Prve in druge Slatine v Benediktu Izlet lahko začnemo na travniku ob Slatinski cesti pri Benediktu v Slovenskih goricah, kjer so bile na me- stu nekdanjega naravnega izvira mineralne vode v 90. letih prejšnjega stoletja izvrtane tri, danes še opa- zne raziskovalne vrtine. Danes izteka slatina le še iz najgloblje, 102 metra globoke vrtine Ana. Vsebuje približno 4 g/l raztopljenih snovi in je obogatena s kalcijevimi, magnezijevimi in železovimi kationi ter prostim CO 2 . Zaradi zadnjega v vseh slatinah prevla- dujejo hidrogenkarbonatni anioni. Nastala je podob- no kot večina mineralnih vod v severovzhodni Slo- veniji – z raztapljanjem stalno izhajajočega CO 2 iz 1 Geološki zavod Slovenije. Zemljinega plašča v podzemni vodi, pri čemer na- stane šibka ogljikova kislina. Ta nato z različno mo- čjo raztaplja vodonosne kamnine, ki so sestavljene iz različnih mineralov, zato je kemijska sestava slatin zelo raznovrstna. Po pokušini Benediške slatine se po cesti vrnemo v središče Benedikta, kjer si pri šolskem igrišču lahko ogledamo ustje 1857  metrov globoke geotermalne vrtine Be-2. Iz nje je še do nedavnega iz razpokanih metamorfnih kamnin iztekala topla mineralna voda GEO IZLET Nina Rman 1 Pomladanski izlet med slatinami Od Benedikta do Radencev Gričevje Slovenskih goric je prijeten pohodniški cilj s številnimi naravnimi okrepčevalnicami, ki nudijo pokušino različnih mineralnih vod. Mineralne vode so običajno podzemne vode, ki vsebujejo več kot 1 g/l raztopljenih snovi. Tiste, ki imajo več kot 250 mg/l ogljikovega dioksida (CO 2 ) v obliki prostega plina, imenujemo tudi slatine. Te se v Slovenskih goricah pojavljajo v pasu od Lenarta do Radencev. Z vrtanjem so ponekod zajeli tudi termalne vode s temperaturo nad 20 °C. Voda iz vrtine Be-2 je najtoplejša termalna voda v Sloveniji, a danes se vrtina ne uporablja več. Foto: Nina Rman Slatine so večinoma zavarovane kot naravna vrednota lokalnega ali državnega pomena. 60 s temperaturo do 75 °C ob ustju, z njo pa so pozimi ogrevali šolsko telovadnico. V oda ima približno 7,4 g/l raztopljenih snovi, prevladujoče natrijeve in hidro- genkarbonatne ione ter zelo veliko prostega CO 2 , zato je iztekala burno in v presledkih. Iz nje se je izločalo veliko karbonatne oborine – vodnega kamna. 3. Grad Negova Iz Benedikta se vzpnemo k cerkvici sv. Treh Kraljev in nato večinoma po cesti pridemo do Negove. Ob- močje do tega naselja gradijo predvsem bolj ali manj trdno sprijeti morski peski, melji, laporji in gline, od- loženi pred približno petnajstimi milijoni let. Podob- ne, a bistveno mlajše kamnine (stare 13–9,5 milijona let), ki so nastale v brakičnem deltnem okolju Panon- skega jezera in imajo zato tudi vložke premoga, nato prehodimo na Stavešinskem Vrhu. Vmesna dna reč- nih dolin Ščavnice in Mure zapolnjujejo njuni nano- si, na primer peščene gline, mulji, gline …, odloženi v zadnjih nekaj deset tisoč letih. Grad Negova je izjemen kulturni spomenik. V glav- nem je sezidan iz opeke, vendar si na nekaterih te- meljih, portalih, stebrih na arkadnem stopnišču in okvirih oken lahko ogledamo naravni kamen, ki so ga pridobivali predvsem v bližnjih kamnolomih pri Negovi in Cerkvenjaku. Prevladuje rjavkast apnen- čev peščenjak, ki je nastal v plitvi vodi. V njem so po- gosta koncentrična zrna ali onkoidi, pri katerih se je okoli jedra − na primer odlomka lupinice školjke ali kamenčka − naredilo veliko ovojev modrozelenih ce- pljivk ali alg. Opazimo lahko tudi do nekaj centime- trov velika kamnita jedra polžev, odtise školjk, fora- minifere, rdeče alge litotamnije in sledove lazenja. Bistveno manj je blokov kremenovega in sljudnega peščenjaka, zadnjega s srebrnimi lističi muskovita. 4. Ivanjševska slatina Po spustu v dolino k Ivanjševcem ob Ščavnici se lahko že pred naseljem okrepčamo s kar dvema slatinama. Za obe je značilna povišana vsebnost železa, ki vodi daje izrazit okus in rdečkasto barvo oborine. Najprej pridemo do Ivanjševskega vrelca, nato pod mostom v reki Ščavnici opazujemo mehurčke izhajajoče- ga ogljikovega dioksida, potem pa si zaslužimo dalj- ši postanek in pokušino Ivanjševske slatine. V bližnji hiši so mineralno vodo s približno 3 g/l raztopljenih snovi in prevladujočimi kalcijevimi, magnezijevim in hidrogenkarbonatnimi ioni stekleničili že pred prvo svetovno vojno. Danes nad izvirom stoji kapelica, na informativnih tablah pa je opisanih še nekaj zanimi- vosti poti z imenom Med vrelci življenja. 5. Stavešinske mofete Strmec Pot nadaljujemo proti Stavešincem, in kjer se cesta prvič dotakne gozda, na travniku na desni opazimo območje z manj bujnim rastlinstvom v velikosti pri- bližno 50 x 50 metrov. T o so naravni suhi izviri plina CO 2 . V teh izvirih, imenovanih mofete, bomo brbo- tanje mehurčkov v manjših neporaščenih kotanjah in Mofete so na travniku opazne šele, ko stopimo bliže. Foto: Nina Rman Zemljevid planinskih in turističnih poti z označenimi točkami izleta v jarku na zgornji strani ceste opazili le po večjem na- livu. Običajno nam preostane le opazovanje redkega rdečkastega rastja, ki je odporno na večji delež CO 2 v tleh, in iskanje morebitnih mrtvih žuželk ob luknji- cah, skozi katere je izhajanje plina najmočnejše. 6. Mofete Slepice Nato se vzpnemo na Stavešinski Vrh in na grebenu poiščemo oznako poti Med vrelci življenja za Slepice. Po spustu po kolovozu do dna doline bomo v gozdu našli dve mokri mofeti. V ečja kotanja ima premer pri- bližno 1,4 metra in globino dobrega 0,5 metra, manjša 61 september 2019 PLANINSKI VESTNIK brezbarvnega plina CO 2 , ki je težji od zraka in v previ- sokih koncentracijah škoduje tudi ljudem. 7. Polnilnica naravne mineralne vode v Boračevi Po vzponu nazaj na cesto nadaljujemo po njej do Bo- račeve in kmalu se bomo znašli pred eno največjih polnilnic naravne mineralne vode pri nas. Čeprav se Radenska stekleniči šele od leta 1869, je bilo na tem ob- močju izvrtanih že več kot dvesto vrtin. Danes Raden- sko Classic zajemajo iz peskov do globine 200 metrov z nekaj vrtinami. Znamka vsebuje 3,1 g/l raztopljenih snovi, vsaj 3,5 g/l prostega CO 2 ter ima prevladujoče natrijeve, kalcijeve, magnezijeve in hidrogenkarbo- natne ione. Ker v okolici Radencev iz različnih globin zajemajo tudi drugačne pitne vode, je nabor naravnih mineralnih voda v polnilnici za pokušino velik. Prvi pomembnejši industrijski vrelec, Zdravilni vrelec, pa si lahko ogledamo pri Zdravilišču Radenci v Radencih. 8. Tople mineralne vode v Radencih Pohod lahko končamo na vzhodnem robu teniških igrišč pri zdravilišču, kjer stoji ustje 830 metrov glo- boke geotermalne vrtine T-5. Ta sicer ni v uporabi, a nedaleč stran iz le malo plitvejše vrtine T-4 izteka to- pla mineralna voda s temperaturo 34 °C. Voda ima kar 11 g/l raztopljenih snovi, prevladujoče natrijeve in hidrogenkarbonatne ione in zelo veliko prostega CO 2 . V njej si lahko po opravljeni štiri- do peturni na- porni hoji pretežno po asfaltu nadvse uspešno rege- nerirate krvožilni sistem v zdraviliških bazenih. m Več informacij: Med vrelci življenja, zloženka, dostopna na TIC Ra- denci. Gabor, L., Rman, N. 2016: Mofete v Slovenskih gori- cah. Geologija, 59/2, 155−177. www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=1280 pa premer 1 metra in globino skoraj 0,8 metra. Nju- na vodna površina zaradi zelo močnega dotoka plina glasno brbota, posamezne mehurčke pa lahko opazu- jemo tudi v bližnjem potoku. Voda v mofetah je de- ževnica, zato ima zelo malo raztopljenih snovi. Voda ni primerna za pitje in tudi sicer daljše zadrževanje na lokaciji ni priporočljivo zaradi prevelike prisotnosti Tako brbotajo Slepice, da jih celo slišimo. Foto: Nina Rman 62 Slovenski proizvajalec stekel z dioptrijo “Oèala se mi odlièno prilegajo in me ne tišèijo tudi ob dolgotrajni uporabi. Ravno prav mi zatemnijo pogled in njihova barva je prijetna. Nikoli se mi niso rosila, skratka top izdelek.” Andrej Štremfelj uporablja progresivna stekla Magic Sport in oèala uvex sportstyle RX V ozadju Mera Peak, Nepal Ukrivljena športna oèala in stekla z dioptrijo dobite pri svojem optiku. www.alcom.si/sport 173 x 83