• V. KONFERENCA DELEGACIJ ZA ZZO
OZDI PREMALO VPLIVAJO NA MOŽNOSTI GOSPODARJENJA
Kar malo ležko je bilo najti urico časa za pogovor s predsednikom V. konference delegacij za zbor združencga dela (ZZD) naše občinske skupščine. Uušan Sešok je po svoji delovni dolžnosti vodja fmančno-računovodske in plansko-analitsku sliižbe v DO Jugotekttil-Julon. Poznavalcem gospodarstva v naši obcini je hitro jasno, da ima vodja take službe vcliko dela, še posebno v Julonu, kjer pospešeno priprav-Ijajo sanacijski program.
Kljub temu se je Dušan Šešok odzval povabilu na pogovor in se nanj celo posebej pripravil, če-prav ne dvomim, da bi glede na svoje poklicne in samoupravne izkušnje odgovore in ocene lahko stresel kar iz rokava, koN imamo navado reči.
V. konferenco delegacij se-stavljajo delegacije iz DO Jugo-tekstil — Julon, Teol, Olma in Arbo. Sestajajo se redno in se na seje tudi dobro pripravijo, se-veda še posebno takrat, ko je problematika neposredno ve-zana na katerega od omenjenih ozdov.
Novembra in decemhra lani je ZZD posebno zavzeto razpravljal in odločal o ukrepih v DO Jugotekstil-Julon, ki je koneevul leto 1982 z iz-gubo. Tovariš Šešok je povedal, da so se iva te seje še posebno dobro pri-pravili in uspeli drugim delegatom predstaviti problematiko DO Julon. Ene seje V. konference delegacij se je udeležil tudi predsednik občinske skupščine.
Na sejo, na kateri so obravnavali zaposlovanje mladih, pa so povabili tudi predstavnike OO ZSMS in OK ZSMS, ki so se vključilki v razpravo in so stališča oblikovali skupaj.
Sogovornik je obenem tudi dele-gat v ZZD skupščine SRS in kar ni mogel mimo primerjave med delom delegacij v občini in v republiki. Oceni! je. da imajo delegadje v ob-činski skupščini še tisto svojo pravo vlogo, v republiški pa je nadaljevanje delegatskega odločanja pretrgano. Njihovo delo je otežkočeno tudi zato, ker ponavadi prevzemajo na-loge iz prejšnjih mandatnih obdobij in ne razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki. Prav tako so tudi gradiva za občinsko skupščino bolje pripravlje-na, v republiški skupščini pa so mnogo zahtevnejša in delegat i>i moral poznati obravnavano proble-tnatiko tudi za več let nazaj. če bi se želel vanjo aktivno vključiti.
»Po svojih izkušnjah lahko oce-nim. da so se v zaostrenih razmerah gospodarjenja možnosti samouprav-nega odločanja zmanjšale, predvsem na višji (republiški) ravhi. Prevečkrat z odloki rešujemo stvari, ki jih po samoupravni poti ni bilo moi spreje-ti. Tako se množijo administrativni ukrepi. Ozdi imajo prek svojih dele-gacij in delegatov ter splošnih zdru-ženj vse premalo vpliva na možnosli gospodarjenja. Zato so največkrat v podrejenem položaju in le čakajo na odločitve oziroma možnosti gospo-darjenja od zgoraj. lz administra-tivne ekonomske politike pa izhajajo razlike v možnostih za ustvarjanje in delitev dohodka, ki tako postaja vedno bolj zameglena kategorija,« je zavzetoin premišljenogovoril Dušan Sešok.
Njegova kritika ni tako splošna ima jasno sliko in konkretne pred-loge za izboljšan je položa ja, vse to pa seveda zopet izhaja iz njegovih izku-šenj in znanja, gospodarskega polo-žaja v DO, k jer dela, in ne nazadn je iz prakse ozdov, iz katerih so delegaci je v konferenci delegacij. »Samou-pravno odločanje in ukrepanje sta nujno potrebna. Zato bi morali te-meljito preučiti, kaj pričakujemo in
potrebujemo od družbenc .režije', ji določjti naloge in tako preprečiti podvajanje dela terzagotoviti varčc-vanje, zmanjšanje proračunov. Dej-stvo je, da nimamo ustrezne analize nalog in krilerijev za ocenjevanje iz-polnitve le-teh, kar nam onemogoča kontrolo nad porabo v gmpodarstvu ležko pridobljenega dohodka. Cene so prav gotovo eno od takih področij, kjer je administrutivni vpliv prevelik. Prav tako je s fizičnimi možnosimi izvoza, boni in raznimi nakaznica-mi,« je dejal.
Pogovor je bilo Ireba končati, ^aj se je moral Dušan Sešok posvetiti svojemu delu, ki ga je dobescdno k li-
calo. Zvonil je namreč telefon. se-veda ne prvič med pogovorom.
STANKA RITONJA