NC5VIGE SLOVENSKEMU ŽENSTVU! Žene, dekleta! Združene s celim slovenskim narodom, zasta^imo ves svoj vpliv, da se podlo sramotenje voditelja slovenskega naroda g. dr. Korošca po liberalnem časopisju obračuna na vseh tistih, ki podplrajo to časopisje! Me, žene in dekleta, najbolj čutimo s svojim prirojenim čutom za poštenje, kaj se pravi kratiti dobro ime. Zato pa se tudi z najglobljim prepričanjem postavimo v bran! Saj, ko branimo čast svojih katoliških voditoljev, branimo tudi svojo čast. Slovenske žene in dekleta, z zvestim in vztrajnim delom bomo premagale največjega sovražnika našega naroda, svobodomiselni tisk. G. RAVNATELJ SIMON GAJŠEK UMRL. V Mariboru je umrl v soboto predpoldne upokojeni šolski ravnatelj g. Simon Gajšek. Blagopokojni je bil eden najbolj vestnih, najbolj spoštovanih in priljubljenih šolnikov. Vzgojil je v svoji učiteljski službi veliko, veliko zavednih in najboljših slovenskih gospodarjev in gospodinj, ki so čislali g. Simona že v življenju in ga bodo ohranili vedno v najboljšem ter hvaležnem spominu. Dolgo vrsto let je bil nadučitelj na Bučah pri Kozjem, kjer si je osvojil s svojim šolskim in izvenšolskim delovanjem srca vseh. Iz Buč je bil premeščen na šestrazrednico v Dobovo pri Brežicah, kjer je deloval kot vodja velike šole do zaslužene upokojitve. Radi njegovih velikih zaslug na polju šolstva mu je bil podeljen naslov: šolski ravnatelj. Pred leti je obhajal v Dobovi 601etnico in pri tej priliki je bil tudi imenovan od več občin častnim občanom. Po upokojitvi se je preselil s svojo blago soprogo v Maribor k svojemu bratu veletrgovcu Martinu. Zadnje mesece je težko obolel na Črevesni bolezni, ki mu je upihnila prezgodaj luč življenja. Z rajnim Simonom lega v grob oče naše kmetske mladine, katero je vzgojeval v strogo krščanskem in narodnem duhu. Ni bil samo učitelj v šolski sobi, ampak tudi izven šole z raznovrstnimi nasveti in s celim svojim vzglednim življenjem. Ker je živel z ljudstvom in za ljudstvo, so so ga vsi povsod globoko spoštovali, Ijnbili in se obračali nanj po nasvete. Učiteljev po vzgledu blagopokojnega Simona je žali Bog malo, a ti, ki so, jih narod časti in mu ostanejo tudi po smrti — svetinja! Rajni ni imel radi svojega blagega in za vse dobro vnetega srca že v življenju nasprotnika; pa mu bo nebeški Plačnik tudi sedaj obilno povrnil vsestranske dobrote, s katerimi je v življeniu oblagodaril naš dobri slovenski — kmetski narod. Nepozabni Simon, bodi Ti lahka zemlja slovenska in ostani Ti ohranjen med Slovenci časten ter trajno hvaležen spomin! Blagi rodbini Gajšekovi naše iskrono sožalje! Zahvala. Vlč. g. kanonik in biseroraašnik Janez Lenart v Šmartnu pri Slovenjgradcu je prejel k bisernemu jubileju od vseh strani toliko iskrenih častitk, da se ne more za vse zahvaliti lastnoročno v pismih. Gospod jubilant izreka v »Slov. Gospodarju« najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so se udeležili njegove biserne sv. maše in vsem gratulantom! Starosta lavantinskih kaplanov č. g. Jakob Cinglak je obhajal 701etnico svojega rojstva in 401etnico svojega mašništva. Kaplan je v Vojniku od 1. junija 1901; v tem času je bil tukaj provizor dvakrat, prvič leta 1911 in drugič pa koncem leta 1921 do 1. junija 1922. Bog ga ohrani še mnogo let! Samomor v Maribru. Ustrelil se je v nedeljo ob pol šestih zjutrij mariborski hišni posestnik in trgovec g. Dolajš Ludvik, stanujoč v Stritarjevi ulici. Pred tremi dnevi se je bil vrnil iz Gradca, kjer se je zdravil v tamošnji bolnici usmiljenih bratov. V trenutku duševnega obupa si je pognal v nedeljo zjutraj, ko so še vsi spali, kroglo skozi glavo tako, da so možgani pljusknili po tleh. Zapušča ženo in hčerko. Avtomobilska nesieča. V soboto popoldne se je dogodila v takozvani Landscha-Allee-ji med Špiljem in Lipnico težka avtomobilska nesreča, katere žrtvi sta g. Zoran Pipuš, sin pokojnega raariborskega odvetnika, in mehanik g. Fračko. Vozila sta z avtom iz Gradca ter trčila skupaj z nekim avstrijskim avtornobilistom, ker se nista spomnila na razliko v cestnem voznem redu. Avtomobil g. Pipuša je treščil ob neko drevo in je zadobil pri padcu g. Pipuš težke notranje poškodbe, g. Fračko pa rane na glavi. Lipniška rešilna postaja je ponesrečenca odpremila v bolnišnico v VVagno, kjer sta še sedaj. Nevihta in udar strele v Zgornji Pclskavi. V nedeljo, dne 29. julija, opoldne se je iz zahoda od Šmartina na Pohorju približalo neurje z hudim gromcnjem. Naenkrat nastane silen veter in piš, ki hočeta vse podreti in sta povzročila povsod veliko škodo. V tej silni nevihti udari ob četrt na eno uro strela v znaCilno poslopje na Gaberniku, v Majalov štok in ga vpepeli. Nesreča. V nedeljo, dne 22. julija. zvečer, si je g. Ludovik Poljanec, župan in oblastni poslanec v Cogetincih, po nesreči pri padcu izpahnil in nalomil levo nogo v členku nad stopalom. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Stranke sprejema zmiraj samo na svojem domu. Smrtna nesreča. Dne 24. julija je petošolec murskosoboške gimnazije Ivan Muršič prijel na keglišču v gostilni g. ČernjaviČa za električno ži- co. Ni se mogel osvoboditi in je takoj izdihnil. Koga zadene krivda, se S« ne ve. 201etnica denarnega zavoda. V Mo- zirju se bo dne 19. avgusta slovesno proslavila 201etnica kmečke hranilnice in posojilnice. Za ustanovitev ima največ zaslug vpokojeni župnik Fr. Gosak, bivši kaplan v Mozirju. Največ dela so v dobi 20 let izvršili pri posojilnici gg. Ivan Cesar, poslanec Fr. Štrucelj, posebno pa marljivi in vestni tajnik Anton Lekše. Pri slavnosti bo govoril poslanec Vlad. Pušenjak, ki je ustanovil posojilnico. V spomin na 201et_iico bo posojilnica razdelila tiskan računski zaključek z zanimivimi podatki, ki bodo dali jasno sliko o razvoju zadruge. Društeni dom ,v katerem ima svo je prostore nabavna in prodajna zadruga, se je mogel kupiti le s pomočjo posojilnice. Strela. V pondeljek, dne 23. m. m., je razsajala nad Slovenjgradcem in nad okolico huda nevihta. Okrog pol sedmih zvečer se je začelo temniti: Fz severozahoda so se privalili temni oblaki in kmalu nato se je med bliskom in gromom ulil dež. Med nevihto je treščilo v hišo posestnika Ferdo Lampreta v Starem trgu št. 9. To je bil prav poseben slučaj strele. Treščilo je skozi dimnik, ga razklalo na dvoje, odtod v hišo in jo je dobesedno razklalo in raztrgalo. Zidovi so vsi razpokani in luknjičasti, omet je ves odpadel, peč in štedilnik raztrgana. Pri tem je bila v hiši zbrana družina, oče in mati ter dva otroka. Očetu je ožgalo srajco na plečih. Vsi so bili omamljeni, hujšega se pa ni nobenemu pripetilo. Strela je bila pa najbrž vodena, ker se hiša pri tern ni užgala. Žrtev Save. V Studencu pri Krškem je dne 22. m. m. v Savi utonil pri kopanju mladenič Rudolf Matko. Matku je priskočil na pomoč trgovec v Studencu g. Franc Stojs, toda pomoč je bila žalibog že prepozna. Pogreb se je vršil dne 24. m. m. ob obilni udeležbi. Lovska sreča. Iz Zabukovja pri Sevnici nam poročajo: Zadnjo soboto je ustrelil g. Rihard Kmet, strojni pletar iz Trbovelj, 120 kg tc-žko divjo svinjo. Žival je zalotil v ršenici kmeta Krpeca in jo pogodil smrtno s prvim strelom. Krog Sevnice je dosti divjih svinj, ki povzročajo kmetoval cem ogromno škode. Zopet dve novl posojilnici. Slovcnska krajina je dobila dve novi posojilnici in sicer v Martjancih in v Brc zovcih. Nov prekmurski list. Radičevskodemokratska koalicija je začcla izdajati v Murski Soboti slovenskomadžarski tednik »Glas naroda«. — Kar se tiče listov, je Slovenska krajina zelo srečna, ker vsako leto dobi po dva lista. Seveda pa vsi životarijo le par mescev. Umrla je pretekli teden v Bogojini (Slovenska krajina) mati urednika »Novin« g. Franca Bajleca. Vlom v Beltincih. Neko noči v prvi polovici pretcklega tedna so vdrli v trgovino Petra Osterc, oblastnega poslanca v Beltincih, neznani vlomilci. Najprej so poskušali srečo pri blagajni, ker pa je niso mogli odpreti, so odnesli nekaj blaga in manjšo svoto denarja, ki so ga našli v miznici. Vlomilci so brez sledu izginili. Orožništvo je takoj drugo jutro začelo z zasledovanjem. Iz Maribora so pripeljali celo policijskega psa. SE O RAZISKOVALCIH SEVERNEGA TEČAJA. Kakor smo že poročali, je rešil ruski ledolomilec »Krasln« precejšen del ponesrečenih raziskovalcev sev. tečaja. General Nobile in njegovi rešeni tovariši se vračajo na italijanski ladji v domovino, Mesto slave bodo morali pokazati — polomljo! Na Italijane se upravičeno huduje celi svet,ker so se lotili raziskovanja severnega tečaja kot neveščaki in je stalo ponesrečeno podjetje ogromne svote in toliko dragocenih človeških življenj. 0 Amundsenu in onem delu Nobilovih tovarišev, katere je odnesla »Italia« po nesreči še naprej, do danes ni nobenega glasu. Od vseh strani pregledujejo severne otoke z ladjami in letali, a doslej ne zna nlkdo povedati, kaka da je usoda zgoraj omenjenih. Celi svet se je začel razburjati radi smrti švedskega učenjaka In strokovnjaka Malmgreena. Par dni po ponesrečenju zrakoplova »Italia« je odposlal Nobile švedskega učenjaka Malmgreena in Italijana Zapplja in Mariana, naj bi poiskali suho zemIjo in priklicali pomoč. Zappija in Mariana je izsledil po dolgih dnevih tavanja ruski letalec Čuhnovski in rešil jima je zivljenje ledolomilec »Krasin«. Italijana sta pripovedovala po rešitvi, da je Šved Malmgreen umrl radi izčrpanja moči in sta ga onadva pokopala v ledu. Izpovedl teh Italijanov nasprotujejo ena drugi. Letalec Čuhnovski trdi še danes, da jc videl iz letala na lcdu tri osebe. Dve ste mahali z rokami, tretja je ležala na tleh. Ruski letalec je to skupino tudi fotografiral. Švedsko časopisje trdi, da sta Italijana Malmgreena ubila in se hvanila z njegovim mesom, dokler ni prišla rešitev. Švedi ne odnehajo od zahteve, da se morajo Malmgreenovi ostanki najti na vsak način, da se zadeva njegove smrti ugotovi in razčisti. Za najdenje Malmgreenovega trupla je že določenih 152.000 Din. Kako se bo zaključila zadeva z usodo raziskovalcev severnega tečaja, še bomo sporočill našlm cenj. čitateIjem in naročnikom. NAJVEČJI KAMEN, KI JE PADEL Z NEBA NA ZEMLJO. Dne 30. junija 1908 je padel v jenisejski guberniji v Sibiriji z neba ogro men^feanaen, takozvani meteor. Ker je kraj, kamor je priletel ta kamen, tako silno daleč od večjih človeških naselbin, je prejela ruska vlada obvestilo o tej ogromni kameniti prikazni izpod neba šele leta 1921. Rusi so odposlali dvakrat posebni komisiji, da preiščeta znanstveno celo zadevo. Šele druga komisija je prodrla do tega kamna in se glasi njeno poročilo takole: Teža meteorja, ki je padel na zemljo, znaša pol milljona ton. To bi bila teža 1000 vlakov po 50 vozov, ki bi bil vsak naložen z 10 tonami. Vsa pokrajlna sliči kakšni pokrajini na mescu. Posejana je z neštevllnimi lijakl, ki merijo 1 do 10 m v premeru, a nekateri so še znatno večji. Dno lijakov je močvirnato, stene so strme; mnogi lijaki imajo sredi dna majhne strme holmce (prav kakor na mesecu). Pragozd, ki je bil nekoč na tem mestu, je izginll na površini, katere premer znaša 20 km. Samo ožgana debla brez vej molijo v nebo. V najnotranjejšem delu te površine se vlečejo globoke razpokline v smeri padca. Ljudje v tistih krajih si pripovedujejo še danes o nesreči. Mož, ki je prebival 90 km od tega ozemlja, je videl ogromen, podolgovat plamen na nebu. Vročina je postala v trenutku tako silna, da se je zbal, da mu ne zgori obleka. Vrglo ga je s stola, na katerem je sedel in je izgubil zavest. Hišo mu je skoraj podrlo in tla so se ji dvignila. Nekemu Tunguzu v bližini nesreče je sežgalo kakšnih tlsoč severnih jelenov. Hlevi so pogoreli, kovinasti predmeti so se stalili. Na 700 km oddaljeni železniški postaji so uradniki občutili zračni pritisk in zaslišali grmenje. Potresomeri v Irkutsku, 1400 km daleč, so oznanili potres. Strmi bregovi večje reke v bllžini kraja, kjer je meteor treščil v tla, so se zrušili v strugo in reka si je poiskala drugo pot. Takšni so bili učinkl te strašne nebesne nesreče. Gosenice in kobilice. Letos so se pojavile v češko-moravskem pogorju ogromne množlne gosenic. Golazen je pokonCala cele vrtove in nasade sladkorne pese, lanu, krompirja ter maka. Škoda znaša 3 milijone češklh kron. Vsi poskusi, da bl požrešneže pregnali, so se izjalovili. — V Združenih državah Severne Amerike ob obali Staten Island Nevjork so se pojavile po 17 letih kobillce v taki množlni, da so morali ustaviti ves promet. Šum, ki ga povzročajo kobilice, je tolik, da se ne slišijo niti avtombilski signali. Zaradi cvrčanja ljudje ponoči ne morejo spati. Avtomobili se pogrezajo v maso kobilic in ne morejo naprej. Kobilice ne puščajo za seboj nobene bilke in nobenega llsta. Čez šest tednov se kobilice vselej razkrope na vse strani. Železniška nesreča v Newyorku. Na njujorški nadzemeljski želcznici se je pripetila dne 30. julija težka ne sreča. Radi kratkega stika je naenkrat obstal polno zaseden vlak, vanj pa je zapeljal drugi vlak, ki je bil ravno tako napolnjen. Trije vagoni so se popolnma razbili. Težko ranje- nih je 46 oseb, od katerih so tri že umrle. Mnogo ranjencev je v smrtni nevarnosti. Nov notar v Mariboru. Dne 25. ju- lija je začel uradovati v Sodni ulici v Mariboru štev. 2./I. (Dr. Pipuševa hiša) notar g. dr. Anton Bartol. Novodošlega g. notarja jubilant »Slov. Gospodar« toplo priporoča! Dr. Anton Horvat, vodja bolnice v Ormožu, ne ordinira od 3. do 25. avgusta. Veliko vrtno veselico z »beneško nočjo« na ribniku priredi podoficirsko podporno društvo za Slovenijo, podružnica Maribor pod pokroviteljstvom komandanta mesta brigadnega generala g. Spasiča 12. avgusta tek. leta v gostilni pri treh ribnikih z obširnim sporedom. Sodeluje vojaška godba, tamburaška zbor in pevsko društvo »Pohorje« iz Hoč.