SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
Št. 3, leto XXVI	Cena 800 din	1. marca 1989
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO	,
21.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka v občini Novo mesto
22.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1988
23.	Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1989
24.	Odlok o posebnem občinskem davku od plačil za storitve
25.	Sklep o dopolnitvi sklepa o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti
26.	Odlok o komunalnih taksah v občini Novo mesto
27.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Novo mesto
28.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Cikava — sprememba obrtne cone
29.	Odlok o vzdrževanju hidromelioracijskih sistemov na območju občine Novo mesto
30.	Odlok o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Novo mesto
31.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto
32.	Sklep o ukinitvi javne poti »Jurka vas«
33.	Sklep o ukinitvi javne poti »Stranska vas«
34.	Sklep o spremembah v občinski volilni komisiji
35.	Sklep o javni razgrnitvi natečajnih rešitev za avtobusno postajo Novega mesta
OBČINA RIBNICA
36.	Popravek odloka o zazidalnem načrtu P 1 urbanistične zasnove R-7 (območje dela KS Ribnica za Oničem)
OBČINA TREBNJE
37.	Sklep o valorizaciji cen geodetskih storitev
______________________________________________________________J
V
Občina Novo mesto
21.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77 in 18/88), 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73,17/83,35/85,48/86) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 28. 2.1989 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka v občini Novo mesto
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje programa dograditve in sanacije bolnišnice v Novem mestu in programa reševanja problematike osnovnošolskega prostora v občini Novo mesto.
2.	člen
Referendum bo v občini Novo mesto v nedeljo, 2. 4. 1(989, od 7: do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
3.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se bo financiralo:
1.	dograditev in sanacijo bolnišnice v Novem mestu do 6.024 mio din
2.	reševanje problematike osnovnošolskega prostora
a.	dograditev OS Bršljin do l .600 mio din
b.	dograditev in prenova OŠ Žužemberk do 900 mio din
c.	pripravljalna dela in začetek 1. faze gradnje OŠ v Mrzli dolini (nivo OD iz junija 1988) do 752 mio din
4.	člen
Skupni znesek sredstev, potrebnih za izvedbo programa, znaša po ceni izju-nija 1988. leta 22.570 mio din, sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom, pa 9.276 mio din.
5.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu občine Novo mesto. Z njimi bo v skladu s programom izgradnje razpolagal odbor za spremljanje in izvajanje občinskega referendumskega programa, ki ga imenuje skupščina občine Novo mesto. O koriščenju sredstev samoprispevka in realizaciji programa mora odbor trikrat letno poročati skupščini občine NovO mesto. Skupščina občinske izobraževalna skupnosti in skupščina občinske zdravstvene skupnosti imenujeta odbora za vodenje investicij iz občinskega referendumskega programa, ki trikrat letno poročata o izvajanju programa odboru, ki ga imenuje skupščina občine Novo mesto, in svojima skupščinama.
(
6.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let, in sicer od 1. junija 1989 do 31. maja 1994.	<
7.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Novo mesto, in sicer:
1.	delovni ljudje od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov po stopnji 1%, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
2.	delovni ljudje in občani od dohodkov iz kmetijske dejavnosti v višini 1 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti za posek odkaza-nega lesa, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov KD pa znaša manj kot petkratni najnižji KD, ugotovljen za tekoče leto;
3.	upokojenci od pokojnin 1%, razen tistih:
’ — katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo,
—	katerih pokojnina ne presega 140% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki plačujejo od pokojnine 0,5%;
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic:
—	če se jim ugotavlja osebni dohodek po stopnji 1% od čistih osebnih dohodkov,
’ — če se jim ne ugotavlja OD (dopolnilna gospodarska ali poklicna dejavnost, avtorske pravice), po stopnji 1% od dohodka.
8.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialno-varstvenih pomoči, od otroških dodatkov, invalidnin, od štipendij učencev in študentov, od nagrad učencev in študentov na proizvodnem delu oz. delovni praksi, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad in odpravnin.
9.	člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, ter zaposleni občani iz občine Novo mesto, starejši od 15 let.
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1988
1.	člen
10.	člen
Referendum vodi občinska volilna komisija, pri čemer smiselno uporablja določila zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine in določila zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja.
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Novo mesto za leto 1988, katerega sestavni del sta tudi zaključni račun rezervnega sklada občine in zaključni račun sredstev za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto.
2.	člen
11.	člen
Družbeni nadzor nad zbiranjem, uporabo in gospodarjenjem s samoprispevkom zbranih sredstev opravljajo odbora samoupravne delavske kontrole občinske izobraževalne in zdravstvsne skupnosti Novo mesto ter komisija za družbeni nadzor skupščine občine Novo mesto.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata pri izplačevalcih osebnega dohodka Služba družbenega knjigovodstva ter uprava za družbene prihodke občine Novo mesto v okviru svoje pristojnosti.
12.	člen ■
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnicami.
Na glasovnicah je naslednje besedilo:
Doseženi prihodki in odhodki po zaklj
1.	PRORAČUN:
učnem računu za leto 1988 so znašali:
—	skupni prihodki
—	skupni odhodki
—	presežek prihodkov
7.135,608.018 din 6.786,946.228 din 348,661.790 din
2.	SREDSTVA REZERVNEGA SKLADA:
—	skupni prihodki	83,214.900	din
—	skupni odhodki	46,400.000	din
—	presežek prihodkov	36,814.900 din
3.	SREDSTVA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI:
—	skupni prihodki	91,727.338	din
—	skupni odhodki	88,133.178	din
—	presežek prihodkov	3,594.160 din
Skupščina občine Novo mesto Glasovnica
Na referendumu dne 2. 4. 1989 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo 5 let, to je od 1. junija 1989 do 31. maja 1994, za sofinanciranje dograditve in sanacije bolnišnice Novo mesto ter reševanja problematike osnovnošolskega prostora na območju občine Novo mesto v skladu s sklepom o razpisu referenduma,
glasujem
ZA	(pečat)	PROTI
Tisti, ki glasuje, izpolni glsovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo občinskega samoprispevka, oz. »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 348,661.790 din se razporedi:
1.	znesek 2,718.300 din na račun sredstev rezervnega sklada kot obveznost za leto 1988;
2.	znesek 324,984.000 din kot več odstopljeni del sredstev posebnega republiškega davka od prometa proizvodov v letu 1988, ki se ga bo poračunalo na račun pridobljenega davka v letu 1989;
3.	znesek 20,959.490 din v prihodke proračuna za leto 1989.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezervnega sklada občine Novo mesto v znesku 34,814.900 din se prenese v prihodke računa sredstev rezerv za leto 1989.
13.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 099-01/89 Datum: 28. 2. 1989
•	Predsednik
skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
22.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74 in 4/78), 107. in 109. člena statuta občine Novo mesto in dopolnitev statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, štev. 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 28. 2.1989 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto v znesku 3,594.160 din se prenese v prihodke računa za leto 1989.
6.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1988 je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-01/88
Datum: 28. 2. 1989	Predsednik
skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, I. r.
BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1988
(v 000 din)					
vrsta prihodka	PRIHODKI	ZNESEK	glavni namen	SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV	ZNESEK
1	davek iz osebnega dohodka	4,531.715	i	sredstva za delo upravnih	
				organov	3,881.649
2	davki od prometa proizvodov		2	sredstva za posebne in druge	
	in storitev, nepremičnin			namene za delo upravnih	
	in pravic	1,329.368		organov	812.254
	davek na prihodek od		3	sredstva za ljudsko obrambo	117.216
	premoženja premoženjskih				
	pravic in drugih davkov	347.684			
3	prihodki od taks	211.341	4	sredstva za intervencije	
	\			v kmetijstvu	48.213
5	prihodki po posebnih		5	sredstva prenesena drugim	
	predpisih	102.333		uporabnikom proračuna	624.257
6	prihodki od organov in	v		6	sredstva za družbene	
	organizacij DPS in drugi			dejavnosti	338.221
	prihodki	430.889	7	sredstva za druge splošne	
				družbene potrebe	726.924
7	prenos presežka prihodkov				
	proračuna iz preteklega leta	82.260	8	izločanje sredstev rezerv	66.815
	sredstva iz rep. proračuna	62.750	9	drugi odhodki	171.397
	sredstva rezervnega sklada	30.500		presežek prihodkov za leto 1988	348 662
	ostali izredni prihodki	6.768			
	SKUPAJ PRIHODKI	7.135.608		SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI	7,135.608
23.
Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti, (Uradni list SRS, št. 39/74) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, štev. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 28.2.1989 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Novo mesto za leto 1989
1.	člen
S tem odlokom se določi proračun občine Novo mesto (v nadaljevanju: občinski proračun), iz katerega se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Novo mesto v letu 1989.
i	2. člen
Občinski proračun za leto 1989 obsega:
—	skupne prihodke v znesku
—	razporejene prihodke
—	tekočo proračunsko rezervo
3.	člen
Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tega odloka se 1% sredstev izloči v rezervni sklad občine Novo mesto.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom, ali posebnim aktom skupščine občine Novo mesto, ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med občino Novo mesto in uporabnikom ni drugače določeno.
5.	člen
Kot sredstva za delo se občinskim upravnim organom in drugim uporabnikom proračunskih sredstev v letu 1989 v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih zagotavljajo:
—	sredstva, kijih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti,
—	sredstva za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ, in njegovega namestnika,
—	sredstva za materialne stroške,
—	sredstva za opremo in amortizacijo,
—	sredstva za posebne namene
6.	člen
15.209.230.000	din
15.116.498.000	din 92,732.000 din
Podlaga za pridobivanje sredstev z delo organa, in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti, so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa.
V programih dela morajo biti posamezne delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine po vrsti zahtevnosti, stopnji in vsebini odgovornosti ter pogojev za delo na podlagi samoupravnega^lošnega akta o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ter usklajeni z OD izvajalcev del in nalog za enaka dela in naloge v občini.
Samoupravni splošni akt o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter materialne stroške mora biti usklajen z družbenim dogovorom za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji in s samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za delitev sredstev za OD in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti upravnih, pravosodnih in drpgih organov družbenopolitične skupnosti.
7.	člen
’ Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. O realizaciji programov dela morajo organi poročati izvršnemu svetu polletno. Če se ob normalnih pogojih za delo ugotavljajo večja odstopanja od določenega programa dela, se temu ustrezno zvišajo ali znižajo akontacije sredstev do 10%.
8.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
9.	člen
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto (v nadaljevanju: izvršni svet) lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo, kot je predvideno v proračunu, vendar največ do 10%; če pa ugotovi, da prihodki iz 2. člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti skupščino in predlaga ustrezne spremembe proračuna.
10.	člen
Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti finančne načrte za leto 1989 ter zaključne račune za leto 1988 najpozneje do 15. marca 1989. Med letom 1989 so dolžni predložiti tudi periodične obračune, najpozneje v roku enega meseca po obračunu.
11.	člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene v okviru skupnih razporejenih sredstev proračuna.
12.	člen	i
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem odlokom. Sredstva smejo uporabljati le za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
Uporabniki ne smejo na račun sredstev občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s proračunom za leto 1989, če ni s posebnim aktom drugače določeno.
13.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito porabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
14.	člen
Vsi prihodki, kijih občinski upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
15.	člen
Prihodke, kijih ustvarijo iz plačil za storitve, oziroma dosežejo s svojo dejavnostjo po 14. členu tega odloka, lahko uporabljajo za informacijski razvoj, amortizacijo in materialne stroške naslednji uporabniki:
—	uprava inšpekcijskih služb,
—	geodetska uprava,
—	uprava za družbene prihodke,
—	sekretariat za občo upravo,
—	občinski sodnik za prekrške.
16.	člen
Prihodke, kijih ustvarijo iz plačil za storitve po 14. členu tega odloka, lahko uporabljajo za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave, o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije in o republiških upravnih organih naslednji uporabniki:
—	sekretariat za notranje zadeve,
—	upravna organizacija — zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje.
17.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet.
Izvršni svet je pooblaščen tudi:
:— da odloča o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve«,
—	da v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih prihodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada,
—	da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine do višine 10,000.000 din v vsakem posameznem primeru,' vendar samo za namene iz
1.	točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78).
18.	člen
Nosilci sredstev po organih so:
1.	Izvršni svet skupščine občine Novo mesto:
a.	v okviru sredstev za posebne in druge namene za delo upravnih organov za:
—	sredstva za osebne dohodke in druge prejemke funkcionarjev in delegatov,
—	sredstva za potne stroške funkcionarjev in delegatov,
—	sredstva za investicije v osnovna sredstva,
—	stroške sej skupščine, IS, svetov in komisij,
—	stroške s proslavami občinskega in državnih praznikov,
—	stroške s sprejemi delegacij in druge reprezentančne stroške,
—	stroške tiska in objav,
—	delegatsko glasilo;
b.	v okviru sredstev za družbenopolitične in druge organizacije — ostale organizacije in društva;
c.	v okviru sredstev za splošno komunalno rabo:
—	dolgoročni, srednjeročni družbeni plani in prostorski plani ter ureditveni in zazidalni načrti;
č. v okviru sredstev za druge odhodke:
—	za vse postavke sredstev »drugi odhodki«.
2.	Sekretariat za občo upravo:
a.	za sredstva, namenjena za delo občinskih upravnih organov, občinske-
ga štaba TO, sredstev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za delo skupnih organov DPS, za krajevne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije;
b.	v okviru sredstev za posebne in druge namene za delo upravnih organov:
—	sredstva za odplačilo kreditov,
—	varnostno službo;
c.	v okviru sredstev za družbene dejavnosti:
‘ — kadrovske podpore,
—	vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov,
—	mrliško-ogledna služba,
—	družbene pomoči borcem NOV;
d.	v okviru sredstev drugi odhodki za:
—	sredstva za obveznosti iz preteklih let;
e.	v okviru sredstev rezerv:
—	izločena sredstva v stalno proračunsko rezervo.
3.	Komite za družbeni razvoj:
a. v okviru sredstev za intervencije v kmetijstvu:
—	stroški ukrepov proti’steklini,
—	stroški veterinarsko-higienske službe.
4.	Komite za urbanizem in varstvo okolja:
a. v okviru sredstev za druge splošne družbene potrebe:
—	stroški odstranitev črnih gradenj,
—	poraba komunalnih taks.
5.	Geodetska uprava:
a. v okviru sredstev za druge splošne družbene potrebe:
—	geodetska dokumentacija,
—	stroški za označevanje naselij in ulic.
6.	Sekretariat za notranje zadeve:
a. v okviru sredstev za posebne in druge namene za delo upravnih organov:
—	preventiva in prometna vzgoja.
19.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v 1. trimesečju 1989 dana posameznim uporabnikom in porabljena za druge namene, se poračunajo v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto
20.	člen
Sredstva, ki so v proračunu razporejena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo le-tem dodeljevala po merilih, za katera se sporazumejo krajevne skupnosti in izvršni svet.
'	21. člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev se v celoti vodijo na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali občine Novo mesto. Nosilec teh sredstev je veterinarska inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.
22.	člen
Pregled planiranih prihodkov (tabela I) in pregled odhodkov po namenih (tabela II) sta sestavni del tega odloka.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Skupščinskem Dolenjskem listu.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1989.
Številka: 400-01/89	<
Datum: 28. 2. 1989
Predsednik
^ skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1989
(v 000 din)					
vrsta prihodka	PRIHODKI	ZNESEK	glavni namen	SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV	ZNESEK
1	davek iz osebnega dohodka	9,901.852	i	sredstva za delo upravnih	
2	davki'od prometa proizvodov		2	organov sredstva za posebne in druge	9,038.177
	in storitev, nepremičnin in pravice	2,930.796		namene za delo upravnih	
				organov ,	1,743.508
	davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic		3	sredstva za ljudsko obrambo	262.300
	ter drugih davkov	725.000	4 ■	sredstva za intervencije v	
3	prihodki od taks	417.482		kmetijstvu	3.373
5	prihodki po posebnih predpisih	215.910	5	sredstva prenesena drugim	
				uporabnikom proračuna	1,339.897
6	prihodki od organov in		6	sredstva za družbene	
	organizacij DPS in drugi prihodki	997.230		dejavnosti	762.480
7	prenos presežka prihodkov		7	sredstva za druge splošne	
	proračuna iz preteklega leta	20.960		družbene potrebe	1,694.070
			8	izločanje sredstev rezerv	141.900
			9.	drugi odhodki	223.525
	SKUPAJ PRIHODKI	15,209.230		SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI	15,209.230
'	'	24.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov ter storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81, 23/82, 15/83, 66/83, 71/84, 39/85, 11/86, 21/87, 10/88, 27/88 in 31/88) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščihski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela dne 28. 2. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od plačil za storitve
1.	člen
2.	člen
Glede načina določanja davčne obveznosti, načina evidentiranja, obračunavanja in plačevanja prometnega davka, kontrole, kaznovanja ter rokov se uporabljajo določbe zveznih in republiških predpisov o prometnem davku, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
3.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in žasebne pravne osebe in občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah v tarifi, ki je sestavni del odloka.
Na območju občine Novo mesto se uvaja posebni občinski prometni davek od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se obračunava in plačuje po zveznih predpisih o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po republiškem zakonu o posebnem prometnem davku in po tem odloku.
5.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge storitve in plačujejo davek od teh storitev v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejvnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
6.	člen
Za oprostitve plačila posebnega občinskega prometnega davka veljajo določbe zveznih in republiških predpisov o prometnem davku.
7.	člen
Za izvajanje tega odloka je pristojna uprava za družbene prihodke občine Novo mesto.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 25/83, 6/85, 20/85, 22/87 in 11/88).
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od L 1. 1989 dalje.
Številka: 421-01/81 Datum: 28. 2. 1989 '
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
. '
TARIFA POSEBNEGA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
Obrtne storitve Tar. št. 1
I.	Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil:
—	avtomehanika	10%
—	avtoelektričarstvo	10%
—	avtokleparstvo	10%
—	avtoličarstvo	10%
—	avtoključavničarstvo	10%
—	avtotapetništvo	10%
—	servis za čiščenje in zaščito vozil	10%
—	servis za testiranje avtomobilskih motorjev	10%
—	servis za nastavitev podvozij avtomobilov	10%
—	mehanika motorjev in koles	10%
—	popravila hladilnikov za motorna vozila	10%
—	popravila gum za motorna vozila	10%
II.	Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike:
—	urarstvo	10%
—	precizna mehanika za pisarniške stroje	10%
—	precizna mehanika za optične inštrumente	10%
—	popravilo medicinskih inštrumentov	10%
—	finomehanika	10%
III.	Izdelava in popravilo električnih izdelkov:
—	popravilo, vzdrževanje in inštaliranje gospodinjskih električnih aparatov in naprav	5%
elektromehanika za radijske in TV sprejemnike, gramofone ipd.	5%
—	elektromehanika za telegrafske in telefonske	naprave	5%
V.	Popravilo in vzdrževanje drugih elektrotehničnih aparatov:
—	popravilo elektronskih aparatov in naprav	5%
—	elektromehanika (previjanje motorjev, popravilo in vzdrževanje
električnih strojev in drugo)	5%
elektromehanika za elektromedicinske aparate	5%
—	popravilo in polnjenje akumulatorjev	5%
—	servis hladilnih naprav	'	5%
VI.	Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom: '
fotografiranje	10%
—	dimnikarstvo	10%
—	struženje in lakiranje parketov	10%.
—	kemično čiščenje preprog in tapisonov	10%
čiščenje oken, izložb, pohištva, in prostorov	10%
—	zabavni parki in igralni avtomati	10%.
—	video storitve	10%
Vil. Napeljava in popravilo gradbenih inštalacij:
—	inštalacije za vodovodno, plinsko napeljavo	in kanalizacijo 5%
—	inštalacije za centralno ogrevanje	5%
—	elektroinštalacije	5%
—	inštalacije strelovodov	5%
—	inštalacije klimatskih naprav	5%
—	montaža in vzdrževanje solarnih naprav	5%
VIII. Zaključna obrtna dela v gradbeništvu:
—	fasade	5%
—	mavčarstvo in štukatura	5%
—	izoliranje	5%
—	rezanje stekla	5%
—	pleskarstvo in soboslikarstvo	5%
—	keramičarstvo, pečarstvo, postavljanje peči in polaganje
ploščic	5%
—	oblaganje in polaganje podov	5%
—	parketarstvo	5%
—	teracerstvo	5%.
—	oblaganje sten in stropov	5%
OPOMBA:
Davčna osnova davka od plačil za storitve je znesek plačila za opravljanje storitve. S plačilom za opravljeno storitev je mišljeno plačilo v denarju, ali naravi, ali vrednost nasprotne storitve. Če je pri opravljanju posameznih obrtnih storitev (popravilo in podobno) uporabljen material, ki ga da izvrševalec storitve, se v davčno osnovo ne všteva vrednost uporabljenega materiala, če je v fakturi posebej izkazan.
Proizvodne storitve Tar. št. 2
Od plačil za proizvodne storitve se plačuje posebni občinski prometni davek
po stopnji 10%.
OPOMBA.
1.	Posebni občinski prometni davek se plačuje od plačil za proizvodne storitve, kijih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam in občanom.
2.	Proizvodna storitev je takrat, kadar je izdelek izdelan iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev.
3.	Davčna osnova za posebni občinski prometni davek je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.
Druge storitve Tar. št. 3
. Od vstopnic za prireditve se plačuje posebni občinski prometni davek 10%. OPOMBA:
1.	Prireditelj prireditve (davčni zavezanec) je dolžan plačati posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki od prodanih vstopnic.
2.	Prireditelj, ki prireditev prireja občasno, mora najpozneje 5 dni pred prireditvijo predložiti za družbene prihodke pristojnemu občinskemu upravnemu organu vstopnice v žigosanje. Posebni občinski prometni davek mora obračunati in plačati v sedmih dneh po prireditvi.
3.	Prireditelj, ki prireja zabavne prireditve v okviru samostojne dejavnosti, mora imeti vse vstopnice in konzumacijske listke, kijih prodaja za posamezne prireditve, žigosane od za družbene prihodke pristojnega občinskega upravnega organa. Posebni občinski prometni davek od vstopnic mora obračunati in plačati v sedmih dneh po preteku meseca, v katerem so bile prireditve.
4.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so solidarno odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
5.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od vstopnic za kulturnou-metniške in telesnokulturne prireditve (športni in telovadni nastopi). Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od kinematografskih vstopnic in od vstopnic za prireditve, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene.
Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od obvezne konzumacije, ki se plača poleg vstopnic.
Tar. št. 4
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen od plačil za prirejanje iger na srečo, od katerih se plačuje temeljni davek od plačil za storitve in od plačil za prirejanje iger na srečo, kijih prirejajo organizacije združenega dela skupnosti loterijskih organizacij Jugoslavije, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 10%.
OPOMBA:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave in druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 8 dni pred žrebanjem sporočiti za družbene prihodke pristojnemu občinskemu upravnemu organu dan in kraj žrebanja.
3.	Posebni občinski prometni davek je treba plačati v sedmih dneh po prireditvi občini, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 5
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 15%.
OPOMBA.
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve.
Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.	>
25.
Na podlagi 95. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88) in 223. člena statuta Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 in zbora združenega dela dne 28. 2. 1989 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti
1.	člen
Za 3. členom sklepa o merilih za določanje pavšalnega letnega zneska davka zavezancem, ki opravljajo gospodarske in poklicne dejavnosti (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) se dodata novi 4. in 5. člen, ki se glasita:
»4. člen
Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določa tudi v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in možnostjo doseganja dohodka.
5.	člen
Določbe L, 2. in 3. člena tega sklepa se ustrezno uporabljajo tudi za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja, če ne dosežejo ostanka čistega dohodka najmanj v višini 10% poprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveftiji v letu, za katero se davek odmerja.«
6.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1989.
Številka: 422-06/83 Datum: 28. 2. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, I. r.
26.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 28. 2. 1989 iti na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
ODLOK
o komunalnih taksah v občini Novo mesto
1.	člen
S tem odlokom se predpišejo vrste komunalnih taks na območju občine Novo mesto.
2.	člen
Predpišejo se naslednje komunalne takse;
1.	za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori;
2.	za začasno prebivanje v turističnih krajih ali kampih (turistična taksa);
3.	za uporabo trgov in drugih javnih površin (razen pločnikov) za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in zabavnih prireditev za gospodarske namene;
4.	za uporabo glasbenih avtomatov in drugih igralnih sredstev v javnih lokalih;
5.	za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni na javnih mestih;
6.	za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe oziroma se
predstavlja dejavnost;	t
7.	za uporabo javnega prostora za začasne namene (gradbišča, cirkus ipd.).
Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve in taksne oprostitve so določene v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
Poleg oprostitev iz taksne tarife tega odloka lahko izvršni svet v primerih širšega družbenega interesa oprosti posamezne taksne zavezance plačila komunalne takse.
3.	člen
Taksni zvezanci so: organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacija in skupnosti, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov, ter občani, ki uporabljajo predmete in storitve, za katere so uvedene komunalne takse.
4.	člen
Komunalne takse plačujejo taksni zavezanci na podlagi izdane odločbe pristojnega občinskega upravnega organa, ki izda dovoljenje za uporabo, razen v primerih, kjer je v taksni tarifi drugače določeno.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena je lahko v taksni tarifi določeno, da so obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolžni zagotoviti organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije oz. skupnosti, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov, ali občani, ki niso taksni zavezanci po tem odloku.
5.	člen
Taksni zavezanec praviloma plača komunalno takso pred izdajo dovoljenja za uporabo predmetov oz. storitev, od katerih se plača komunalna taksa. Plačilo komunalne takse je pogoj za izdajo tega dovoljenja.
Taksni zavezanec mora občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za družbene prihodke, v 15 dneh od uveljavitve tega odloka oz. od pričetka uporabe predmetov ali storitev, za katere je predpisana komunalna taksa, prijaviti nastanek taksne obveznosti, če ni v taksni tarifi drugače določeno in če se za uporabo ne izda posebnega dovoljenja.
Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu ter vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse.
6.	člen
Prisilna izterjava komunalnih taks od občanov se opravlja po zakonu o davkih občanov, od zavezancev družbenega sektorja pa se opravlja po splošnih predpisih o opravljanju izvršbe denarnih obveznosti.
Pravica izterjati komunalno takso zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti taksa plačana. Pravica do povrnitve preveč plačane takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem je bila plačana.
7.	člen
Komunalne takse po tar. št. 2,4 in 5 so prihodek podračuna sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto in se uporabljajo za razvoj turistične dejavnosti. Komunalne takse po tar. št. 1, 3, 6 in 7 so prihodek sklada stavbnih zemljišč občine Novo mesto, uporabljajo pa se za ureditev javnih površin.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 250.000 din se kaznuje posmeznika ali odgovorno osebo pravne osebe, z denarno kaznijo do 1,500.000 din pa pravno osebo ali posmeznika, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov, če ravna v nasprotju z določili 5. člena tega odloka in če ne prijavi in ne vplača pobrane takse na ustrezni račun v skladu z določbo zadnjega odstavka tarifne številke 2 tega odloka.
9.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo inšpektorji uprave za družbene prihodke, uprava za finance in komunalni nadzornik občine Novo mesto.
10.	člen •
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih taksah (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, 4/86, 3/87, 17/87, 7/88 in 14/88).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 423-02/81 Datum: 28. 2. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
27.
Na podlagi 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82), 1. odstavka 9. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,42/85 in 47/87) je skupščina občine Novo mesto na seji ?bora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Novo mesto
1. člen
46. člen odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 22/83,10/85,21 /86 in 9/88) — v nadaljnjem besedilu: odlok) se spremeni tako, da se glasi:
»Dovoz in odvoz blaga je prepovedan v času od 5. do 9. in od 13. do 16. ure. Dostavljeno blago mora biti umaknjeno z javnih prometnih površin najkasneje v eni uri po dostavi.
Dostava kruha, mesa, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave, je dovoljena ob vsakem času, vendar tako, da ni oviran promet.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 34-09/80 Datum: 28. 2. 1989
Predsednik , skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
28.
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86) in 233. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 28. 2. 1989 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta Cikava — sprememba obrtne cone
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Cikava sprememba obrtne cone, ki gaje izdelal Razvojno-raziskovalni center Novo mesto, TOZD Urbanistični biro Novo mesto, pod št. ZN 3604, v februarju 1989.
2.	člen
Določbe tega odloka so dopolnjene z opisi in grafičnimi prikazi v zazidalnem načrtu, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in obliko objektov, naprav in ureditev.
II.	MEJA OBMOČJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
3.	člen
S tem zazidalnim načrtom se spreminja del območja, ki se ureja z zazidalnim načrtom Cikava — sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone (Skupščinski Dolenjski list, št. 11 /86), in sicer v delu obrtne cone, v obsegu 3,7 ha.
Meja območja poteka po zunanjih mejah zemljišč pare. št. 2160/1 in 2160/2 k. o. Smolenja vas.
III.	POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4.	člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno proizvodni in storitveni obrtni dejavnosti.
- Gradnja obsega:
A.	obrtne delavnice (12 objektov),
B.	večnamenski objekt,
C.	utrjene površine (manipulacijske površine objektov, parkirišča),
D.	zelene površine,
E.	prometno in komunalno ureditev območja.
A.	Obrtne delavnice
5.	člen
Osnovni element posameznega objekta je osne tlorisne dimenzije 6,00 x 15,00 m. Objekti so kombinacija različnega števila elementov (5, 7, 8, 10).
Horizontalni gabarit se mora ravnati po izdelani arhitektonsko zazidalni situaciji, odstopanja so možna le v odmikih od dostopnih cest, vendar ne več kot 10%, odstopanja ne veljajo za objekta 2 in 3.
Višina objektov je lahko največ 12,00 m, s tem da vertikalni gabarit kapnega robu ne sme presegati višine 6,0 m. Višina vseh elementov, ki sestavljajo posamezen objekt, pa mora biti enotna.
Na objektih so predvidene dvokapnice, naklona od 11 do 20°, izvedejo se z betonskimi ali jeklenimi nosilci z ustrezno toplotno izolacijo. Kritina je temna (valoviti salonit, eternit, trapezna pločevina).
Fasade so lahko klasične ali montažne, vendar mora biti oblikovanje fasad in strešin pri posameznem objektu enotno.
Dnevna osvetlitev prostorov je možna na vseh fasadnih stenah, dovoljena je tudi namestitev strešnih oken.
6.	člen
Osnovni podatki posameznih objektov so naslednji:
štev. objekta	število enot	dimenzije plorisne višina dimenzije		uvoz iz ceste	kota pritličja	kota kleti
1	5	30 x 15	P+ 1	A—A’	194,00	
2	5	30 x 15	P + 1	A—A’ B	—B’ 194,00	
3	5	30 x 15	P+ 1	B^B’ C-	-C! 194,00	
4	5	30 x 15	P + 1	C—C’	194,00	
5	5	30 x 15	P + 1	D—D’	194,00	
6	10	60 x 15	P + 1	F—F	194,00	
7	7	42 x 15	P -F 1	F—F	194,00	
8	5	30 x 15	P	E—E’	198,00	
9	10	60 x 15	P	E—E’	198,00	
10	10	60 x 15	P + 1	C—C’	194,00	
11	5	30 x 15	P+ 1	C—C’”	194,00	
12	8	48 x 15	P + 1	B—B'	194,00	191,00
Možna je tudi podkletitev objektov, s tem da so izhodi iz kletnih etaž na teren možni le v objektih 4, 11 in 12, v ostalih objektih pa je potrebno izvesti vertikalno komunikacijo znotraj objektov.
7.	člen
Vsi objekti se priključijo na novo zgrajene komunalne naprave (ceste, vodovod, kanalizacijo, električno omrežje, toplovodno, ptt omrežje). Trase in višinske kote priključkov so razvidne iz posebnih prilog zazidalnega načrta.
B.	Večnamenski objekt
8.	člen
Večnamenski objekt je namenjen za bančno ekspozituro, consalting — servis, obrat družbene prehrane, zaklonišče, trgovino z reprodukcijskim materialom, skladišča, kotlarno ter za ostale skupne potrebe obrtnikov.
Objekt je predviden v dveh lomih s kotom 135 °, maksimalni tlorisni gabarit je 56,00 x 15,00 m. Tlorisna dispozicija je le okvirna, zaželena je poudarjena tlorisna členitev z možnostjo fazne gradnje.
Koti kleti 191.00 m ter pritličja 194.00 m sta obvezni. Višinski gabarit objekta je klet, pritličje in nadstropje z možnostjo izkoriščenega podstrešja.
Obdelava fasade je možna z montažnimi elementi ali v klasični izvedbi.
Strešine objekta naj se prilagodijo oblikovanju tlorisa objekta, naklon strešin naj ne bo manjši od 20°. Kritina je temne barve; valoviti salonit, eterit, trapezna pločevina ali druga ustrezna kritina.
9.	člen
Objekt se priključuje na vse novo zgrajene komunalne naprave. Trase in višinske kote priključkov so razvidne iz posebnih prilog zazidalnega načrta.
C.	Utrjene površine
10.	člen
Ob vsakem objektu so predvidene manipulacijske površine širine 8,00 m. Namenjene so za dostope k objektom in so v asfaltni izvedbi.
11.	člen
Parkirišč za osebna vozila je skupno 184. Izvedejo se s pohodnimi kockami ali v asfaltni izvedbi.
Parkiranje tovornih vozil je na parkirišču za tovorni promet, kije predvideno z zazidalnim načrtom Cikava — sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone.
D.	Zelene površine
12.	člen
V obsegu funkcionalnih zemljišč obrtnih delavnic so asfaltirane manipulacijske površine, ostale površine pa se urede kot zelenice, po potrebi tudi kot odprte skladiščne površine, v makadamski izvedbi.
Večnamenski objekt ima opredeljeno funkcionalno zemljišče z ustreznima dostopoma v asfaltni izvedbi v kletno in pritlično etažo, ostale površine se uredijo kot zelene površine s tlakovanimi peš komunikacijami ter z videzom poslovnega ambienta.
Zasaditev zelenih površin se mora izvesti z avtohotnimi rastlinami: beli gaber, hrast, javor: maklen, gorski, ostrolistni, ter grmovnice: dobrovita, dren, glog, brinj, liguster itd.
Zaželena je ohranitev kvalitetnih gozdnih dreves.
IV.	POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREDITEV OBMOČJA
13.	člen
Ceste
Območje zazidalnega načrta se navezuje prek industrijskih cest v območju zazidalnega načrta Cikava — sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone na obstoječo regionalno cesto R11-333 Novo mesto—Šentjernej. Interno cestno omrežje ima značaj industrijskih cest z dvosmernim prometom, širina vo-
zišča je 5,00 m, z enostransko bankino širine 1,00 m. Računska hitrost je 40 km in osna obremenitev na cesti 2 — 2’ je 12 t.
Cestno omrežje v obsegu zazidalnega načrta (trase, višine, priključki, oprema ipd.) je razvidno na posebnih prilogah, ki so sestavni del tega zazidalnega načrta.
22. člen
Potresna varnost
Na območju zazidalnega načrta je potrebno graditi objekt po kriterijih, ki veljajo za VIII. stopnjo po MSC.
>	'	14. člen
Vodovod
Vodovod je priključen na obstoječe vodovodno omrežje znotraj zazidalnega načrta Cikava — sprememba in razširitev obrtno-industrijske cone, ki se navezuje ha glavni cevovod PE-HD 225/10, rezervoar Težka voda—Žabja vas— Cikava, v točki 2.
Trase so točno določene v grafičnih prilogah, na posebnih prilogah pa so • prikazane tudi dimenzije posameznih cevovodov, vključno s hidrantnim omrežjem.
Kanalizacija
15.	člen
Odvajanje odpadnih in meteornih voda je predvideno v ločenem sistemu. Meteorne vode iz dvorišč in parkirišč se prek lovilcev olj in maščob odvajajo v potok Sajser.
Območje tega zazidalnega načrta se navezuje na kanalizacijski sistem obrtno-industrijske cone Cikava, to pa prek rekonstruiranega črpališča in »L« kanala v obstoječi kanalski sistem Novega mesta.
V to kanalizacijo se lahko odvajajo odpadne vode iz obrtne cone do skupne količine 1,05 l/s, njih vsebnost pa mora ustrezati pogojem 32. člena tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84).
Pri dejavnostih, ki so vezane na uporabo tehnološke vode, mora biti tehnologija prirejena tako, da se te vode lahko spustijo v meteorno kanalizacijo, kot opredeljuje tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/84). Pred izpustom mora investitor izvesti jašek za kontrolo izpustne vode. (
16.	člen
Elektroenergetsko omrežje
Za obrtno območje se zgradi kabelska TP, priključne moči 630 KV A, s transformacijo 20/0,4 KV, ki bo napajana z 2 x 20 KV daljnovodom iz RTP Gotna vas.
TP je locirana ob vstopu v obrtno cono.
Elektroenergetski razvod je v celoti kabliran, prikazan je v grafični prilogi zazidalnega načrta.
Na manipulacijskih površinah delavnic se postavijo kabelske omarice za dve delavnici skupaj. Končna dispozicija priključkov bo znana po opredelitvi namembnosti posameznih objektov.
17.	člen
Javna razsvetljava
Na celotnem območju je predvidena javna razsvetljava.
Trasa je razvidna iz prilog zazidalnega načrta; kandelabri so predvideni na razdalji okoli 40 m, višina največ 7 m.
18.	člen
PTT omrežje
Za celotno območje je izgradnja ptt omrežja predvidena v kabelski izvedbi. Za vsako delavnico je predviden po en priključek (cca 40 priključkov), za večnamenski objekt pa cca 10 parov. Trasa je razvidna iz prilog zazidalnega načrta.
'	19. člen
Ogrevanje
Ogrevanje večnamenskega objekta in objektov 10,11 in 12 je predvideno iz skupne kotlarne, z razvodom toplovoda v kineti. Kotlarna se locira v kletnih prostorih večnamenskega objekta. Gorivo je kurilno olje; lokacija cisterne je razvidna iz grafičnih prilog zazidalnega načrta.
Moč kotlarne in velikost cisterne se določi ob znanih potrebah bodočih porabnikov energije.
V ostalih objektih se predvidi ogrevanje z individualnimi kurišči. Gorivo je kurilno olje. Cisterne se locirajo, kjer je to možno, izven objektov, v ostalih primerih pa znotraj objektov.	1
Zaželjeno je združevanje kurišč znotraj posameznega objekta.
V.	DRUGI POGOJI, POMEMBNI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTORU
20. člen
23.	člen
Hrup
Potrebno je upoštevati maksimalno dovoljene ravni hrupa, ki veljajo za to območje v smislu odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 15/76).
24.	člen
Zrak
Delavnice morajo biti tehnološko opremljene tako, da ne bodo onesnaževale zraka, pri čemer se morajo upoštevati določbe odloka o mejnih količinah oz. koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (emisija; Uradni list SRS, št. 19/88.).
25.	člen
Odpadki
Vsi komunalni odpadki se zbirajo v-kontejnerjih in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovcu. Namestitev kontejnerjev in smeri vožnje komunalnega vozila so razvidne iz grafične priloge št. 18.
V območju te obrtne cone niso dovoljene dejavnosti, pri katerih nastajajo posebni odpadki I. kategorije.
Dejavnosti, pri katerih nastajajo drugi posebni odpadki, so možne le, če investitor izkaže končno dispozicijo odpadkov, skladno z zakonom o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki (Uradi list SRS, št. 20/86).
Posebne in druge odpadke ni dovoljeno skladiščiti na območju, ki se obravnava s tem zazidalnim načrtom.	»
Odpadke, ki imajo veliko vsebnost vode, je potrebno obdelati tako, da vsebujejo vsaj 70% suhe snovi; če te snovi ne vsebujejo posebnih odpadkov, se lahko deponirajo na komunalni deponiji v Leskovcu.
VI.	ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
26.	člen
Zazidalni načrt se bo izvajal fazno.
Realizacija L faze je predvidena v tem srednjeročnem obdobju in obsega:
—	gradnjo delavnic, in sicer 38 enot v objektih 1, 2, 3, 4, 10 in 12;
—	večnamenski objekt, gradbeno v celoti, za uporabo pa se uredijo le prostori za znane investitorje;
—	komunalne naprave;
•	ceste A-A\ B-B\ C-C’ -C”,
•	parkirišča Pl, P2, P3, PIO, Pl 1 in P12,
•	vodovodni priključki za navedene objekte,
•	kanalizacija fekalna in meteorna,
kanali I/F, II/F, III/F, VI/F, VII/F, VIII/F, I/M, II/M, III/M, VI/M, VII/M, VIII/M,
•	elektrika: TP in omrežje za navedene delavnice ter pripadajoča zunanja razsvetljava,
•	PTT omrežje za 1. fazo,
•	toplovodni razvod za 1. fazo in kotlarno v večnamenskem objektu;
—	ureditev zelenih površin.
2.	faza obsega gradnjo ostalih delavnic, dokončanje vseh komunalnih naprav in dokončno zunanjo ureditev celotnega območja.
27.	člen
Dokler se na zemjiščih ne začnejo graditi objekti in komunalne naprave, ostanejo ta v sedanji rabi.
Vlil OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
28.	člen
Prodno zemljo je potrebno začasno deponirati in jo zavarovati na zemljiščih, ki ne bodo zazidana v 1. fazi. Uporabi sejo pri zunanji ureditvi območja tega zazidalnega načrta.
Odvečno zemljo, ki bo nastala pri izkopih za objekte in naprave, se uporabi za izravnavo terena znotraj območja tega zazidalnega načrta. Začasno se deponira v samem območju ZN, vendar tako, da ne bo ovirala 1. faze gradnje in ne povečala stroškov temeljenja objektov v 2. fazi gradnje.
Zaklanjanje	29. člen
Zaklanjanje in elementi DS in SLO so prikazani v posebnem elaboratu, kije Investilor je dol-an pred predajo objektov v uporabo sprejeti pravjlnik 0 sestavni del tega zazidalnega načrta.	^	vzdrževanju objektov in naprav skupne rabe.
21.	člen
Požarna varnost
Območje obrtne cone je opremljeno s hidrantnim omrežjem. Požarna voda se zagotavlja iz omrežja, in sicer Q=15 l/s. Pred priključitvijo na hidrantno omrežje se mora za gašenje požara uporabiti motorna črpalka.
IX. KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto.
31.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri komiteju za urbanizem in varstvo okolja občine Novo mesto in Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto.
32.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
b) pri vzdrževanju cevne drenaže:
—	redno čiščenje travne zarasti in zemlje v izlivkah;
—	izpiranje in čiščenje mulja iz cevne drenaže;
—	nadomeščanje oziroma popravilo žabjih poklopcev na izlivkah;
—	izpiranje in čiščenje kontrolnih jaškov;
—	popravilo zaščitnih plošč na izlivkah;
—	izvajanje drugih vzdrževalnih del, ki so potrebna za normalno delovanje cevne drenaže (krtičenje in podrahljanje);
Številka: 350-018/86 Datum: 28. 2. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r.
29.
Na podlagi 114. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
ODLOK
o vzdrževanju hidromelioracijskih sistemov na območju občine Novo
mesto
1.	člen
S tem odlokom se ureja financiranje in organizacija vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov na območju občine Novo mesto.
I.	Melioracijski prispevek
2.	člen
Lastniki in družbeno pravne osebe (uporabniki) kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju plačujejo prispevek za kritje stroškov vzdrževanja skupnih melioracijskih objektov in naprav (v nadaljnjem besedilu: melioracijski prispevek).
3.	člen	i
/
Zavezanci melioracijskega prispevka so tisti lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč, katerih kmetijska zemljišča ležijo v melioracijskem območju, ki je bilo določeno z' odlokom občinske skupščine o uvedbi melioracijskega postopka.
Osnova za določitev melioracijskega prispevka je katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč, ki ležijo v melioracijskem območju. Melioracijski prispevek se odmeri zavezancu letno v odstotku od osnove, po stopnji, ki jo določi občinska skupščina s sklepom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti na podlagi programa vzdrževalnih del.
i
4.	člen
Lastnikom zemljišč odmerja in od njih pobira melioracijski prispevek uprava za družbene prihodke po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov, in ga odvaja na račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Novo mesto.
Višino melioracijskega prispevka, ki so ga dolžni plačati uporabniki, ugotovi uprava za družberte prihodke.
Podatke o zavezancih prispevka in o katastrskem dohodku ugotavlja geodetska uprava in jih sporoča upravi za družbene prihodke v rokih in na način, kot je to določeno glede sporočitve podatkov za odmero davka iz kmetijske dejavnosti.
5.	člen
Melioracijskega prispevka ne plačjujejo lastniki kmetijskih zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega zneska, ki ga določajo predpisi o davkih občanov kot pogoj za oprostitev davka od kmetijstva.
II.	Program vzdrževalnih del
6.	člen
Program vzdrževalnih del obsega vsa vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah sekundarne odvodnje hidromelioracijskega sistema.
Za skupne objekte in naprave se štejejo melioracijski jarki, cevna drenaža ter drugi objekti in naprave, ki so bili narejeni zaradi melioracije.
Za vzdrževalna dela se štejejo:
a)	pri vzdrževanju melioracijskih jarkov:
—	preprečitev prekomernega zaraščanja;
—	vzdrževanje brežine jarkov in preprečitev drsenja brežin;
—	odstranitev nanosa na dnu jarkov in morebitnih odpadkov;
—	zavarovanje hidromelioracijskega sistema, če se uporablja za pašo živine, z ograjo, ki mora biti najmanj 0,50 m oddaljena od jarka, pri tem pa postavljena ograja ne sme ovirati vzdrževalnih del;
—	sprotno čiščenje cevnih propustov na hidromelioracijskem sistemu;
—	nadomeščanje pragov na melioracijskih jarkih;
—	nadomeščanje oziroma popravilo oblog brežin melioracijskih jarkov;
c) pri vzdrževanju drugih objektov in naprav:
—	posebna vzdrževalna dela na poljskih poteh, ki niso zajeta v programu rednega vzdrževanja poljskih poti, ki ga izvaja krajevna skupnost;
—	zasipavanje depresij na melioriranih kmetijskih površinah z izkopanim materialom pri čiščenju melioracijskih jarkov:
—	druga vzdrževalna dela, ki so potrebna zaradi zagotavljanja nenehnega delovanja sistema za sekundarno odvodnjo.
7.	člen
Program vzdrževalnih del obsega tudi predračun vseh stroškov za izvedbo predvidenih vzdrževalnih del, predlog pokrivanja predvidenih stroškov s prikazom deleža, ki ga je potrebno pokriti z melioracijskim prispevkom.
Program vzdrževalnih del pripravi investitor melioracije za vsako melioracijsko območje.
III.	Organizacija vzdrževanja
8.	člen
Za redno vzdrževanje skupnih melioracijskih objektov in naprav, razen za osnovno odvodnjo, skrbi investitor melioracije.
Program vzdrževalnih del, ki ga investitor melioracije pripravi za posamezno melioracijsko območje v smislu II. poglavja tega odloka, predloži kmetijski zemljiški skupnosti do 30. oktobra tekočega leta za prihodnje leto.
Kmetijska zemljiška skupnost poda do 30. novembra občinski skupščini predlog stopenj in druge potrebne osnove za določitev melioracijskega prispevka zavezancem. Pri tem kmetijska zemljiška skupnost upošteva predloge, mnenja in zaključke komisij za vzdrževanje'posameznega melioracijskega območja.
9.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost oblikuje za vsako melioracijsko območje komisijo za vzdrževanje melioracijskega območja.
Komisija šteje od 5 do 7 članov, odvisno od velikosti melioracijskega območja. Komisijo sestavljajo predstavniki lastnikov in uporabnikov kmetijskih zemljišč v melioracijskem območju ter po en predstavnik investitorja melioracije in Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto.
Komisija ima naslednje naloge:
—	obravnava in sprejme program vzdrževalnih del,
—	spremlja realizacijo programa in obravnava problematiko, ki je s tem povezana,
—	obravnava druga vprašanja, povezana z delovanjem in vzdrževanjem melioracijskega sistema, ter daje pobude in predloge.
10.	člen
O sredstvih melioracijskega prispevka po posameznih melioracijskih območjih vodi evidenco kmetijska zemljiška skupnost. Ta sredstva preodkaže investitorju melioracije v zbrani višini, usklajeno z izvajanjem programa vzdrževalnih del.
11.	člen
Zavezanci melioracijskega prispevka so dolžni neposredno opraviti vzdrževalna dela iz programa vzdrževalnih del, če je v njem tako določeno.
Vrsto in obseg del ter rok izvršitve sporoči zavezancem investitor melioracije-,,
Ce zavezanec ne opravi v odrejenem roku vsa naložena vzdrževalna dela, odredi potrebne ukrepe za kmetijstvo pristojni upravni organ občinske skupščine Novo mesto.
12.	člen
Investitor melioracije lahko zagotavlja vzdrževanje hidromelioracijskega sistema po programu vzdrževalnih del tudi s sklenitvijo pogodb z zavezanci prispevka. Ce je s takimi pogodbami zagotovljena izvedba vseh v programu predvidenih vzdrževalnih del, se melioracijski prispevek ne predpiše.
13.	člen
Lastniki in uporabniki zemljišč so dolžni zemljišča v melioracijskem območju obdelovati ter skupne objekte in naprave na melioracijskem območju uporabljati tako, da pri tem ne poškodujejo melioracijskih naprav in objektov, ne zmanjšujejo njihove pretočne sposobnosti in ne ogrožajo normalno delovanje vsega hidromelioracijskega sistema.
< •
IV.	Kazenske določbe
14.	člen
Z denarno kaznijo od 1.250 do 250.000 din se kaznuje lastnik zemljišča ali drugi posameznik, če:
—	pri obdelavi zemljišča poškoduje melioracijske naprave,
—	z obdelavo zemljišč ali kako drugače (nariv zemlje, odvržen material ipd.) zmanjšuje pretočno sposobnost melioracijskih objektov in naprav,
—	skupne naprave na melioracijskem območju poškoduje ali onesposobi,
—	v roku ne izvrši naloženih vzdrževalnih del iz programa vzdrževalnih del.
15.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 1.500.000 din se kaznuje uporabnik ali samostojni obrtnik za storjen prekršek iz 14. člena tega odloka.
16.	člen
Z denarno kaznijo od 1.250 do 250.000 din se kaznuje odgovorna oseba družbeno-pravne osebe, če ne poskrbi, da se:
— do roka ne pripravi program vzdrževanja del za vsako melioracijsko območje,
' — ne organizira izvedbo programa vzdrževalnih del.
V.	Prehodne in končne določbe
17.	člen
Za leto 1989 mora investitor pripraviti program vzdrževlanih del do 1. marca 1989, kmetijska zemljiška skupnost pa predlagati višino melioracijskega prispevka do 1. maja 1989.
18.	člen
Izvajanje določb tega odloka nadzorujeta pristojna kmetijska in vodnogospodarska inšpekcija.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-01/88 Datum: 28. 2. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
30.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. '5/80 in 30/87), 12. in 20. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 28.2.1989 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
ODLOK
o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Novo mesto
1. člen
Poprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine III. stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in za vrednost zemljišča, je znašala na dan 31. 12. 1988 na območju občine Novo mesto, 1,145.010 din.
2. člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene iz 1. člena tega odloka, in sicer:
a)	za območje Novega mesta, ki se ureja z urbanističnimi
zasnovami	1,0%
b)	za območja Dolenjskih Toplic, Straže, Otočca, Šentjerneja in Žužemberka, ki se urejajo z urbanističnimi zasnovami	0,8%
c)	za ostalo območje občine Novo mesto	0,6%
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju občine Novo mesto za III. stopnjo opremljenosti so znašali na dan 31.12.1988: — stroški za individualne komunalne naprave za 1 m2 koristne stanovanjske površine	87.640 din
stroški za kolektivne komunalne naprave za 1 m2 koristne stanovanjske površine	37.070 din.
4.	člen
Ko bo začel veljati ta odlok, bo prenehal veljati odlok o določitvi poprečne gradbene cene, stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/88).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 464-01/71-1
Datum: 28. 2. 1989	Predsednik
skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r.
31.
Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79,14/82) in 3. ter 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 28. 2. 1989 in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto
1. člen
Drugi člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/88) se spremeni in dopolni tako, da se:
—	pika na koncu prvega odstavka nadomesti z vejico in doda: »ter na območjih, za katera je sprejet prostorsko izvedbeni načrt, in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem.«;
—	v drugem odstavku na III. območju črtata naselji: »Dvor, Prečna«.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-02/87 Datum: 28. 2. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r.
32.
Na podlagi 3. člena odloka o javnih poteh v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/83), 10/85 in 14/88) ter 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela:
SKLEP
1.
Javno pot pare. št. 3156/2, dvorišče v izmeri 56 m2, seznam I, k.o. Jurka vas, preneha biti javna pot z dnem uveljavitve tega sklepa.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 465-07-2/88-1 Datum: 28. 2. 1989
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r.
33.
Na podlagi 3. člena odloka o javnih poteh v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/83, 10/85 in 14/88) ter 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
SKLEP
L
Javna cesta pare. št. 1780/3, dvorišče v izmeri 56 m2, seznam I, k.o. Stranska Vas, preneha biti cesta z dnem uveljavitve tega sklepa.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka 45-10/88-1
Datum: 28. 2. 1989	Predsednik
skupščine občine, Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r.
34.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77, 22/81 in 36/85) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1989 sprejela
SKLEP
I.
V občinski volilni komisiji za mandatno obdobje 1986—1990 se
1.	razrešijo:
funkcij člana: Adolf Zupan in Ivica Turk,
funkcij namestnikov članov: Boris Zajc, Zvone Šuštaršič in Sonja Štravs;
2.	imenujejo:
za člana: Tomislav Kocuvan, namestnik sekretarja sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto, Sonja Štravs, referent za kadrovske zadeve v sekretariatu skupščine in IS občine Novo mesto, za namestnike članov: Franci Juršič, sekretar odborov OS ZSS Novo mesto, Jožica Žnidaršič, sekretar OK ZSMS Novo mesto, Andreja Kastelic, referent za skupščinske zadeve v sekretariatu skupščine in IS občine Novo mesto.
II.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 013-2/81
Datum: 28. 2. 1989	‘
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, l.r.
35.
Na podlagi 36. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 14/84, 37/85 in 29/86) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 27. 2. 1989 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI NATEČAJNIH REŠITEV ZA AVTOBUSNO POSTAJO NOVEGA MESTA
I.
Prispele natečajne rešitve za avtobusno postajo Novega mesta se javno razgrnejo od 1. do 14. 3. 1989.
Elaborati bodo razgrnjeni v prostorih Ljubljanske banke. Temeljne Dolenjske banke Novo mesto, Kettejev drevored 1, vsak dan od 7. do 18. ure.
II.
Javna obravnava natečajnih rešitev bo v četrtek, 9. marca 1989, ob 17. uri v muzeju NOB v Novem mestu.
III.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljejo Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Številka: 352-01/89 Datum: 27. 2. 1989
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto predsednik IVO LONGAR, l.r.
Občina Ribnica
36.
POPRAVEK
odloka o zazidalnem načrtu Pl urbanistične zasnove R-7 (območje dela KS Ribnica za Oničem)
I.
V odloku o zazidalnem načrtu Pl urbanistične zasnove R-7 (območje KS Ribnica za Oničem), objavljenem v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 16/88, se v členu 5 sedma in osma vrsta pravilno glasita:
pare.	zk. vi.	kultura	površina-	lastnik
v m* 2 3
1965	22	dvorišče 0	431	DL, občina Ribnida
1966	384	dvorišče 0	145	DL, na nacionaliziranem delu
stavbe Podboj Andrej, Franc,
Marija, Martina, vsak do 1/5; Podboj Goran in Marsela vsak do 1/10 (nevknjižena na zemlji)
Obrazložitev:
Do napak v zvezi z lastništvom parcel je prišlo pri prepisovanju parcel, razen tega pa sta dva lastnika umrla in je bilo potrebno popraviti odlok tako, da je zajel tudi dediče.
t
Občina Trebnje
37.
Na osnovi 4. člena odloka o cenah geodetskih storitev (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/86) in 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na 86. seji dne 28. 2. 1989 sprejel
SKLEP
o valorizaciji cen geodetskih storitev
Cene geodetskih storitev, določene v 3. členu odloka o cenah geodetskih storitev m objavljene v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 16/88, se valorizirajo tako, da znašajo:
zap, št.	vrsta in obseg geodetske storitve	cena din
L	PARCELACIJA
1.1.	Odtujitve, spremembe posestnih meja
1.1.1.	Parcelacija parcele do 0,2 ha na dva dela	240.800
1.1.2.	— za vsakih nadaljnjih začetih 0,2 ha	60.200
1.1.3.	— za vsako dodatno novo nastalo parcelo	120.400
1.2.	Razlastitve za prostorsko izvedbene akte
1.2.1.	— za vsako novo nastalo parcelo	240.800
1.2.2.	—za vsakih začetih 100 m oboda	60.200
1.3.	Razlastitve za dolžinske objekte
1.3.1.	—za vsakih 100 m dolžine	240.800
1.3.2.	— za vsako novo nastalo parcelo	120.400
1.4.	Gradbene parcele
1.4.1.	za prenos ene gradbene parcele iz prostorskega
izvedbenega akta	120.400
1.4.2.	- za izvedbo parcelacije ene gradbene parcele	180 600
2.	MEJNI UGOTOVITVENI POSTOPEK
2.1.	— za prvo ugotovljeno in zamejičeno ter izmerjeno
mejno točko	180.600
2.2.	— za vsako nadaljnjo mejno točko	60 200
3.	PRENOS IN OBNOVA POSESTNE MEJE NA PODLAGI PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA
3.1.	— za prenos prve mejne točke na podlagi merskih
podatkov	240.800
3.2.	— za prenos vsake nadaljnje mejne točke	60.200
3.3.	— za prenos mejnih točk na podlagi ZK načrtov grafične izmere (M 1:2880), če ni podatkov predhodnih meritev ob vzdrževanju, se normativa
3.1.	in 3.2. povečata za 50%
4.
4.1.
4.2.
4.3.
5.
5.1.
5.2.
5.3.
6. 6.1. 6.2.
7.
7.1.
7.2.
7.3.
7.4.
IZDELAVA GEODETSKIH PODLAG ZA PRIPRAVO PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV
—	do 0,20 ha površine
—	za vsakih nadaljnjih začetih 0,20 ha površine
—	nad 1 ha površine po dejansko uporabljenem
IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV NOVEGA STANJA ZA TEHNIČNE PREGLEDE
—	do 0,20 ha površine
—	za vsakih nadaljnjih 0,20 ha površine
—	posnetek 100 m komunalnega voda s podolžnim profilom
ZAKOLIČENJE STAVB IN OBJEKTOV
—	do 200 m (kvadratnih) tlorisne površine
—	nad 200 m2 in dolžinski objekt po dejansko uporabljenem času
URNE CENE
Za geodetske storitve, ki se obračunajo po dejansko
uporabljenem času, se uporabijo naslednje urne cene:
Geodetska dela — teren
Geodetska dela pisarna
Risarska geodetska dela (geodetski risar)
Figurantska dela (figurant)
361.200
240.800
361.200 240.800
481.600
270.200
8. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Cena storitev se poveča za 50%, če se storitev izvaja na gozdnem področju.
2.	Cena mejnega ugotovitvenega postopka, ki se izvaja kot obvezni postopek pred parcelacijo zemljišča, se zmanjša za 50%.
3.	V normativih oziroma cenah je vključena navezava na geodetsko mrežo, delo figurama, čas potovanja in amortizacija instrumentov.
4.	Storitev se obračuna po ceni, ki velja ob zaključku postopka, v primeru predplačila pa do višine predplačila po ceni, kije veljala na dan predplačila.
5.	Ob prekinitvi postopka plača naročnik storitve vse stroške, ki so nastali do prekinitve.
6.	Cenam storitev se dodajajo materialni stroški (mejniki, količki, obrazci, poštnina...) in stroški prevoza. /
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep izvršnega sveta skupščine občine Trebnje o valorizaciji cen geodetskih storitev (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/88).
3.
47.800
45.500
32.400
27.100
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-08/84-1 Datum: 28. 2. 1989
Predsednik izvršnega sveta MAKS KURENT
t
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
/ a občine ČRNOMELJ. METLIKA, NOVO MESTC. RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 15.000 din, izvod v prosti prodaji stane 800 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15. 11. 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.