48. štev. V Kranju, dne 30. novembra 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni^tvo je v hiši Stev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran SO K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla marije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — iJopisi oaj te izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Razgovor z ekscelenco. Prijatelj našega lista je imel na Dunaju več razgovorov z neko ekscelenco, ki sicer ni več v aktivni diplomatics službi, a ima dobre zveze z mesti, kjer se odločuje o zunanji politiki. Naš sotrudnik je ekscelenco, katerega ime mora seveda ostati strogo tajno, o priliki izbruha sedanje balkanske vojske vprašal, kakšno stališče misli, da mora naša država proti temu zavzeti. »Jaz sicer izrekam le svoje osebno mnenje, a sodeč po duhu, ki vodi našo zunanjo politiko, sem trdno uverjen, da se mora vzdržati ,Status que", naj vojna izpade, kakor hoče," je dejal ekscelenca, „posebno še, ker se v tem pogledu strinjajo z nami vse velesile." Po preteku nekega časa, ko so balkanske države izvojevale svoje prve velike zmage, je naš dopisnik zopet imel čast, sestati se z ekscelenco. Vprašal ga je, kako sodi sedaj o položaju. »Vsekako," je ekscelenca odgovoril, »se mora izvršeno dejstvo primerno vpoštevati in smer naše zunanje politike modro prilagoditi toku dogodkov. To tembolj, ker se nas je, kolikor sem poučen, zagotovilo, da stoje vsi evropski kabineti z nami na istem stališču." Ker se je obenem govorilo, da nameravata Srbija in Črna Gora začeti vojne operacije v San-džaku, je prijatelj našega lista ekscelenco tudi glede tega vprašal za mnenje. .Morem vas uveriti," je dejal ekscelenca, ,da imamo v Sandžaku gotove življenjske interese, vsled česar se zasedenje tega ozemlja po komurkoli nikakor ne more dopustiti." Ko je bil Sandžak že zaseden, je naš korespon-dent zopet poiskal ekscelenco, da se informira o stališču, ki ga merodajni faktorji zdaj zavzemajo. ,Sandžak," je odgovoril ekscelenca, »ne spada v politično sfero monarhije in zato sodim, da od-ločivni krogi okupacije tega ozemlja ne smatrajo za kršenje eksistenčnih pogojev naše države, ampak si hočejo zasigurati le primerno varstvo naših gospodarskih koristi." Prijatelj našega lista je vprašal ekscelenco, če se tudi glede tega velesile z nami skladajo. »Vsekako," je odgovoril ekscelenca, »o tem sploh* ni nobenega dvoma." Ko so Bolgari dosegli še večje zmage in prišli do Čataldže, je naš korespondent zopet prišel skupaj z ekscelenco. Informiral se je, kakšen vtis so ti dogodki napravili na vodivne kroge. .Vodivni krogi," je menil ekscelenca, .kolikor je meni znano, naravnost entuziastično spremljajo uspehe bolgarskega orožja in so prepričani, da se je turško gospodstvo pred mlado silo napredujočega, vse kali velike bodočnosti v sebi vsebujočega naroda moralo naravno porušiti." Nekoliko za tem naš dopisnik ekscelenco slučajno dobi v kavarni, ko bere zadnje turške brzojavke z bojnega polja. Topot je ekscelenca izvolil sam z našim korespondentom začeti razgovor. »Merodajni faktorji," tako jame ekscelenca govoriti, »so dobro čutili, da se bo moč turške države pokazala šele proti koncu in tedaj splam-tela z vso čudovito življenjsko energijo, ki je lastna temu plemenu." »Ali menite, ekscelenca, da bo to položaj kaj izpremenilo?" »Gotovega se zdaj ne da še nič reči. Vsekako pa se more za slučaj, da se odpor Turčije z isto odločnostjo vzdrži dalje, pričakovati, da se začne zopet premišljevati o edino pravilnem stališču, ki smo ga mi od nekdaj dosledno zavzemali, da je namreč .Status quo" v vsakem oziru najprimernejša rešitev orientalskega vprašanja." „Kaj pa ekscelenca sodite o neodvisnosti Albanije in jadranskih pristaniščih?" .Tu so bivstveno tangirani življenjski interesi monarhije." „Ali velesile naše stališče tudi v tem oziru odobravajo?" .Velesile," je odgovoril ekscelenca, »priznavajo umerjenost, s katero zastopamo svoje stališče, ter ne zanikajo, da imamo svoje interese. Zato podpirajo naše prizadevanje, da poudarimo svoj vidik, in Srbiji svetujejo, da nam pride primerno naproti. Velesile izražajo upanje, da se najde za vse strani ugodna rešitev." »Ali se, ekscelenca, ne govori o veretnosti resnega konflikta?" „Vsekako, in sicer v slučaju, da se ne posreči vprašanja rešiti mirno." * * * Naš dopisni', je bil sicer imel namen ekscelenco intervievati še o tem, je li smatra albanske rodove sposobne za državno samostojnost, a so se mu zadnje besede ekscelcnce zdele tako važne, da jih je hitel našemu listu sporočit, ko se je bil od ekscelence spoštljivo poslovil. Politični obzor. Jugoslovanska manifestacija na Dunaju. V nedeljo je bila v pravoslavni cerkvi na Dunaju zahvalna božja služba za zmago balkanskih držav. Potem je okoli poldne napravilo manifestacijo po Dunaju 350 jugoslovanskih vseučiliščnikov, ki so pred srbskim in bolgarskim poslaništvom prepevali narodne pesmi. Ko so pa hoteli iti pred palačo ruskega poslanika, jim je policija zaprla pot. Dijaki so hoteli prodreti kordon, a policija je potegnila sablje. 15 dijakov so zaprli, druge dijake so pa nemški Dunajčani napadli s palicami. — Demonstracije so napravili po Ringu tudi italijanski dijaki zaradi vseučilišča. Policija jih je razpršila in zaprla 10 Italijanov. V Dubrovniku je bil v nedeljo shod, katerega so se udeležile vse stranke v največjem številu. Govorili so na shodu: notar marki Bona ter odvetnika Matievič in Micč. Pozdravljali so zmagovavce na Balkanu. Po shodu le bil slav- PODLISTEK. Za poklicem. Spisal Peter Bohinjec. Dalje. »Oni dan sem prenočil v Dolih. Petek je bil in križev pot je gospod kapelan molil z ljudmi. Pa sem se tudi jaz pridružil. Po križevem potu je kapelan stopil na prižnico in je tako ganljivo govoril o Kristusovem trpljenju, da so ljudje jokali na glas. Tudi jaz se nisem mogel zdržati. Ihtel sem kot otrok in vest me je pekla, kakor bi se že pekel v peklu. Po sv. maši sem stopil v zakristijo in gospod kapelan me je prijazno sprejel. Pogovarjala sva se dolgo. »Le še pridi 1" mi je rekel za slovo. »Bog noče smrti grešnika, ampak da se izpreobrne in živi". Gliha je molčal. Žena njegova ponudi Ivu mleka in kruha. Po kolovozni poti mimo Glihove hišice sta jahala dva jezdeca. Eden je bil odet v črn plašč, gladko je bil obrit in zamišljen. Drugi je bil precej starejši, viteški opravljen in dolge brke so mu visele pod nosom. .Morava pognati. Solnce je že visoko in komaj prideva do kosila v Zbure." Jezdeca sta pognala, pa konjiček mladega jezdeca je bil star, dasi še krepak. Ni mogel dohajati svojega tovariša. »Jurko, moj Vuk seje postaral. Ni kos Šarcu. Nič ne dene, če malo zakasniva. Jaz sem stari znanec v gradu in naju že opravičim." Veter je potegnil, da je plašč zaplapolal v zraku in stari Vuk je vihal nozdrvi. .Zahvalim te," začne zopet mladi jezdec, „da si tako gorkc stal na strani gospoda župnika. Ljudje so bili res razburjeni, nezaupni do odločnega Gorenjca, pa, hvala Bogu! obrača se svet in upanje imam, da se vse popravi in ugladi. Naše ljudstvo je dobro, mehko, kakor vosek, ali, če se zažene in vsplamti, tedaj je kakor gorski potok, ki dere svojo pot naprej brez premisleka in brez cilja." »Ko bi le tega Glihe ne bilo! Ta je najbolje napeljeval vodo na svoj malin. Jezen je, da nima več toliko zaslužka in da ga je župnik odstavil od cerkovniške službe. Pa tudi sleparski je ta človek. Kaj je vse počel s cerkvenimi stvarmi! Tako se vendar ne smejo zlorabljati blagoslovljene in celo posvečene reči. Župnik je le storil svojo dolžnost, ko je konec napravil temu početju. Res, da je njegova beseda osorna, ki odbija, toda jaz kot bivši vojak bi v njegovi koži ne bil delal drugače. Ljudje so včasih kakor stekli volkovi. Ne poznajo nobene mere, ne pravice. Lepa beseda ne izda ničesar. Še bolj so trdovratni, če se jih zlepa opominja. Mazila ne zadoščajo za take rane, treba je naravnost rane izrezati. In to je storil gospod župnik. Seveda je bolelo, kričalo se je, toda rana je izrezana, bolezen je ustavljena in na Vas je zdaj, gospod grof, da obvežete to rano, da jo izcelite." »Bog pomozi in Stopenska Mati božja, dragi moj prijatelji Začel sem uspešno, že se kažejo sadovi in z božjo pomočjo hočem nadaljevati vzvišeno nalogo dušnega pastirja." Pred jezdecema se pokaže zburski grad ... VII. Ana Felicita" je kupila oa sestre polovične pravice." Volčič: Zgodovina Šmarješke fare. V zburskem gradu je takrat gospodovala Ana Felicita, hči Jurija Burgštalskega in Alemane Veronike. Alemana se je po Jurijevi smrti še dvakrat omožila, pa Bog je ni blagoslovil z zarodom. In tako sta podedovali Ana Felicita in Regata Terezija, hčeri prvega zakona, vsaka polovico zburske graščine. Ana je pozneje kupila od sestre polovične pravice in je ostala sama lastnica zburske graščine. Njen soprog Karol Henrik baron Schweiger pl. Lerchenfeldski je kmalu umrl in tako je ostala sama s svojim sinčkom Francem Karlom. »Bila je lepa, izobi.-tžena in pobožna dama ter izvrstna gospodinja," pravi o nji kronist Volčič. Gradič Zbure je bil takrat še leseno, trhljeno poslopje, ko je Ana Felicita prevzela gospodarstvo. Oskrbnik ji je bil Volbenk Fringila. Po njegovi smrti se je vdova Fringila omožila s Tomažem Kinskim. Tomaž Kinski je bil baronki desna roka in se je mnogo trudil, ko je pripravljal gradivo za zidanje novega gradu. Oskrbniku Tomažu je pa žena Marija umrla čez šest let pa brez otrok. Tomaž je bil tedaj zopet vdovec nostni »zprevod po mestu. Naprej so prišli lepo oblečene. dubrovniške piemkinje, potem zastavonoše s hrvaškimi in srbskimi zastavami, godba, seljaki v lepih narodnih nošah. V izprevodu je bilo okoli 8000 ljudij. Oodbe so igrale narodne slovanske pesmi. Velik shod v Zadrti. Zadnjo nedeljo je bil v deželnem dvorcu v Zadru velik shod. na katerem se je protestiralo proti razpusta občinskih svetov v Splitu in Šibeniku. Shoda so se udeležili skoro vsi dalmatinski deželni in drživni poslanci in nad petsto zastopnikov dalmatinskih občin. Navzoč je bil deželni glavar dr Ivčevič z deželnim odborom. Shod je otvoril bivši splitski župan Katalinič. Za predsednika je bil izvoljen dr. Čingrija. Za podpredsednika vodja stranke prava Prodan in vodja srbske stranke Kulišič. Za zapisnikarja pa sta bila državni poslanec dr. Sesardid in dr. Tartagiia. Govorili so na shodu kot zastopniki strank: dr. Trumič, dr. Baijak, dr. Smodlaka in dr. Drinkovič. Sprejeta je bila resolucija: »Na shodu dne 24. novembra v Zadru zbrani dalmatinski državni in deželni poslanci, zastopniki dalmatinskih občin in delegatje vseh dalmatinskih političnih strank izrekajo narodom balkanske zveze, zlasti pa srbskim bratom, svoje občudovanje z željo, da bi bili uspehi, izvo-jevani z viteškimi napori in krvavimi žrtvami, kronani z zasluženim končnim uspehom. Obenem protestirajo proti poizkusom, naš narod zaplesti v bratomorno vojsko. Takisto protestirajo proti razpustu občinskih svetov v Splitu in Šibeniku, proti prikrajsevanju ustavnih pravic v Bosni in proti komisarijatu na Hrvaškem." Manifestacija v Splitu. Dne 25 novembra so se vračali poslanci dalmatinskega deželnega zbora iz Zadra mimo Splita domov Na ladji je bilo tudi mnogo županov. V Splitu so napravili meščani in okoličani, ko se je parnik približal, velike manifestacije. Množice so zapele slovanske himne. Prišli so orožniki in so razgnali množice. Toda mnogo jih je udrio na pomol pozdravljat hrvaške zastopnike. Prišla je stotnija vojakov, ki je razgnala manifestante. Policija je več oseb zaprla. En del mesta je bil razsvetljen in rakete so švigale v zrak. Tri mobilizacijske predloge v državnem zboru. Vlada je predložila državni zbornici tri zakonske načrte z željo, da naj jih zbornica precej sprejme, in sicer: 1.) Zakon o naboru konj. 2) Zakon glede podpiranja članov družin za slučij mobilizacije. 3.) Zakon o tem, kako naj zasebniki in občine dajo stanovanja in prometna sredstva za slučaj mobilizacije. V ponedeljek pridejo te predloge na dnevni red v avstrijski in ogrski državni zbornici. Večina je zagotovljena Brambni odsek nesklepčen. Dne 27. t. m. je bila na Dunaju v brambnem odseku na dnevnem redu vladna predloga, da naj se ustanovi en nov vojni zbor. Odsekov predsednik pl. Pogačnik je odredil volitev za mesti obeh podpredsednikov, ker sta poslanca German in Guggen-berg odstopila. Oddanih je bilo 24 glasov. Potem je pa predsednik zaradi nesklepčnosti zaključil sejo. Kaj pravijo Nemci o vojni? »Grazer Tagblatt* je zadnji četrtek pisal tole: »Koliko časa še bo Avstrija le gledala? Precej bi morala siliti na to, da se razjasnijo njene razmere do Srbije in — ako se njene zahteve ne dajo izvesti mirnim potom — porabiti sedanji ugodni vojaški položaj. Danes, dokler Turčija ni še popolnoma potolčena, Ko so nekega dne ljudje videli prihajati kapelana Kinskega in oskrbnika Jurka iz Bri-njevca na zburski grad, je bilo med ljudmi govorjenje, da se misli baronka zaročiti s svojim oskrbnikom. »Čast mi je, gospod grof, da vidim Vašo Prečastitost pod mojo leseno streho. Cula sem že mnogo o odličnih lastnostih škocjanskega gospoda kapelana in prosim Vašega blagoslova," nagovori baronka Ana kapelana iz Škocijana, kateri je spočetka kazal zadrego in se oziral po dvorani. .Tempora mutantnret nos mutaraur in illis*)," gospa baronka! Kako hitro beži čas in zdi se mi, kakor bi bilo včeraj, ko sem študentovske burke uganjal po Vašem gradu.' Baronka se nasmeja in natoči gostu polno kupico Čiste bojniščine. »Še enkrat rečem, da mi je čast in da se veselim Vašega prihoda, gospod grof! Kar poželi Vaše srce. sem pripravljena ustreči in če bi Vaš prihod prinašal tudi svareče klice, ste nam vendar drag gost. Ali naj pokličem Vašega očeta ? Tako sem zadovoljna ž njim, kar se da. Žal, da mu je Bog zopet odtegnil zvesto družico." Žiga Kinski dvigne glavo, zahrka, kakor bi mu bilo nekaj obtičalo v grlu, pa odgovarja: *) .Časi se izpreminjajo in mi se izpreminjamo v njih.' _ Dalje pnh. Avstrija lahko še skoro neovirano zasede Srbijo, zunaj stoječim srbskim arnadam zabrani, da bi dobile pomoč, in Srbijo enkrat za vselej šiloma nauči svojo voljo. Hudiča! Ali hoče Avstrija čakati, da bo Srbija postavila svoje čete na avstro - ogrski meji in da bo Rusija z mobiltzacijo gotova?" — .Fremdenblatt" pa pravi: »Težave na Balkanu se do tega trenotka niso prav nič zmanjšale, ker se vprašanja niso rešila. Avstro - Ogrska je večkrat pojasnila svoje stališče in skrčila svoje zahteve na minimum. Glede teh zahtev ni pri na3 nobenega kompromisa, ker jih ne moremo zmanjšati." — »Minimum teh zahtev (najmanj, kar more Avstro - Ogrska zahtevati), pa obstoja, kakor pravi .Reichspost", v zahtevi po samostojnosti in nedotakljivosti Albanije in da se napravijo taki gospodarski odnošaji Srbije do monarhije, ki nam dajo jamstvo za stalno urejeno politično razmerje." Konzul Prochaska. Z Dunaja je bil konzul Ed! poslan v Skoplje iskat konzuia Prochasko. Spremljal ga je tja srbski državni tajnik Rakič. Par dni je Edl čakal v Skoplju, potem je pa iz Prizrena prišei tja od nemških listov umorjeni konzul Prochaska in je govoril z Edlom. S Skoplja je poslal Edl avstrijskemu zunanjemu ministru poročilo. Nemški listi trdijo, da je srbska cenzura glavni del tega poročila črtala. Demonstracije v Budimpešti so bile zadnjo nedeljo, in sicer so se slišali klici .Živela republika!" Množica je napadla policijo s kamenjem. Policaji so potegnili sablje in začeli udrihati po demostrantih. Začeli so pokati revolverji. Nekemu redarju je padel konj, zadet od kroglje. Težko ranjenih je bilo več redarjev in 24 oseb je bilo težko ranjenih od udarcev s sabljami. Potem je policija napravila red in zaprla 86 demonstrantov, Srbija hoče dobiti, kakor se je izjavil srbski ministrski predsednik Pasic, obal Jadranskega morja od Leša do Drača in zaledje (deželo za obaljo) od Djakovice do Ohridskega jezera. Ta zahteva je nasprotna avstrijskim interesom. Kralja Petra, ki se je vrnil v Belgrad, so na kolodvoru prav slovesno sprejeli. Pozdravil ga je na čelu meščanstva belgrajski župan Davido-vič, ki je v govoru omenil, da mora Srbiji pripasti tudi Drač. Navzoči ministri so mu pritrdili. Kralj v odgovoru Drača ni hotel imenovati, pač pa je omenil srbsko primorje. Društva so kralju poklonila lovorjeve vence in en srebrn venec z napisi osvojenih mest. Kralj se je peljal potem v cerkev, kjer je bila zahvalna božja služba. Črnogorcem prevaža vojake grški parnik .Antigona". Ta parnik je prepeljal na otok Kri 1200 turških vojakov, katere so bili Črnogorci vjeli na Dečiču. .Antigona" je pripeljala v barsko pristanišče tudi 200 Črnogorcev iz Turčije. Ti možje so služili po Turčiji že veliko let kot delavci in so se zdaj vrnili s svojimi družinami nazaj v domovino, ker so izvedeli, da bo doma zanje dosti kruha. Nemški cesar je poslal ruskemu carju lastnoročno pismo, v katerem se mu ponuja za posredovavca med Rusijo in Avstrijo Italija je zadovoljna, da dobi Albanija samostojnost, delati pa hoče na to, da bo Srbija imela gospodarsko neodvisnost in da bo Italija imela trgovske stike s Srbijo. Proti ruski vojni je ruski knez Menčikov, ki piše v »Graždaninu", da bi bil zločin, ako bi se Rusija podajala v vojno zaradi srbskega pristanišča. Ruska vlada je bila vprašana, če bi dovolila, da bi se na Ruskem ustanovile katoliške organizacije. Odgovorila je, da tega ne more dovoliti. V Rusiji je katoliško ali poljsko eno in isto. Volitve v dumo, o katerih uspehu smo poročali v zadnjem .Gorenjcu", so moč posameznih strank precej izpremeniie. Oktobristi so izgubili mnogo mandatov; na kmetih so jim jih vzeli konservativci, v velikih mestih pa kadeti, t. j. stranka prostozidarskega mišljenja. V Varšavi so pa tudi kandidati poljske narodno - demokratične stranke podlegli naprednjaškim kandidatom prostozidarske stranke. V dumi imajo pravoslavni ruski narodnjaki in monarhisti veČino. Vse neruske narodnosti in svobodomiselci so v opoziciji. Znano je, da konservativna ruska država zatira svobodomiselno in revolucijonaino gibanje. Zato je pač še nekoliko upanja, da se enkrat snidemo katoličani in pravoslavni na podlagi pozitivne vere kot spoznavavci Kristusovi. Turški ministrski svet je dne 24. novembra posvetoval se o predlogih mirovnih pogajanj. Potem je Rešid paša odpotoval v turški glavni stan. Sultan je pa z lastnoročnim pismom prosil nemškega cesarja Viljema, naj posreduje, da bodo Bolgari stavili bolj ugodne mirovne pogoje. Španska. V poslanski zbornici so zastopniki raznih strank obsojali atentat na ministrskega predsednika Canalejasa. Nekateri govorniki so od vlade zahtevali, da naj izda posebne odredbe zoper anarhiste in povzroč teije atentatov, četudi jih je treba iskati celo med poslanci. Rodbina pokojnega Canalejasa je uobila 30.000 peset letne pokojnine. DOPISI. Iz Tržiča. Balkanska vojna vpliva tudi že na naše kraje. V predivnici se že prenehali z delom ob sobotah. Delavstvo je s tem pre:ej udarjeno. Kjab temu pa se p) nekaterih gosti/-na h pridno popiva in pleše. Tudi ti slabi časi ne izpametujejo nekaterih. — V predivnici pa huj skajo socijalni demokratje, češ, da so duhovn ki za vojsko. Ne vemo, ali so socijalisti tako neumni, ali so pi nesramni lopovi, da trdijo take gorostasne laži. Seveda jim ne veruje drugi, nego kak bedak. Kdor čita niše liste, bo vendar uvidel, da si vsi želimo miru in da naš: poslanci ob vsaki priliki odločno nastopajo zn mir, dočitn ravno socijalisti hujskajo ne samo dr ma v Av3tnji, temveč tudi zunaj države zoper monarhijo. Iz radovljiškega okraja. Okrajna učiteljska konferenca za radovljiški okraj se bo vr-šiia dne 7. decembra na Jesenicah. Ker ne maramo natolcevati, ne bomo trdili, da se je za konferenco nalašč izbral postni dan pred praznikom Brezmadežnega Spočetja. — Učiteljstvo bo volilo ta dan dva svoja zastopnika v c. kr. okrajni šolski svet. Liberalci kandidirajo nadučitejja Val. Zavrla iz Begunj ter učitelja Janeza Šego iz Radovljice. Iz sorske občine. »Slovenski Dom" napada v zadnji številki naše ljudi, češ, da so naše Marijine hčere poslale 200 K »Slovenski Straži", ter hudomušno pristavi, da niso nič vedele, zakaj. Nadalje pravi ta list, da so naši fantje nabrali za ranjence na Balkanu 117 K 22 vin. in da je bila ta vsota izročena v tako varne roke, da se gotovo ne izgubi, in da računov in pojasnil, kako in kam se je denar porabil, ne dočakamo na tem svetu. Na koncu trdi dopisnik, da v take klerikalne namene nabirajo ljudje, ki iščejo korit med naprednjaki. — Pribijemo! Novičar. Proračun mesta Kranja. Dohodki znašajo: Preostanek tekočega leta 600 K, obresti obligacij in hranilničnih vlog 410*20 K. posestva 7373 K, pravice 3200 K, pristojbine 440 K, razni dohodki 590K. skupaj 18 01320 K- Izdatki bodo naslednji: davki 599 90 K, zavarovavni obroki proti požaru 100 K, poprave mestnih poslopij 98030 K, ljudska šola (vzdržavanje petega razreda dekliške šole vštevši) 342397 K> obrtno-nada I jeva vna šola 900 K, cesarja Franca Josipa državna gimnazija (amortizacija zgradbenih troškov, vzdrževanje poslopja, podpora dijaške kuhinje) 11.500 K, plače 11.906 K, občinska pisarna, stražnica, prostori mestne hranilnice 360 K, razsvetljava mesta in mostov 1700 K, ceste, cestni prebodi, pota. prostori 6000 K, 38 % prikladek za pokritje zgradbenih in vzdrževavnih troškov vodovoda 7036 84 K, razni izdatki 5100 K, potemtakem vseh izdatkov 58.956 71 K. Primanjkljaj torej znaša 40 943 51 K, ki se pokrije takole: 40 7. naklada na direktne davke (osobna dohodnina izvzeta), kateri davki se cenijo na 47 023 04 K, znaša 18.809 21 K. 30% na' lada na indirektne davke (užitninski davek 511235K, davek na pivo 1400K) in 5% vodovodna naklada na hišno najemnino v znesku 9300 K. S tem se doseže pokritja 34.321 -56 K, torej še vedno manjka svota 6621 -95 K, ki se pokrije z ostanki iz prejšnjih let in z zneskom, katerega je občina založila v vodovodno podjetje. Odlika skladatelju. Častno diplomo je izročil idrijski pevski zbor zaslužnemu skladatelju preč. g. župniku in duhovnemu svetniku Jak. Aljažu na Dovjem. O srbskih ministrih in generalih trdijo socijalnodemokraški listi, da so zato tako odlični in nadkriljujejo nemške državnike, ker so Marksisti in so v prejšnjih letih radi pili iz vrča socialistične učenosti Dve reči se pa s to trditvijo ne vjemata. Od rdeče internacionale se srbski državniki niso veliko naučili, ker so ohranili živ narodni čut, katerega pri rdečkarjih zastonj iščemo. Prav radi pa Srbi ne morejo imeti naukov očeta Marksa, ker so pred kratkim učence tega očeta, ki so prišli na Srbsko ter poročali o vojni, pognali nazaj čez mejo. Rdečkarji in vdove. Nedavno so rdečkarski listi velik šum gnali in se silno potegovali za čast svojega državnega poslanca Silbererja, ki se je ponesrečil na gorah. Ko se je pa sedaj njegova vdova Roza Silberer, ki živi na Dunaju, oglasila pri socialdemokratični bratovski skladnici za pokojnino, katera ji pristoja, je bila odklonjena. Morala je najeti odvetnika, da ji bo pomogel do pravice. Učenje jezikov. V Ljubljani se trudijo vse stranke zato, da prirejajo tečaje za učenje jezikov. Tu so tečaji za nemščino, slovenščino, francoščino, ruščino, bolgarščino i. t. d. Ali bi ne bila dolžnost vlade, napravili nekoliko več šol za vso to ukaželjno mladino? Trepčo Vas pri Žužemberku je pokončal požar, ki je upepehl 14 h:š in nad 30 gospodarskih poslopij. Ostalo je le še devet hiš in cerkev. Škode je 90.000 kron. Ker so bili posestniki zavarovani le za komaj 30.000 kron, so podpore zelo potrebni. Milodari naj se pošiljajo župnemu uradu v Žužemberku ali pa županstvu v Dvoru. priloga „žaw". Odbor za nabiranje piisptvkov .Rdečemu kriiu balkanskih držav• je prejel d-> 20. t. m. v denarju naslednja darila v skupnem znesku 1570 K 96 v. Darovali so: Po 100 K: Mestna občina kranjska. — Po 50 K: Ga. Mat. Majdičeva. — Po 22 K: Hlebš 1'erdinand. — Po 20 K: Majdič Josip. Majdič Anton, ces. svetnik Karol Šavnik, Dolenz Edvard, Sajovic Janko, dr. Šavnik Edvard, J. P.! dr. Štempihar, Marenčič Hajko, kranjski gimnazijci. — Po \b K 3u v: Uradniki in uradnice g. Vinka Majdiča. — Po H K: Kegljanje .pri Triglava* (po Iv.Sušniku). — Po 13*04 K: Besenški lovci pod geslom: Lovci v Rakovci darovali, ker v Dovjeiu niso tui streljali, rnumcijo prihranili, Balkancem 13 0-1 K podarili. - Po 10 K: Ciril Pire. Polak Fcrdi nand, župan, dr. Dolar, Korošec A., živinozdrav., Fock Ign.. Kuralt rr. ml.. Logar Ivanka, Šavnik Leopoldina, rr.jg. Šavnik Fran, C/obath, bavnik Olga. lierjak-Omersa, Rakove Ivan, NVindischer Kari, Prevc Marija, dr. J. Kušar, prof. Detelai Barle lr. iz Ljubljane, ing. Emmer. Pavšlar, notar Šlambe.ger, Kokalj R.. Logar Jos., Jeršin, Primskovo, Kuralt st.. svetnk Aljančič, Majdič Peter-Merkur, Omizje v gostivni g. Lovra Rebolja, poravnava Kosmač ca. Zebre, Ad. Rohrm.inn, Volčič Iv., neimenovan, dr. Herle, okr. gl. Scliitnik. IJ.zjak Pavel st. Marenčič Janko, knezoškoiijski dvorni kapelan. — Po S K : Holzhacker, okr. sodnik Deu Oskar. — Po 6 K: Omizje v gostivni Jaka na Trati, omizje v gostivni Joška na Trati. -Po 5 K bb v: Savmk Meta. i'o 5 K 6J v: Zbirka Sokolov telovadcev l. XI. Po 5 K 42 v nabral Nič. — Po 5 K: Pavlin Alojzij, Podbrezje, Pogačnik Anton, župan, Podnart, Jagodic Iv , Šlajpah Rado. Rakove Fr'. Golob Mat., Jezeršek Fr.. M dr. Kušarjeva, Jezeršek .Mar.. Jakofčič Mar, Pučnik Berti. Bizjak Anton, Kokaij Ruduli, Šinkovc Anton, ravnatelj Fajdiga, cesarski svetnik Orehe k,' Kranjc Zdravko, sodni svetnik Pogačnik Iv., da, kar Ahlin Jo-., nadučiteij Luznar. Mthelič, Fock Makso. Golob Mar., Rebolj Lovro, Likozar Josip, Kokalj. Adarr.;č, Savnik Ivan, Ilirija, dekan Koblar Ant., Onam Onamo, dr. Lcskovic, Zeball Rudolt, sodnik Pernuš. Jezeršek Anton. Vidmar, Zupančič Fr, Pučnik Konrad, Keršič Mir., Cvar Josip. Planinšek. Sajovic F. Ks . Krcnner Fr., Muknsch L., Jeglič R., Lazar Lojze, Tajnik Josip, Ovcjak, Gorjanc Jakob, Pire Iv.. DepoIy Iv., Šušteršič Iv., naduč. Ivane, Rus V., Se-bacher, Rooss M., Šavnik Olga, Miklavčič J, Zb-šnik. da-hovnik, Hrastje, Gogala lv.. Zeleznikar Iv.. Ir^t. Bidovc Iv., Zalog, Likozar, Valenčič. Levičnik V., Potočnik, Kmet Sv., Stcska. komisar, Handžar. — Po 4 K 50 v: Zbirka Mrak Jernej Sivec. Kokrica. - Po 4 K h> v: Drukar Anton. - Po 4 K: Omcrza Ana, Šušteršič +- Potočnik. 1'ieiler Iv., Grajzcr Ivan, Volčič Mar., Lampe Ivan, Jtigovič Pranja, Ju-govič Katinka, Rebolj Jg., Zupane. Nastran Fr., Rudno. — Po 3 K: Dr. Edvard Globočnik, Rakove, Lampret lv., Markič, Mihclič, Fink, Ažman M.. Mlejnik, 2 neimenovana, Šumi J., Rus Rud , Babic P., Petelin Ant, pl. Premerstein. (irundner Mar, Bcncdik Fr., inž. Bloudek, Jdger Karl, Mally Ana, Delhunia, oficijal, Zbirka M. Zacherl, Fajdiga Palmira. — Po 2 K 40 v: Stražiško omizje pri Joštarju. — Po 2 K: Cof Ivan, Puliar Leopold, Anzelc, Pfundner Vil j., Kruh Rudolf, Šumi lr., Geiger. Zore Rudolf, Masten Iv., Pcterlin, Mayr Marija, PotuČek Rajko. Kummer Iv., Hafner, Zaherl Dav., 2 neimenovana, Volčič Franc, Kerč Kal., Rant, Rozman J., Suhadolnik Fr., Pavšlar M.. Čeme, Bajžclj Ant, Uranč Rotija, Čolnar Iv.. Dobeic O., Pctrič, Steinbauer Marija, Bidovc Anton. Ovin Fr.. Pernic Fr, Pezdič A, dr. Hcrle, tigovski pomočniki. Kette, Molj, lisclicr. .lezcrSek Fr., Joštar, Rooss Fdm., Fuso Jos., Demšar Fr., Omersa, F. S.. Kranj. Pravst Malči, Papier Alb., Lukcš I , Schwarz Iv., Polak Rado, Na dižar, Šega M., Pevc Cila. Lkmar, Zekki paša, Erzar. - Po 1 K 60 v: Markovič Marjana. - Po 1 K 52 v: dr. Herle. — Po 1 K 40 v: Jaklič -f Pečanka. — Po 1 K 20 \ Eržen Marija, Pikuš, Cvirn, leran. - Po 1 K 10 v: Zupane Fani. — Po 1 K: Tratnik, Podbrežan, Murovc Ant., Kavčič, Peternel M., Keršič M., Pogačnik Fr., Amon Mili, Co!, Blaznik. Češenj, Exlei, Zebre Mar., Šušteršič Mar., Nič Ana, Brilli A., Bitenc, Špenko, Türinger M., Levičnik Iv., Bedenk, Šink, Rakove, Merk. Celcšnik Rado, Nič Feliks, Kotzbek, Kump, Zupančič, Ullrich R., Rode, Pečni:; A., Krek, Mayr Ana, Gogala Ant., Češenj Mar., Kobau Peter, Magušar Franc, Pavlin Marija, Štirn Franc, Starovašnik, Be-nedek, Fajdiga B., Kremier, Kušlan, Zaje Fani, neimenovan, Skrem Ana, Suhadolnik, Babic, Kovač, Engelmann J.. Prosen Francka, Soklič, Šinkovc, Vreg Fran, 3 neimenovani, Janša, Vrtovšek, Polec Jos.. Pucher Ferd., Oblak Mar., Gostnar Mar., Stefe Fr., Balantič Lenka, Demšar, Čadež Mar., Pollak J , Pollak M., Soklič Ant, Belec Vinko, Čampa, Luznar M., B.idiura Fr., Jurist Fajdiga, dr. Leskovic, Leskovic iz Ljubljane, Pogačnik Fran, Sepaher, Šinkovc mL, Tajnik, geom. Zupančič, Puhar, Strniša, Pakič M., Kikelj, Markič, Čelik Franc, Ručigaj, Plut Št. Nadižar, Engelmann Ant., Exler Fr., Papier Iv., neimenovan, Zupančič Iv., Weinberger Josip, Mohar Ciril, neimenovan, Matekovič, Nadižar, Čirčiče, Bizjak, Kosmač Ivan, Kocmui M., Auerhammer, Zeleznikar, Berger, Merk, komisar, Žagar AL, Srakar, Bidovc M., Novak, Prebačevo, Podgornik, Krmelj, Ažman, Hudabivnik, Kokrica, Majdič, Gogala, Štefe, Vrhunc, Kustcr, Žumer, Koželj, Stare, Ažman Fr., Kukavica, Horvat, Pernic. — Po 80 v: Vr-tačnik, Ručigaj, Rozmanič, Kosec. — Po 70 v: Schwarz in Petkovšek, Pikuš. — Po 60 v: 2 neimenovana. Schiebel, Auerhammer, Bučar, Trpin, Tomšič, Drinovc, Kunstelj, Cvar. — Po 50 v: Ulčar Jakob, Zadražnik, Suhadolnik. — Po 48 v: Radočaj Nikolo. — Po 40 v.: Tevž Fr., Rant, JanežiČ Fr., Sršen, Nadižar, Sircev Jur, Jamnik, neimenovan, Fertuna, Berličeva M., Drinovc, Lenard, Kos, Opeka, Kosmač. — Pc 30 v: Viršek, Noč, Prešar. — Po 20 v: Brovč Jože, Svetličič Fr., Zaje Peter, Hočevar, Mejač, neimenovan, neimenovan, Štular J., Černič, Pogačnik, Štular, Kurent, Rogrč, Gašperlin, Žontar, Moravec, Kumež, Perdan, Okorn, Bizjak, Vreček. — Po 14 v: Neimenovan. — Po 10 v.: Neimenovan, Perne. Stanovanje obstoječe iz hiše s hlevom, se Odda takoj V najem. Polja in košnje je toliko, da se lahko redi dvoje goved. Odda se tudi stanovanje brez polja. 334 3_ 3 Natančneja pojasnila v Prevoli pri Kranju. Priporoča se rpina s kakor tudi kavarna in zajutrkovalnlca ® Zdravko pranje v pranju (.Zvezd."'). Istotam 338 1 se sprejme učenec. w jr a ■ ■ 336 Kmetija srednje velika, obstoječa iz hiše, njiv, travnikov in gozdov, ležeča v okolici Kranja pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo ..Gorenjca", Mnjn C t iti* 51 'z'KU*nJa me >n drži, da ItIUJ«. o Idi d za odpravo izpustljajev. kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-zn..no Steckenpferd lilijlno mlečno milo Berg-manna in dr, Teiin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseli lekarnah, drogerijah, parfimerijah i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod. 147 50—33 Mlad, simpatičen in premožen trgovec, ^ Jugoslovan, bivajoč v velikem pomorskem mestu Avstrije, Zobozdrauniški In zobet-:: tehniški atelje :: Dr. Edv. Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik V KRANJU v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 183 48 išče pripravne neveste, katera razpolaga poleg dobrih osebnih lastnosti, tudi še precejšnjo doto. Prijazni dopisi, ne anonimni, naj se pošljejo s fotografijo na upravništvo ,,Gorenjca" pod šifro ,.Adrija". 337 Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito OLJE ZH SLUH « <- odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje in ušes, šumenje po ušesih in nagluliost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni na Novem trgu v Celovcu. 74 52—48 Najprimernejša darila za Miklavža! Prva delavnica ur ter trgovina z zlatnino in srebrnino luan Levičnik nrar in trgouec u Kranju Cenejše kakor po cenikih! Ne kupujem od prekupoev! Sprejmem in izvršim rsa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Iatotako sprejmem vsakovrstno zlatnino in srebrnino v popravilo. — Posebno se priporočam v nakup ženinom in nevestam. — Priložnostni naknp! R.WOL Magdeburg - Buckau. Podružnica na Dunaja Dunaj, III., Am Heumarkt itev. 21. S Brüssel. Buenos-Aires, Roubaix, Turin, Dresden 1911. |J| 8 Grand Prix. Patentne 298 24-5 gl vročeparne lokomobile. ■ O g' ;ao .' r .jedehtvn Wolf . . . 10 — 800 . «■. S Obrata! strnji g naj-jiijo popolnostjo ia dsbičkom S za Industrijo in poljedelstvo, g Posedaj izdelanih nad ^00 000 k. s. 01