Vojbo posojilo Cesarski namestnik grof Clary nam piše: Vnovič in ee Bog da za-dnjikrat, se stavi v tem strašnem boju na nas neodvračljiva dolžnost, da damo državi na razpolago financijelna. sredstva, ki jib rabi, da vsiljeno nam vojsko častno dokonfia, kakor je vredno neizmernih žrtev, ki so iili dopriuesli narodi monarhije na imetju in krvi v treh težkih bojnih letih. Nevarljiva znamenja govorijo za to, d a m i ini v e 6 d a 1 e č, treba je pa še na fronti in v zaJedju hrabro vstrajati v boju, da naši mnogobrojni ;n mogofini sovražniki uvidijo, da se jim nikdar iu nikoli ne bo posrečilo našo državo — kakor so nameravali — razbiti. S b.ladnim preraftunanjem so ob začetku tega leta zavrnili mirovno ponudbo, ki smo jo mi in uaSi zvesti zavezniki odkrito in pošteno stavili, da napravimo konec nadaljnemu brezvspešnemu prelivanju krvi. Se enkrat so zbrali vse svoje mofti, da premenijo vojno sre&o in nam iztrgajo velike vojaške vspehe, ki smo jih v trdih bojih priborili. Tu je vstopila v Rusiji nova moč na krmilo, rusko ljudstvo je vzelo sajno svojo usodo v roke, zavrnilo je zavojevalne namene svojih dosedaniih mogotcev in ie takn odstranilo najveftjo ovirn pravifinega miru. Naše neprimerno hrabre čete ldjubujejo na vseh frontah navaln sovraga in moftne, prosto razpoložne mofii stoje dobro oborožene in na boj izurjene, pripravljene za obrambo kakor za napad. Na zapadu napadajo Angleži in Francozi z veJikanskimi močmi že veft tednov zaman netnSko neorodirljivo črto, stragno težki boj ima prestati sijajna nemSka armada v tej največji bitki svetovne zgodovine, toda njena nepremagljivost se jasno kaže in na tem tudi ne bo moglo nifiesar spremeniti sebiŠno. pod plaSfiem ideala ftlovefitva se skrivajofie pridrnženie Amerlke k našim nasprotnlkOBf Proti smrti pogutnno in tofino izvrSujejo naši in nemgki podmorski ftolni velikansko nalogo prekinjen- ,ia pomorskega prometa naših sovražnikov, h kateremu nas je prisilila potreba, in že se obraSa orožje lakote, ki bi naj nas premagalo, proti svojim lastnim povzročiteljem. Mi hočemo in bomo vstrajali in ne bomo ua-se nakopali krivde, da je dragocena kri naših narodov zastonj tekla. Novo ootrjenje te neomajne volje se pa naj pokaže v podpisovanju 6. vojnega posojila. Način 0, je podoben 4. in 5. vojnemu posojilu, le da so podpisovalni pogoji deloma še ugodnejši. Podpisati je mogoče, kakor se izbere: 1. 401etno davka prosto 5X>%no državno posojilo v kosih po 50, 100, 200, 1000, 10.000 in 20.000 K. Obresti od kosov po 50 K se bodo za nazaj izplačevale v celoletnih obrokih dne 1. aprila vsakega leta, obresti od večjih kosov v polletnih obrokih dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Posojilo se bode vračevalo v letih 1923 do 1957 na temelju izžrebanj. Vraftevalo se bo celo imensko vrednost, med tem ko znaSa iKtdpisovalna cena le 92.50 od 100. 2. Davka proste 5H%ne državne zakladnice v kosih po 1000, 5000, 10.000 ia 50.000 K, ki se jih bo izplačalo dne 1, maja 1927 po polni imenski vrednosti. Podj)isovaJna cena je določena s 94 od 100, obresti se bo naknadno izplačevnlo v polletnili obrokih dne 1. maja in 1. novembra vsakega leta, Ker so se poslovahrice za podpisanje odrekle !4%nemu plaftilu, znaša cena (i. vojuega posoiila celo le 92 K, oziroma 93,50 K za 100 K. Ce se vpošteva, da se bo vojno posojilo svojočasno vrafievalo po polni imenski vrednosti, se vplafiana glavnioa sledefie obrestuje: ai pri 401etnem državnem posojilu: v slu6a,iu lzplačanja 1.1923 7 29%, v slučaju izplafianja leta 1927 6.69%, v slufeaju izplafianja leta 1932 6.39%, v slučaju izplačanja leta 1937 6.25%, v slučaju izplačanja leta 1942 6.17%, v sluftaju izplaftanja leta 1947 6.13%, v slučaju izplačanja leta 1952 6.09%, v slu&aju izplafianja leta 1957 6.07%; b) pri državnih zakladnicah 6.40%. Podpisovalni rok se prične v feetrtek, dne 10. ma,ja 1917, in se konča v petek, dne 8, junija 1917. nb 12. uri opoldne. Priglasiti se more pri vseh poštnih uradib. davkarijah, bankah in hrauilnicali, kjer je dobiti tudi natančnejša pojasnila. Vojnoposojilne papirje kot take je mogofie vporabljati za plafievanie davka od vojnih dobičkov. Prodaja vojnega posojila je tudi že med dobo njegovega obteka vsakomur po vseh denarnih zavodih mogofca. Ivakor pri prejšnjih, dajejo avstro-ogrska ban' ka in vojnoposojilna blagajna v svrho nabave vojnega posojila '>od jako ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, slednja blagajna tudi na hipotekarne tirjatve. Stajerska ie k prvim petim vojnim posojilom v prav posebno visoki izraeri pripomogla in tudi ne tro — o tem sem preprifian — v zadnjem odseku strahovitega borenja narodov hotela zaostati, temveft vslavila vse mofii za vspeh 6. vojnega posojila. Krasen vzgled nam je dala nemška država, ki ie podpisala okroglo 13 mili.jard mark 6. nemSkega vo.jnega posojila. Mislite na Vaše sinove in braie v vojski, ki se jih mora z vsem potrebnim oskrbeti. mislite na vse težke žrtve, ki ne smejo blti zastonj. mlslite na V?»So brez primera krasno domovino, katero velja čuvati — in podpišite 6. vojno posojllo!