v smeri s ceste pred hišo,* kakor bi nekdo prelomil strešno škodlo čez koleno. Trenutek za tem je začelo lajati več psov.
"Ali boš namesto mene povedal Mamiji, da nisem nič naredil, Henri? Povej Mamiji, da ni bile prav nič moja krivda. Povej ji, da je gospodar Kati pritekla iz grmovja in me zgrabila. Ali boš povedal Mamiji vse to, Henri ?"
"Seveda bom," je rekel Henri vneto in odrinil Sonny ja. "Takoj ko bom imel priložnost, ji povem. Zdaj pa ne bomo utegnili drugega, kakor da se bomo po-
skrili pred belimi ljudmi v hajki, dokler ne dokončajo, kar koli že nameravajo. Zdaj pa pojdi proč, kakor sem ti že prej rekel. Vsak trenutek, kar takole stojiva, me je bolj strah."
Henri je odrinil Sonnyjeve roke in skočil skozi vrata v kočo. zaprl je vrata in jih od znotraj zapahnil. Sonny se je zunaj oklepal stopnic.
Nekaj časa je Sonny čepel kar tam, preveč prestrašen, da bi si upal okreniti glavo in pogledati nazaj. Mesec še zmeraj ni izšel, a zvezdna noč je bila videti po polnoči svetlejša in svetlejša., Ko je zbral dovolj poguma, da je obrnil glavo in se ozrl nazaj, je videl vrste plotov, ki so bili postavljeni križem kražem po široki nižini, jasno kakor podnevi, ko je sijalo sonce. Po poljih je zagledal stare breste, ki so moleli proti nebu kakor roke. Tesno je zamižal in se obrnil k vratom v Henrijevo kolibo. Koče, v kateri je živel z Mamijo, skoraj ni bilo videti, tako daleč je bila, in bal se je premakniti iz sence poslopja, kjer je čepel.
Na pol poti čez prvo njivo pa se je nenadoma spomnil zajcev. Ne daleč je stalo brestovo drevo. Sključil se je in stekel k njemu. Telo je pritisnil na deblo. Zazdelo se mu je, da na pol milje skorajda vidi svoje zajce. Bili so v hlevu za Mami jinim kurnikom.
Odločil se je, da gre čez polje, za kurnike, in nahrani zajce. Počasi je šel čez polje, dokler ni prišel do jarka, kjer je rastla visoka trava. Z roko je trgal
MARCH OF DIMES
A
FIGHT
INFANTILE PARALYSIS

JANUARY 16-31
travo in jo tlačil za srajco. Ko ni spravil trave nič več za srajco, je tekel ob plotu do ozadja Mami jine kolibe.
Sonny je natlačil polna korita sveže zelene trave in vtaknil roko skozi ograjico, da jih poboža. Zajklji sta sedeli in sta si dali božati ušesa nazaj in Sonnyjevi prsti so tekali po njunem kožuhu. ' Samec je bil previdnejši. Umaknil se je v kot in sedel tam in mlel travo, z enim ušesom pokonci in drugim spuščenim plosko na vrat.
"Tebi pa gre v slast, kaj, Jim Gizdalinko?" je rekel Sonny samcu in mu porinil pest trave bliže." Človek bi imel dovolj dela samo, da tebe nahrani in nič drugega ves dan."
Tako se je pogreznil v olajšanje, ki so mu ga prinesli zajci, da je kar poskočil, ko se je spomnil, kaj bi moral storiti. Pogledal je okrog vogala kurnika proti koči, a bila je temna kakor vse druge. Rad bi šel noter in zbudil Mamijo, da bi ji povedal, kaj se mu je zgodilo, a spomnil se je, kaj mu je rekel Henri, in žalosten se je obrnil proč.
Potem je začel teči Čez polje in se ni ustavil, dokler ni prišel do ograje na drugi strani. Ko je bil onstran, je postal in začutil zajčkov vlažni smrček jia goli koži. Bil je hladen in prijazen, in Sonny ni bil več sam. Po stezi je hitel proti Earnshow Ridgeu, komolce je držal tesno ob telesu, da bi tresenje njegovega telesa ne suvalo in plašilo živali.
(Konec)
V "Enakopravnosti" doUte tedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
KAKO SE RAZVIJA OTROK
(Nadaljevanje z 2. strani)
bro poimenuje živali in doma predmete z besedami, kakršne je prve izumil za njih imena.
Z letom preneha biti "dojenček" in napreduje v tako zva-nega "malega otroka", ki bi mu
IŠČE SE STANOVANJE
Mlada dvojica z enim otrokom želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami in kopalnico. Kdor ima za oddati, naj pokliče
HE 0012

Moj oče dela
stvari
Sleherni deček, ki je kdaj zaželel splezati na drog, ve, da napeljavec žic "dela čudovite stvari." On pleza visoko, bori se zoper nevihtam, on potrebuje moč in pogum.
Ampak kar mnogo dečkov NE ve je to, da sleherni oče, ki dela za The Illuminating Company, vrši čudovite stvari!
Najsibo, da je napeljavec žic ali pa da v ril eno izmed 500 raznih drugih del, ki jih tu napravimo, je on važen del skupine pri Illuminating, in skupno z svojimi 5300 sodelavci, je odgovoren za preskr-bovanje 1,500,000 ljudem najboljšo električno poslugo, ki je mogoča.
Da, celo armado delavcev je treba za vršitev čudovitih stvari, da se mnogoštevilnim ljudem preskrbi moderno ameriško električno postrežbo . . . električno postrežbo, ki je zavist celega sveta.
ALWAYS AT YOUR IN THE BEST LOCATION IN THE NATION
Poslušajte 'Ten O'Clock Tunes"—Popularne skladbe. Znani igralci—15 predstav tedensko—Zjutraj ob 10. na WGAR in WICA_zvečer ob 10. na WHK
I Copyrighl 1949 The Cleveland Electric lllumlnaHng Company ■
pri nas lahko rekli tudi "otroček".
Zob ima 6. Samostojno je skorjico kruha, žemljo ali pre-pečenec. Rajši je po žlički in priskuti se mu steklenička. V opravljanju potreb je lahko popolnoma čist.
NAPRODAJ
Hiša s 7 sobami v najboljšem kraju v lepi naselbini. Proda se poceni. Takoj se lahko vselite.
Nov zidan, zelo lep prostor, pripraven za gostilno ali pekarijo ali pa za kako drugo vrsto biznes. Poslopje je zelo veliko znotraj in lahko otvorite trgovino takoj. Nahaja se v naselbini, ki je sto-procentno slovenska. Zelo poceni. Za nadaljna pojasnila pokličite
BO 0911
STANOVANJE V NAJEM
_ Odda se štiri lepe sobe s kopalnico in garažo v zelo prijazni naselbini blizu parka, jezernega obrežja, transportacije in trgovin. Se nanovo dekorira po okusu najemnikov ali pa se da najemnikom popust, da si sami dekorirajo; zadnji najemniki so tu bili 14 let. Najemnina $40.
3. nadst. se odda priletni slovenski ali hrvatski dvojici. Naslov se poizve v uradu tega lista.
Minul je oni najzanimivejši razvoj duševno.sti od prvih po-bliskov da že velikih duševnih akrobacij. Shodil nam je in ušel iz gnezda. Mati ga ne doji več. In ni čuda, da se staršem stoži po drugem otroku, če je ta fantek, po punčki, če je punčka, zlasti očetom, po sinku.
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno idratlloi da vam ustavi kaSelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
Zavarovalnina
proli ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
EUCLID POULTRY
549 EAST 185 ST„ KE 8187	Jerry Petkovisk, Ustnik
perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo
POSEBNFr	bankete in veselice, itd. NEKAJ
posebnega. Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
MR. IN MRS. J. MRSNIK
LASTNIKA
MiPlE TAVERN
30200 Euclid Ave., Wickliffe, 0.
želita vsem prijateljem in znancem ter posetnikom njiju restavracije in gostilne veselo, zdravo in srečepolno novo leto!
Se lepo zahvaljujeta vsem za obiske in naklonjenost v tem letu ter se priporočata tudi za v bodoče. Tu boste vedno postreženi z najboljšim pivom in vinom ter z okusno domačo hrano.
DIREKTORIJ "SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA"
15335 WATERLOO ROAD — CLEVELAND, OHIO naznanja članom in društvom članom (delničarjem) korporacije "SLOVENSKI DELAVSKI DOM/' da se
nam
REDKA lEINA SEJA
ČLANOV KORPORACIIE V
NEDELJO, 29. JANUARJA 1950
Pricefek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani Slov. delavskega doma. ,
Za direktor!i
VINCENT COFF, tajnik
vrsi
SILVESTROV VEČER
PRIREDITA
SLOVENSKI NARODNI DOM in KLUB DRUŠTEV SND
V soboto, 3L dec. 1949
D obeh dvoranah SND
na St Clair Ave.
SERVIRALO SE BO OKUSNA JEDILA IN OKREPČILA
V AVDITORIjU IGRA
Joe Lasicky in njegov Mercury -Recording orkfester
V SPODNJI DVORANI PA
John Sulen orkester
VSTOPNINA SAMO QQ
Vljudno se vabi vse cenjeno občinstvo zlasti pa vse naše članstvo-solastnike SND. Pridite, da se^skup-no poslovimo od starega leta in si voščimo srečno novo leto.
Direktorij in Klub društev SND