. „Ve\enie Titov ttfe OBČINE 3320 Ve\eO)e Obisk nemških športnih funkcionarjev v Šoštanju N a povabilo Društva učiteljev in profesorjev športne vzgoje Celje, pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, OE Celje, je iz Grewenbroicha (nemška zvezna dežela Porenje - Westfalija) prišla osemčlanske delegacija, sestavljena iz športnih delavcev in funkcionarjev športnih zvez na občinah. Namen njihovega obiska je bil spoznati športno organiziranost po naših osnovnih in srednjih šolah ter na občinski ravni ter videti, kakšni so naši športni objekti. V Sloveniji so se mudili od 14. do 17. aprila. Prof. Darko Menih iz OŠ Karla Destovnika Kajuha je bil zadolžen, da jim razkaže in predstavi športno dejavnost v Šoštanju. Oh prihodu, 15. 4., so si z zanimanjem ogledali celotno šolo in še posebej razstavo Likovni svet otrok. Na OŠ Bibe Roecka je nanje naredila velik vtis nova športna dvorana. Ravnatelja šoštanjskih šol sta jim predstavila življenje na šolah, s posebnim poudarkom na športnih dejavnostih. Občina Šoštanj je delegaciji podarila turistične vodnike po naših krajih v nemškem jeziku. Termoelektrarna Šoštanj je na prošnjo OŠ KDK organizirala strokovni ogled njihovih objektov in nemško delegacijo tudi pogostila. D. M. Papirnica Pero iz Šoštanja želi ob prazniku dela vsem občanom ':'m" veliko prijetnih trenutkov in osebnega zadovoljstva. & Obiščite knjižni sejem na Trgu svobode v Šoštanju v četrtek, 23. aprila NAPOVEDNIK stran 2 Sprejet občinski proračun 32. seja Sveta Občine Šoštanj stran 2 Prodaja Kumrove hiše Javno zbiranje ponudb stran 5 Elektra v 1. B SKL Izpolnjen zastavljen cilj stran 7 Kajuh brez prstov komu so v napoto kulturni spomeniki? ŠOŠTANJ PODARIMO KNJIGO! Poslanica ob svetovnem dnevu knjige Spoštovani Slovenci, drage Slovenke! Pred nami je 23. april, svetovni dan knjige. Pred nami so tudi slovenski dnevi knjige, že tretji po vrsti. Spet bomo imeli priložnost, da s knjigami obdarujemo prijatelje, znance in sodelavce in predvsem svoje najdražje. In spet bodo založniki prodajali knjige z velikimi popusti. Tudi na knjižnem sejmu v Šoštanju. In če sodimo po uspehu lanskega praznika knjige, bomo Slovenci tudi letos množično pohiteli do stojnic in nakupili vse od slikanic do priročnikov in romanov in vsega drugega, s čimer si je mogoče polepšati knjižne police. Pa ne zgolj zato, da hi naše police bile še bolj založene. Zato še najmanj. Kajti pri knjigah Slovenci nismo bleferji. Beremo, in to zares. Beremo, ker nam je branje v užitek, ker nas informira in oblikuje, ker nas plemeniti in prečiščuje. Knjiga je v našem življenju Itila, in je, in bo za vedno ostala osrednji simbol nacionalne biti. Beremo, torej smo. Zakaj potem knjiga potrebuje praznik? In zakaj praznik, ki ga najprimerneje Izkoristite ugodne cene in popuste! I _________________________________________I Zlatar - juvelir RAK ANDREJ s p. Trg svobode 9, 3325 Šoštanj, 882 151 Ob bližnjih praznikih Vam iskreno čestitamo. lie len je Sp Do 35 LIST 1998 c 352(497.4 Šoštanj) 5 iv Z S" 9000G25.4 ‘•V* cobi ss SREDA, 22. APRIL 1998 m lili sit ------ počastimo tako, da ne mislimo samo nase, ampak tudi na druge? Najbolj zato, ker je misel na druge nekaj, kar nam gre zadnje čase bolj slabo od rok. Pod pritiski liberalnega kapitalizma smo nekako osuroveli, postali sebični. Včasih smo rekli: “Vsi za enega, eden za vse.” Danes pravimo (potihem vsak zase): “Najprej jaz, potem dolgo nič, potem tisti, ki mi lahko koristijo, vse drugo pa ni moja stvar.” V družbi, ki je brez srca, ki je plitvega duha, tudi svoboda ni več vrednota, za katero bi bilo vredno umreti. Če je drugi le sredstvo za doseganje mojih ciljev, sem nepreklicno in tragično sam. Naj nam knjiga, ki je že po definiciji misel o drugih in misel za druge, pomaga ohraniti v srcu in duhu iskro človeškosti (in človečnosti), brez katere je pred nami samo še tema. Naj bo knjiga, ki je že sama po sebi darilo njenega avtorja vsem, ob prazniku knjige tisti presežek naših naporov, s katerimi sehi in drugim dokažemo, da nismo samo trgovci in kupci, ampak tudi ijudje. Edvard Flisar Predsednik Društva slovenskih pisateljev OBČINA ŠOŠTANJ Va abimo Vas na odprtje galerije na Trgu bratov Mravljak 7 v Šoštanju in razstavo kiparskih del največjega šaleškega umetnika Ivana Napotnika v četrtek, 23. aprila, ob 18. uri. Galerijo bo otvoril župan dr. Bogdan Menih. O kiparju in njegovem delu bo spregovorila umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček. Glasbeni program bodo izvedli tolkalisti glasbene šole Risto Savin iz Žalca pod mentorstvom Dejana Tamšeta. ijv= 0 LIKOVNEM SVETE OTROK Tone Skok, profesor likovne pedagogike, član komisije, ki že od začetkov spremlja razstavo in jo od leta 1979 tudi postavlja: Brez zadržka lahko rečem, da Evropa nima taksne prireditve, niti po kvaliteti niti po načinu predstavitve. Gre predvsem za prikaz, ustvarjalnosti otrok, ki pa-je sere da brez ustvarjalnosti mentorjev, lìkonWi pedagogov ne bi bilo. Mislim, da bi morali tako kvalitetne izdelke; bolj pokazati tudi navzven, jih razstavljati, z njimi potovati. .. Zlasti zato,, ker nastajajo takšni vrhunski dosežki prav v času, ko se v Sloveniji likovni vzgoji v osnovni šoli trgajo ure in je tudi vzgoja na splošno potisnjena na stranski tir. več na strani 3 ■ L 7* m K Zgodilo se jo čisto blizu vas! ? rihaja dan, ko vas bo zjutraj povsem drugače začrvičilo po želodcu. Vaš globalni praznik! In če teh neobičajnih vibracij na dan zemlje,. 22. aprila, ne boste začutili, potem si vsaj domišljajte, da jih. Kajti, prav je tako. V sebi morate čutiti vse prebivalce tega sveta, vode oceanov, pesek puščav in led obeh polov. Potem z mislijo na vse, kar ste zjutraj v sebi začutili, preživite vesel, prijazen dan. Poleg vseh Zemljanov najbolj praznuje prav naša stara obla. Ta se kljub svoji starosti včasih še prav grdo strese, kakor se je pred dnevi na Bovškem in pokaže svojo moč. Da, zgodilo se je čisto blizu nas. To ni potres na Kitajskem ali poplava v Čilu, katere imamo večkrat priložnost videti po tele- viziji. Ko so nam na Velikonočno nedeljo cingljali lestenci, smo dobili še en dokaz več, da si delimo isto Zemljo in da narava nikomur ne prizanaša. Želim vam, da dan Zemlje, poleg omenjenih vibracij izživite v smislu sicer zlajnanega, a še vedno aktualnega aktivističnega gesla: “Misli globalno, deluj lokalno!” Boljše prilike pomagati ljudem v stiski, kot je Bovški potres ne dobimo in ob prazniku vseh nas in matere Zemlje, skušajmo storiti največ, kar je v naših močeh, da pomagamo žrtvam potresa. Za nekatere bo to pomenilo že to, da se ne bodo hodih več naslajat ob nesrečo drugih ljudi in pasti zijala na porušene hiše. Za konec še, vam želim kot vedno -danes smo vsi eno in mir z vami. BoGo OBČINSKI PRORAČUN ZA LETO 1998 SPREJET 32. seja Sveta Občine Šoštanj V četrtek, 16. aprila, so se šoštanjski svetniki sestali na seji, katere dnevni red je obetal burne in dolgotrajne razprave. POTRJEN ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1997 Osrednja pozornost je bila namenjena obravnavi predloga zaključnega računa Občine Šoštanj za leto 1997 in sprejemu proračuna za leto 1998. V zaključnem računu je Eda Žlebnika (Zeleni) ponovno zmotilo predrago vzdrževanje gozdnih cest. Razpravo o tej temi je načel že na prejšnji seji in takrat je svet sprejel sklep, da mora nadzorni odbor pregledati postavko urejanja gozdnih cest. To je nadzorni odbor tudi storil. Žlebnik pa še vedno ni bil zadovoljen s poročilom NO, saj sam ni sodeloval pri pregledu dokumentov. Trdil je tudi, da vzdrževanje del na gozdnih cestah sploh ni bilo izvajano in da so ceste, za katere so bila dela plačana, poraščene z majhnimi smrečicami in nevzdrževane. Svetniki so zaključni račun vseeno potrdili, vendar so sprejeli sklep, da nadzorni odbor še enkrat pregleda vso dokumentacijo v zvezi z vzdrževanjem gozdnih cest in jo da pogledati tudi Žlebniku. PRORAČUN SPREJET Svetniki so sprejeli proračun za leto 1998. V njem je predvidena obnova kulturnega doma in ureditev Trga bratov Mravljak. Branko Valič (ZLSD) je predlagal, da se ti dve postavki združita in se letos popravljalja samo kulturni dom, prihodnje leto pa urejuje Trg bratov Mrav ljak. Milan Kopušar (LDS) je uspel s predlogom, da se uvede nova postavka za sanacijo igrišča v Gaberkah, kije v tako slabem stanju, da je že nevarno. Edo Žlebnik (Zeleni) je predlagal posebno postavko za Šaleško literarno društvo s sedežem na Titovem trgu 4 v Velenju. Svetniki so predlog sprejeli in v ta namen zmanjšali postavko, iz katere se financira program naših kulturnih društev. Novo postavko v okviru športnih dejavnosti proračuna so dobila tudi registrirana društva brez tekmovalnega značaja (planinci, jamarji, taborniki, rokometaši...), ki so bila doslej odvisna le od pokroviteljstva župana. Postavko za nakup gasilske opreme so dobili tudi gasilci. Znesek iz proračuna sicer ne bo zadostoval za predviden nakup lestve, zato bodo gasilci morah razmisliti o najugodnejšem načinu nakupa, o leasingu in iskanju sponzorjev, kjer pa jim je pomoč obljubil tudi župan. KRAJEVNE SKUPNOSTI SO PRAVNE OSEBE V vrsti sprememb in dopolnitev Statuta Občine Šoštanj, ki jih je predlagala komisija za pripravo statuta, sta večjo pozornost vzbudili dve spremembi. Prva seje nanašala na število KS v naši občini. Prebivalci Šentvida so že pred leti zahtevali svojo KS, saj so bili prepričani, da so v skupni krajevni skupnosti Zavodnje-Šentvid vedno potegnili krajši konec. Takrat je župan sprejel pobudo Sentvidčanov o samostojni KS in imenoval posebno krajevno službo Šentvid. Na tej seji pa tudi svetniki niso nasprotovali predlogu Eda Žlebnika in Milina Kretiča, da potrdijo Šentvid kot samostojno krajevno skupnost. V Občini Šoštanj je tako devet krajevnih skupnosti. Druga sprememba se nanaša na status krajevnih skupnosti, katerim so svetniki določili status pravnih oseb javnega prava, kar pa ne pomeni, da bodo povsem samostojno porabljale svoj denar, saj za obveznosti KS posredno še vedno odgovarja Občina. Prav tako se KS ne bodo smele zadolževati. Svet je na pobude, ki so bile izražene na preteklih sejah, ustanovil dve komisiji. Prva je komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, ki se bo ukvarjala s problematiko tega področja, pripravljala program intervencij v kmetijstvu občine in spremljala izvajanje le-teh. Druga je komisija za razvoj drobnega gospodarstva, ki bo pripravljala strategijo za razvoj drobnega gospodarstva in oblikovala stališča in predloge za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike. Svet je imenoval tudi komisijo za preimenovanje ulic, ki bo pripravila predloge, katere ulice v Šoštanju bi morale zaradi spremembe političnega sistema spremeniti ime. E L C I N E OBLINA S0STAN.I Občina Šoštanj objavlja na podlagi sklepa, sprejetega na 32. seji Sveta Občine Šoštanj JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJSKEGA OBJEKTA NA CESTI MATIJE GUBCA 7 - KUMROVE HIŠE V ŠOŠTANJU 1. PREDMET PRODAJE JE stanovanjski objekt M. Gubca 7 - Kumrova hiša, ki stoji na zemljišču pare. št. 275 k.o. Šoštanj, vključno s funkcionalnim zemljiščem ob objektu. Izklicna cena za objekt s funkcionalnim zemljiščem znaša 6.000.000,00 SIT. Kumrova hiša je vogalni objekt, lociran ob križišču cest Heroja Gašperja in Matije Gubca, oddaljen od centra Šoštanja cca 1 km. Stanovanjska hiša je bila zgrajena okoli leta 1890 in predstavlja objekt posebnih arhitekturnih kvalitet. Zasnovana je v obliki trapeza, večjega tlorisa, v dveh etažah. Del nizkega pritličja je tretiran kot klet, podstrešje ni izkoriščeno. Koristna stanovanjska površina objekta znaša 337,97 m2, ob objektu pa je še 293 nr funkcionalnega zemljišča - dvorišča. Objekt je precej dotrajan in potreben celovite prenove, pri čemer bo treba ujioštevati urbanistična izhodišča, določena z odlokom o Pl P za območje mesta Šoštanj z imenom Šoštanjski trikotnik. Glede na to. da gre za objekt posebnih arhitekturnih kvalitet, bo treba pri posegih v objekt varovati volumen, fasado in notranjost objekta. Dovoljena je sprememba namembnosti objekta iz sedanje stanovanjske v poslovno oziroma podobno dejavnost. Z obnovo objekta bo treba pričeti najkasneje \ roku 1 leta. 2. POGOJI PRODAJE Z ZBIR WIEM PISMU PONUDB: - pisno ponudbo lahko pošljejo w pravne in fizične osche - ponudbi mora ponudnik, ki je : al fizična oseba - priložiti potrdilo o državljanstvu RS h) pravna oseba - priložili sklep o registraciji v RS ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe - polog \ arščine 5 rr izklicne cene na žiro račun prodajalca - Občine Šoštanj št. 52800-630-10168 - ponujena cena mora biti najmanj enaka izklicni ceni - prednost pri ponudbi bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, ali ponudil zani-mivejšo dejavnost \ objektu - o izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v petih dneh po končanem zbiranju ponudb - ponudnikom, ki s ponudbo ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena (brez obresti) v petih dneh po odpiranju ponudb 3. Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo predložene najkasneje do ponedeljka, dne 11. 05.1998. do 12.00 ure na naslov: OBČINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, z oznako PONUDBA ZA ODKUP "KUMROVE HIŠE” - NE ODPIRAJ! 4. Odpiranje ponudb bo komisijsko, dne 11.05.1998 ob 12.30 uri v prostorih Občine 5. Kupec bo moral skleniti pogodbo v roku 15 dni po prejemu obvestila o izbiri, sicer varščina zapade v korist prodajalca. 6. Davek na promet nepremičnine plača prodajalec, stroške prepisa in zemljiškoknjižno izvedbo pa plača kupec. 7. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru z gospo Sonjo NOVAK na Notranji organizacijski enoti za gospodarstvo, okolje in prostor Občine Šoštanj, tel.: (063) 40-310, fax: (063) 883-021. DO KDAJ BO VLADA ZAPOSTAVLJALA ŽELEZNIŠKI PROMET? r VPIS*PREDŠOLSKIH OTROK "* ZA ŠOLSKO LETO 1998/99 Veliko spominov imajo naši otroci, ki so skozi vrtec zakorakali v življenje in svet učenosti. Danes so ti isti otroci očetje in matere nove generacije otrok, katere iste “tršiee” ali mlajše skozi igro učijo spoznavanja črk in številk, strpnosti in prijateljstva ter medsebojnega spoštovanja ljudi. Vse to zahteva, da je vzgojitelj poleg strokovnosti tudi oseba, ki si zna pridobiti zaupanje nadebudnih malčkov. Mi želimo v vzgojnem delu, v katerem se odraža otrokova osebnost, samostojnost in iniciativa, dati otrokom možnost aktivne vloge, da v polni meri doživljajo danes J7, in tukaj radost odraščanja, ustvarjanja in veselja. Ljubezen, toplina, varnost so porok srečnemu otroštvu, kjer cenimo drug drugega, spoznavamo različnost; znanje nam je vrednota in cilj učenja že pri najmlajših. Spoštujemo vsa področja otrokovega razvoja in ga vzpodbujamo v njegovi ustvarjalnosti, ki je temelj človeškega napredka. Ne prezremo otrokovih interesov. V krožkih in delavnicah bistrimo njegov um, s pesmijo, plesom in sliko bogatimo njegovo srce. Učimo ga spoštovati knjigo in jo ceniti kot otrokovo prijateljico, učimo se o naravi in z njo živeti. V vzgojni proces vključujemo starše kot enakovredne partnerje. Brez njihovega sodelovanja bi bila naša vzgoja osiromašena. Da bi v vzgojni proces vključili še ostale otroke, ki teh dobrin niso deležni in so potrebni tudi varstva, vas vljudno vabimo na vpis v vse enote šoštanjskih vrtcev, ki bo potekal od 4. 5 do 15. 5. 1998 od 7. do 16. ure v vrtcu Lučka, Koroška 13. Uprava vrtca Šoštanj J> vprašanji, ržavni svetnik dr. Vladimir Korun je na predsednika Državnega sveta naslovil dve ki se dotikata v Sloveniji trenutno zelo vroče problematike, namreč ohranjanja in razvoja železniške infrastrukture. Ce bo Državni svet Sprejel vprašanji, bodo morali vlada in pristojna ministrstva odgovoriti na vprašanji, kako dolgo lindo še zapostavljali razvoj železniške infrastrukture v primerjavi z izgradnjo avtocest v Sloveniji in zakaj nasprotujejo zadolževanju za najemanje kreditov, ko gre za izgradnjo železnic (npr. za izgradnjo proge proti Madžarski in 2. tira proge Koper -Divača), ko temu ne nasprotujejo pri izgradnji avtocest. Državni svet je leta 1996 sprejel Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture, v katerem je v letih 1997 in 1998 načrtovana izgradnja nove 25 km dolge proge Murska Sobota - Hodoš, ki bi pomenila prednost zlasti zato, ker bi bila najkrajša zveza med Koprom in izvori in ponori tovora proti državam vzhodne Evrope. Za konkurenčnost s pristanišči in prometnimi potmi v drugih državah je predvidena tudi izgradnja dodatnega tira na progi Koper - Divača (45,8 km) v obdobju od 1998 do 2000. V nacionalnem programu je bilo zapisano tudi, da bo zaostanek na tem področju v prihodnosti nenadomestljiv in ima lahko usodne posledice za slovensko prometno in tudi splošno gospodarstvo. Februarja letos je vlada podala pred- log sprememb nacionalnega programa in oceno stanje, iz katere je razvidno, da je bilo skupno iz planiranega realizirano le 33,9 % predvidenih sredstev. Tudi na obeh progah, za kateri je pred dvema letoma trdila, da sta za naše gospodarstvo bistvenega pomena, se ni naredilo nič. Se več, vlada predlaga nove roke za izgradnjo in sicer za progo Murska Sobota - Hodoš v letih 1998-1999 in Koper - Divača od 2001-2004. Med tem pa je državni zbor na izredni seji marca letos sprejel zakon o soglasju Republike Slovenije DARS d.d. za najetje kredita pri Evropski investicijski banki za izgradnjo ceste Blagovica - Šentjakob in zakon o poroštvu RS za obveznosti iz kredita, ki ga najame DARS d.d. pri isti banki za projekt slovenskih avtocest. Predloga za sprejem podobnega zakona, ki bi zagotavljal poroštvo RS za izgradnjo železniške infrastrukture oz. konkretnih prog, vlada so sedaj ni predlagala. Zaradi navedenega je dr. Korun prepričan, da izvršilna oblast z (ne)uresničevanjem programa izgradnje železniške infrastrukture, v nas-portju z uresničevanjem konkurenčnega programa izgradnje avtocest, samo ustvarja nek neosnovan pozitiven vtis, dejansko pa gre za zavlačevanje, s prelaganjem rokov začetka gradnje v neko nedoločeno bodočnost. Sprašuje se tudi, kakšna so zagotovila, da si vlada čez kakšno leto ali dve ne bo spet premislila. U. M. Četrtek, 23. april - Knjižni sejem - Trg svobode, Šoštanj v Četrtek, 23. april, ob 18. uri - Otvoritev galerije in razstave kiparskih del Ivana Napotnika - Trg bratov Mravljak, Šoštanj v PD Šoštanj organizira izlete: 2. in 3. maj- Od Letuša do Menine (študentski izlet) - vodnika: B. Rotovnik, B. Jerič - prijave Papirnica Pero Sobota. 9. maj - Po Zasavski poti - vodniki: L Drvarič, M. Hudej, B. Jerič - prijave Trgovina Lina KS Topolšica praznuje krajevni praznik: Petek, 8. maj- proslava in kres na Ocepku Nedelja. 10. maj - tradicionalni pohod Od lipe do lipe Petek, 15. maj, ob 20. uri - koncert pevskih skupin občine v v Šoštanj - Kulturni dom Šoštanj v Sobota. 16. maj - Veter v laseh v Šoštanju (str. 5) U. M. SREDA, 22. APRIL 1998 . STRM e ] L ] MM r ZELO SVEŽE PRI TRIDESETIH Jubilejni Likovni svet otrok Teden dni je praznično okrašen Šoštanj opominjal na pomemben jubilej državne razstave Likovni svet otrok, ki vsako leto preseneti z najkvalitetnejšimi likovnimi deli otrok in je priznana kot nepreeenljiv vir gradiva za raziskovalno delo na področju likovne pedagogike. Na razpis letošnje 30. razstave se je prijavilo 113 osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov. Strokovna žirija je izmed 2500 prispelih likovnih izdelkov izbrala 83 šol s 410 likovnimi deli, ki bodo krasila šolske prostore do marca 1998. Ob praznovanju jubileja so organizatorji v telovadnici postavili tudi retrospektivno razstavo, ki nudi lep pregled in razvoj likovne vzgoje v slovenskem prostoru. V soboto, 18. aprda, pa se je modro-rumenim plakatom ter zastavam, ki so vnesli v Šoštanj barve in pričakovanje. na mestnih ulicah pridružil otroški vrvež. Vrste mladih ustvarjalcev, njihovih likovnih pedagogov in staršev so se vile po poti od OS Karla Destovnika Kajuha do Kulturnega doma, kjer je potekala svečana otvoritev razstave s podelitvijo nagrad. Toda obiskovalci, ki so pričakovali “še eno šolsko proslavo”, so bili prijetno presenečeni in že med samim programom, kateremu so dajab ton glasba, petje in ples, niso mogh skriti navdušenja nad sproščenostjo nastopajočih, izvirnostjo in drugačnostjo, ki so tudi v dvorano vnesli toplino in prijetno vzdušje. Enakovredne nagrade, ki so jih podelili predsednica žirije dr. Helena Berce - Golob, ravnatelj šole gostiteljice prof. Darko Menih in župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, je letos prejelo več vzgojiteljic iz Vrtca Ajdovščina ter likovni pedagogi Albin Lorber iz OS Dušana Flisa. Hoče, Vasja Planinšek - Nanut iz OŠ Hrvatini, Slavko Zupan iz VZ Fran MilčinskE, Smlednik ter Boris Oblišar z OŠ Šalek v Velenju. Dr. Helena Berce - Golob, akademska slikarka, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in predsednica žirije letos končuje svoje delo. Poslavljam se od rednega dela, vendar bom še naprej delala na podiplomskem študiju, ki smo ga odprli na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je namenjen likovnim pedagogom, ki bodo nadaljevali v znanstveno-raziskovalnem delu. Prej je ta študij potekal na Akademiji za likovno umetnost, kjer sem bila tudi mentorica. Nekateri mlajši kolegi so že študirali pri meni in prepričana sem, da bodo ti uspešno nadaljevali razvojne poti likovne didaktitike. Ves čas poudarjate, da je kvaliteta tista, zaradi katere se je razstava obdržala že 30 let. Zagotovo, kvaliteta del temelji na dobri podlagi, na dobrem znanju likovnih pedagogov, ki s srcem in veliko znanja delajo z mladimi. Na seminarjih in aktivih sodelujemo že vrsto let. Prej sem 25 let delala kot svetovalka za likovno vzgojo na Zavodu za šolstvo RS, zato vem, da je likovna vzgoja v slovenskih šolah dobra. Vedno, kadar smo začutili, da nam nekaj v stroki primanjkuje, škriplje, smo po vsej Sloveniji orga- nizirah zelo uspešne seminarje. In vse novosti, ki smo jih izvajali z mentorji, so se odražale na likovnih delih otrok in tudi na razstavah v Šoštanju. Likovnemu svetu otrok ste ostali zvesti vse od skromnih začetkov pred tridesetimi leti. Velikokrat ste sodelovali v strokovni žiriji. Kaj vas veže na to prireditev? To delam zato, ker imam to delo rada. Člani komisije smo svoje delo opravljali z veseljem, ni nas poslala nobena služba. Zame je plačilo veselje v očeh mentorjev. Zanimivo jih je opazovati, kako opazujejo izdelke drugih. Koliko se lahko ob tem naučijo! Ta razstava je vredna več kot sto seminarjev in besed, otroški izdelki so edinstvena učila. Ste iz Šoštanja odhajali in se vračali s prijetni občutki? Na šoli so me vedno lepo sprejeli. Spominjam se časov, ko sem bila mlajša. Takrat pri postavitvi razstave nisem sodelovala le idejno. Skupaj s hišnikom šole sva na hodniku obešala izdelke na panoje. Od takrat je mindo kakšnih dvajset let. Na Likovni svet otrok se boste verjetno še vračali... Da, vendar le kot obiskovalka. Odločila sem se, da v žirijah ne bom več sodelovala. Letošnja šoštanjska razstava je bila moja zadnja. Zahvaljujem se vam za pogovor in vam želim, da bi v prihodnje imeli več časa tudi za lastno likovno ustvarjanje. Slavko Zupan, likovni pedagog v VZ Fran Milčinski, Smlednik Ze večkrat ste bili nagrajeni na Likovnem svetu otrok, letos že drugič zapored, kaj vam pomeni ta nagrada? Osebno mi pomeni šoštanjska nagrada največ. Tudi drugje dobivamo nagrade, vendar je prejeti nagrado tukaj zelo težko, ker so dela najkvalitetnejša. Lahko rečem, da se dela, ki sem jih videl po svetu na razstavah in v katalogih, težko primerjajo s slovenskimi, razstavljenimi tukaj. Pred kratkim smo z mojimi učenci na mednarodni koloniji v Makedoniji dobili grand prix, ampak mi šoštanjska nagrada zaradi izjemne kvalitete razstavljenih del pomeni več. Kaj pa pomeni nagrada vašimi učencem? Veliko. Delam v vzgojnem zavodu, kjer imamo učence z vedenjskimi motnjami, in prihajajo iz vse Slovenije. Danes sta prišla z mano dva, ki sta doma s tega konca in eden tudi razstavlja. Tudi njim pomeni nagrada ogromno. Mislim, da je vzgojno pošiljati dela otrok na različne natečaje, saj je delo z njimi potem lažje. Pri likovnem izražanju z mojimi učenci nimam težav, saj vedno iščem nekaj novega; naloga in smoter sta ista. tehnike pa morajo biti raznolike. Se enkrat iskrene čestitke vam in vašim učencem. Hvala. Pripravila: U. M. Zakaj smo ustanovili Gibanje 23. december? (3) prvih dveh nadaljevanjih smo si ogledali zgodovinske okoliščine, ki so nam tako dolgo preprečevale ustanoviti lastno državo. Zgodovinske silnice, če jih razumemo “z zrnom soh"’ so v glavnem še sedaj take, kot sem jih poskušal prikazati. “Zrno soh” je potrebno, da razumemo, da imamo namesto frankovskega kraljestva danes “Evropo”, O **■ " namesto Obrov in Turkov imamo nevarnost z Balkana in tako naprej. Da silimo v EZ pa je kriv tudi slovenski nacionalni značaj, ki je tudi proizvod preteklosti. Vendar se zdi, da nas je ta najbolj spremenila prav v zadnjih petdesetih letih. Slovenci bi komunizmu lahko marsikaj oprostili (že zato, ker nam pravzaprav ni šlo tako zelo slabo), nečesa pa mu ne smemo oprostiti: kulturne revolucije. Velika zmota je misliti, da v Sloveniji ni bilo kulturne revolucije, čeprav ta pojem poznamo iz obdobja Kitajske za časa Mao Ce Tunga. Takrat so na Kitajskem uničili na stotine templjev in drugih ostankov preteklosti. Kitajci so hoteh dobesedno izbrisati zgodovino in kulturo, ki je pač proizvod daljših zgodovinskih obdobji. Zato ime kulturna revolucija. Komunisti na Kitajskem so hoteh spremeniti ljudi, napraviti novega človeka. Človek prejšnjih časov in prejšnje kulture je bil po marksistični doktrini človek razredne, nepravične družbe. Kdor je hotel ustvariti novo, komunistično družbo, je moral najprej izkoreniniti prejšnjo kulturo. Najbolj radikalno je to razumel Pol Pot, pred kratkim umrli voditelj kamboških komunistov. Njegovi Rdeči Kmeri so pobih kar desetino prebivalstva in s tem presegli tako Mao Ce Tunga kot Stalina. Slovenska komunistična oblast je po vojni pobila “samo” nekje med 10 in 20 tisoč ljudi, pri čemer je jasno, da so bila pobijanja po vojni v Jugoslaviji vendarle tudi posledica druge svetovne vojne in da si je smrt zaradi kolaboracije z okupatorjem marsikdo v resnici zaslužil. Komunistom je bil prav lastni narod največja ovira na poti k uresničitvi ideala brezrazredne družbe. Vsak narod je bil pač organiziran razredno, v njem so vladale večje ah manjše socialne razlike in prav nobenega naroda na svetu ni, ki ne bi bil religiozen. Same težave na poti v brezrazredno družbo! “Bližnjica” na poti v brezrazredno družbo je pomenila odstraniti ah kako drugače onemogočiti vse tiste družbene plasti, ki so bile moteče: kapitahste, duhovnike, kmete, intelektualce, skratka vse, ki so bili kakor koh tradicionalno usmerjeni. Pravzaprav je bilo treba nekako “odpraviti” vse. ki niso sodih v delavski razred ah njegovo avantgardo. Zato so takrat "izumih” trik, da smo vsi “delavci”. Zdravstveni delavci, pa upravni delavci, pedagoški, politični in tako naprej. Na papirju smo bili hitro v brezrazredni družbi. V Sloveniji so v resnici kmalu prešli na nekrvave obhke kulturne revolucije. S kmeti, ti pač niso mogh zbežati v Argentino, je komunistična oblast ravnala še posebno mačehovsko (Spomnimo se, kohko kozolcev in gospodarskih poslopij je zgorelo v Šaleški dobni). Agrarna reforma, nasilna kolektivizacija, nasilna industrializacija, vse to so bik procesi, ki naj bi slovensko prebivalstvo, tako po njegovi socialni sestavi, kot po njegovi kulturno-civilizacijski pripadnosti temeljito spremenil. Iz ideoloških razlogov smo celo uničevali plodno zemljo. Praviloma smo gradili na sredi najlepših polj. Kar je bilo kmečko, je bilo zaostalo in protirevolucionarno. Danes imamo zato v Sloveniji najmanj obdelovalne zemlje na glavo prebivalca v Evropi. Šaleška dolina je ena najbolj žalostnih prič tega dogajanja. Kar nismo uničili zaradi rudarjenja, smo pozidali. Kulturno revolucijo so udejanjah seveda tudi v šolah. Najprej so ukinili pouk klasičnih predmetov latinščine in grščine, potem so ukinili klasične gimnazije in navsezadnje gimnazije nasploh. Dobili smo “usmerjeno izobraževanje”. Že prej so nam skrčili pouk zgodovine na minimum - eno celo šolsko leto pouka zgodovine pa je bilo posvečeno NOB. Vse ulice, znanstvene in umetnostne inštitucije smo seveda poimenovali po političnih veljakih in padlih narodnih herojih. Skratka - zgodovina in kultura sta se za nas začeh šele leta 1941. Vsa zgodovina seje pisala in poučevala gledana z razrednega in ne nacionalnega stahšča (Se še spominjate prvih spopadov med Albanci in Srbi na Kosovu? Takrat se je temu nacionalnemu spopadu reklo “protirevolu- cija”) Seveda je bil naš narod po svoje “čuden”, že preden so mu marksisti uničili dušo. Dokaz za to je navsezadnje sodelovanje z okupatorjem, ki ni skrival svojih namenov - povsem uničiti slovenski narod. Toda komunistična ideologija, ki je v svojem bistvu protinacionalna in protikulturna, je opravila svoje. Sedaj bi nas celo Cankar ne prepoznal več! Zaradi uničenih zemljišč kmetijstva nikoh več ne bomo postavili na noge, skoraj smo uničili tudi kmečki stan, kije bil vedno najbolj slovenski, uničili smo intelektualno substanco slovenskega naroda in sproletarizirah smo se v najslabšem pomenu te besede. Po osamosvojitvi se ta samouničevalni proces nadaljuje. Sedaj smo uničili še gospodarstvo in ga vehk del razprodah tujcem. Tudi slovenski jezik smo začeli zamenjevati z angleščino. In pri vsem tem si še domišljujemo, da bomo kot narod v združeni Evropi preživeh! Borut Korun (se nadaljuje) K N J 1 1 G A ŽELJA - Se spominjate zgodb svojih mam in očetov, polnih idiličnih prizorov in dogajanj, za katere danes skoraj ni časa? Današnje življenje je vse prevečkrat polno le tistih nujnih, hladnih poslovnih odnosov, ki nas marsikdaj puščajo brez odgovorov, brez možnosti, da bi nekomu zaupali svoje mnenje ali celo podali kakšen svoj predlog. - Zato smo se v BANKI VELENJE d.d., VELENJE, Bančni skupini Nove Ljubljanske banke odločili, da to suhoparno komunikacijo dopolnimo s KNJIGO ŽELJA, ki je vsem strankam na voljo, v vsakem trenutku v katerikoli enoti naše banke. Želimo si, da bi vse svoje pripombe, predloge pa tudu pohvale in pritožbe zapisali, v banki pa se bomo potrudili, da bomo z analizo zbranih mnenj in predlogov še naprej utrjevali tisto, kar boste pohvalili in čimprej odpravili pomanjklivosti, ki so včasih lahko tudi razlog vašega nezadovoljstva. ✓—\ DOBRA BANKA - ZADOVOLJNA STRANKA 0 ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke SMRTI Ivan S U PO VE C ^ Tekavčeva 14^ Šoštanj Rudolf ČUJEZ, Koroška 4, Šoštanj Anton SKAZA, Tekavčeva 12, Šoštanj Irena Ana KOČAR, Cankarjeva 20, Šoštanj Janez BAČOVNIK, Cankarjeva 15, Šoštanj POROKA Patricija PUČKO, Koroška 4, Šoštanj in Aleš PRATNEMER, Koroška 4, Šoštanj KRST ---9— Krščena sta bila Spela in Darko. Občni zbor invalidov delovanju Šoštanj-skega odbora društva invalidov v našem Listu kar pogosto pišemo, kar pa ni nič nenavadnega, saj je društvo zelo dejavno. Pred kratkim so imeli redni občni zbor, na katerem so pregledali delovanje društva v preteklem letu. Poročilo o delu je podal predsednik, gospod Tone Leber, ki je med drugim povedal, da so lani za svoje člane priredili izlet po Prekmurju, piknik s športnimi igrami, martinovanje pa tudi zelo uspešen tradicionalni novoletni ples z bogatim srečolovom. Zelo uspešno pa so se udeleževali tudi tekmovanj v raznih športnih disciplinah na različnih nivojih. Za letošnje leto je plan dela prav tako bogat. Naj naštejemo nekaj najbolj zanimivih točk: v marcu nakupovalni izlet na Madžarsko, v maju izlet prek Vršiča v Trento, poleti piknik s špot-nimi igrami, jeseni še en izlet in zopet novoletni ples. Ob materinskem dnevu oziroma dnevu žena pa so priredili zabavni večer s kulturnim programom. Seveda so bili povabljeni tudi moški. Slavnostni govornik gospod Medved je v svojem nagovoru poudaril, da pri nas ne dajemo 8. marcu več pravega poudarka, čeprav ga slovesno obeležujejo skoraj po vsem svetu. V nadaljevanju pa je poudaril vlogo žene in matere, posrednice novega življenja. Kulturni del je začela folklorna skupina Vandrovci iz Raven, ki je z originalnimi domačimi plesi razveselila vse prisotne. Žene in matere pa je predvsem gand in marsikateri priklical solze v oči nastop mladih iz Skornega s citrami, kitaro, deklamacijami in pesmimi. Najmlajši izvajalec je imel komaj 5 let. Sledilo je obdarovanje. Najprej je vsem ženam poklonil nageljčke predstavnik društva invalidov Velenje, gospod Gašper, nato pa so vsaki udeleženki podarili šopek zvončkov in iz lesa izdelano kokoško,' vsakemu moškemu pa prav tako lesenega petelinčka in se tako spomnili tudi 40 mučenikov. Ob živi glasbi so se veselo zavrteli, tisti, ki ne plešejo pa so poklepetali s prijatelji in ob zvokih glasbe zapeli. L M. o v v VOŠČILA a Vsem občanom občine v Šoštanj iskreno čestitamo ob L maju! Vaš Miš Maš KAMNOSEŠTVO -ŽEBLJARSTVO DOBNIK Vsem občanom želimo rijetne praznike in se priporov (udi v prihodnje Topolšica 104 c lei: 892 162, fax: m 311 mob.: 041 660 496 A /-errati (dir NIZKE GRADNJE Vsem obàmom in poslovnim partnerjem želimo prijetne prvomajske prašnike Andrejc Mirko s.p. Bergantova 29, Trzin Mengeš ŠOLSKI CENTER VELENJE v» Vsem občanom občine Šoštanj želimo prijetne prvomajske praznike. Dijaki, študentje, pedagoški in ostali delavci ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE <3? ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Ob 27. aprilu - dnevu upora in 1. maju - prazniku dela česitamo vsem občanom občine Šoštanj TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ V Termoelektrarni Šoštanj smo v letu 1987 izdelali ekološki sanacijski program, ki smo ga do letošnjega leta v veliki meri že uresničili. Od ski pno sedmih projektov smo jih zaključili že pet. Priprave na gradnjo razžveplalne naprave na bloku pet so v polnem teku, tako predvidevamo, da bo naprava dograjena v letu 2000. Ob prazniku dela, 1. maju, čestitamo vsem krajanom občine Šoštanj. Vsem še veliko delovnih uspehov. INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA PROIZVODNA ENOTA ŠOŠTANJ Proizvajamo kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni velur, tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst. Izdelujemo tudi usnjeno konfekcijo in zaščitna sredstva. Desetletja si že v ogledalu narave ustvarjamo podobo uspešnosti. Narava je dobrohotna z nami, ko se zavedamo njene moči, in neusmiljena, ko na njo pozabimo. Smo velik, dober kolektiv, skupaj smo ustvarili enega najboljših premogovnikov v Evropi in svetu. Vemo za izzive, kijih prinaša prihodnost, zato bomo storili vse, da bo ta lepa in varna za nas ter prihodnje rodove. ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! PREMOGOVNIK VELENJE Partizanska 78. 3320 Velenje Telefon: 063 8S3 312. 855-321 FOX: 063 850-986 http//www.r!u.si * podjetje za vzdrževanje in varstvo cest celje, p.o. Vsem oLčankam i n olčattom o in c i n e v Šoštanj želimo prijetne praznike Vsi pričakujejo največ -1. A zadnjih dveh tekmah pred končnico prvenstva so domači igralci osvojili še dve zmagi in se tako utrdili na tretjem mestu lestvice. V prostem tednu pa so se intenzivno pripravljali na kvalifikacijsko razigra-vanje, kjer jih čaka še pet tekem. Izidi tekem Kočevje, 28. 3., Kočevje : Soštanj-Topolšica 1:3 Igra je bila izenačena predvsem v prvem nizu, ki so ga Topolščani dobili v končnici. Nato so Kočevci osvojili 2. niz in v 3. vodili že z 8:2. Igralcem Šoštanja-Topolšice pa je uspel preobrat in zmaga je odšla z njimi domov. Šoštanj, 4. 4., Šoštanj-Topolšica : Granit 3:1 Tekma se je odvijala po pričakovanju, saj ni imela odločilnega pomena na razvrstitev na lestvici. Igralci na obeh straneh niso zadovoljili maloštevilnih gledalcev, zmaga pa je vseeno zasluženo ostala doma. Lestvica po končnem rednem delu: Krka 28, Granit 20, Soštanj-Topolšica 16, Izola 12, Brezovica, Termo Lubnik, Ljutomer, Kočevje. Razigravanje Odigrani sta bili že dve tekmi. Topolščani so obakrat gostovali in obakrat, kljub dobri borbeni igri, izgubili. Novo mesto, 15. 4., Krka : Šoštanj-Topolšica 3:1 Gostje so zelo motivirano začeli tekmo in zanesljivo osvojili prvi niz. V drugem so popustili in ga izgubili. Po dobrem začetku v tretjem nizu je bilo videti, da so se Topolščani pobrali, a so jim igralci Krke z dobrimi servisi in blokom preprečili organizacijo napada in rutinirano pripeljali tekmo do zmage. Kamnik, 18. 4., Kamnik : Soštanj-Topolšica 3:0 Čeprav rezultat kaže na gladko zmago domačih, pa tekma ni bila takšna. Domači so prvi niz osvojili šele v končnici s pomočjo sodnikove sporne odločitve. V drugem nizu so Topolščani vseskozi vodili, imeli pri rezultatu 10:14 dve zaključni žogi za zmago, a ju niso izkoristili. Izgubili so niz in nato še tretjega- Naslednji tekmi bosta v športni dvorani v Šoštanju 22. in 29. aprila. Vsi ljubitelji odbojke ste prisrčno vabljeni k ogledu. Robi Kugovnič ELEKTRA V 1. B SKL ošarkarjem Elektre je uspelo doseči pred sezono zastavljeni cilj - uvrstitev v višjo ligo. Že pred zadnjim kolom ni bilo več nikakršnih dvomov: Šoštanjčani bodo prihodnje leto člani 1. B Slovenske košarkarske lige. Predzadnje (7.) kolo drugega dela so naši košarkarji igrali doma proti ekipi Protona iz Medvod. Zadnjo tekmo pred domačim občinstvom so odigrali izredno motivirano in že na samem začetku razblinili vse dvome o zmagovalcu. Končni rezultat tekme je bil 114 : 81, točke pa so dosegli prav vsi domači košarkarji. Nekoliko več priložnosti za igro so tokrat dobili tudi mlajši, ki v minuli sezoni niso imeli veliko možnosti, da pokažejo, kaj znajo. Ze nekaj minut pred koncem tekme je bilo v domači dvorani vse pripravljeno za slavje; tudi šampanjec, s katerim so po tekmi nazdravili velikemu uspehu šoštanjske košarke, ni manjkal. Kljub zagotovljenemu napredovanju so se igralci in vodstvo Elektre dobro pripravili tudi na zadnje kolo, ko so gostovali proti Cerknici. Lažje, kot kaže končni rezultat 92 : 97, so premagali domačine, saj so vodili celotno srečanje - nekajkrat tudi za dvajset točk. Z zmago so le še potrdili prvo mesto na lestvici in se dostojno poslovili od 2. SKL. V Cerknici so prikazali pravo revijo metov za tri točke: Mirt je zadel kar sedemkrat, Rizman štirikrat in Medvešek trikrat. V minuli sezoni Elektra, razen zreške Rogle, ni imela resnejšega konkurenta za neposredno napredovanje (drugouvrščena Rogla mora igrati kvalifikacije z Ježico). Po zadnji tekmi je dal trener Vezjak igralcem dva tedna zasluženega počitka, nato pa se bodo že začele priprave za naslednjo sezono, ki bo veliko bolj naporna od pravkar končane, saj Elektro v 1. B ligi čakajo težji in s tem tudi atraktivnejši nasprotniki, zato se bo treba nanjo tudi zelo dobro pripraviti. Tjašu Rehar Veselje po zmagi stojijo: Bojan Brešar - sekretar, Drago Vezjak - trener, Mitja Brinovšek -kapetan, Miso Letonje - teh. Vodja, Darko Mirt, Blaž Ručigaj, Sašo Tajnik, Goran Nikolič, Mensur Memie, Luka Klepec, Drago Skornšek - podpredsednik, Vasilij Kokol; čepijo: Vlado Rizman (s sinom Janom), Franci Rupreht, Željko Kovačevič, Dušan Maličevič, Denis Divjak, Žiga Medvešek. LANI LSPESNO, TUDI LETOS PESTRO Občini zbor Planin- v skega društva Šoštanj Mesec marec je za društva mesec zaključevanja preteklega leta, tako z vsebinskih kot s finančnih vidikov. Kot mnoga druga društva smo tudi šoštanjski planinci imeli svoj občni zbor, na katerem smo predvsem ocenili narejeno in poskušali kar najbolje zastaviti cilje za bližnjo prihodnost. Pričetek srečanja članov PD Šoštanj (kot bi lahko z drugimi besedami poimenovali občni zbor) je bil v soboto, 21. marca 1998, ob 18. uri v prostorih gasilskega doma. Ker kljub polni dvorani ob predvidenem pričetku še nismo bili sklepčni, smo še malo počakali. Nato je predsednik PD Šoštanj Andrej Tamše uvodoma pozdravil župana Bogdana Meniha, predstavnike sosednjih društev in druge prisotne ter predlagal člane delovnega predsedstva, ki smo jih soglasno potrdili. Nato smo prešli na poročila o delu. Kot se spodobi, je pričel predsednik PD, ki je poleg društvenih aktivnosti izpostavil tudi sponzorje, brez katerih bi bilo naše delo izredno osiromašeno: Občina Šoštanj, Veko Velenje, Velenjska kooperacija, Termoelektrarna Šoštanj, Trgovsko podjetje Dolina, Gorenje Servis, Krstanovski Djordje, Grudnik-Kovač, Papirnica Pero, diskont Osmica, CEE Ljubljana, Banka Velenje, ATM Slovenija, Zavarovalnica Triglav in Foto studio Center. Nato so se zvrstili še drugi poročevalci, ki so vsak s svojega področja osvetlili društvene aktivnosti. Najzanimivejši pa so vsekakor bili predstavniki planinskih skupin iz šoštanjskih osnovnih šol, ki so na izviren in zanimiv način predstavili svoje delo. In prav na predstavitev dela naših mladih članov je bilo v razpravi največ pohval in spodbudnih besed. Šoštanjski župan nas je spomnil tudi na letošnje praznovanje 650-letnice Šoštanja, ki se ga bomo tudi planinci udeležili s svojimi akcijami, posvečenimi temu visokemu jubileju. Po končanih razpravah smo prešli tudi na okviren načrt dela za leto 1998, ki pa je resnično okviren, saj je veliko odvisno od financ, pridobitve prepotrebnega društvenega prostora in nenazadnje tudi lepega vremena. Delovni predsednik Danilo Čebul ml. se je ob zaključku občnega zbora zahvalil vsem prisotnim za udeležbo ter povabil vse člane in nečlane na akcije, ki jih prireja PD Šoštanj. Da pa se ne bi vse prehitro končalo, je Bojan Rotovnik prikazal diapozitive z lanskega tabora mladih planincev v Koprivni. Prikazu je sledil družabni večer, ki se je kar malo zavlekel v večerne ure. Tako smo zaključili še en občni zbor z mislijo, da je prihodnje leto tudi 95-letnica obstoja Planinskega društva Šoštanj, na kar se moramo še posebno dobro pripraviti. Bojan Rotovnik Mladi planinci iz OS Bibe Roecka Tekmovanje v pikadu |\ a so šoštanjski invalidi dejavni na vseh področjih, so dokazali tudi v soboto, 4. aprila, ko sovse zbrali na tekmovanju v pikadu. Organizacijo tekmovanja so tokrat II prevzeli invalidi iz Gaberk in izvedb tekmovanje v tamkajšnjem večnamenskem domu. Že pred tekmovanjem je vladal pravi živžav in prijateljsko vzdušje. v Marsikateri udeleženec je doma kar krepko vadil (tudi ob enih ponoči, se je slišalo), drugi pa so morda prvič držah pikado v rokah. In ravno v tem je čar, saj geslo “važno je sodelovati, ne zmagati" med invalidi še posebej velja. Kot je povedal g. Franc Šteharnik, vodja tekmovanja, bi brez sponzorjev bilo tekmovanje nemogoče. Naj jih torej omenimo: Avgust Medved iz Velenja je priskrbel elektronske aparate, da je vsak udeleženec prejel skromno malico pa so zaslužni: Cakatrans Gaberke, gostišča Strniša Šoštanj, Križnik Gaberke, Pod Klancem Ravne, Skaza Trans Gaberke, železnina Poštajner. Invalidi se vsem lepo zahvaljujejo. Ko so se v posameznem tekmovanju preizkusih vsi udeleženci, ki jih je bilo kar 44, so po posameznih krajih iz najboljših treh sestavih ekipe. Te so se uvrstile takole: 1. Šoštanj, 2. Zavodnje, 3. Topolšica, 4. Gaberke, 5. Ravne in 6. Lokovica. To tekmovanje je bilo tudi začetek celoletne športne dejavnosti, ki obsega kolesarjenje, rusko kegljanje, streljanje z zračno puško, še en pikado turnir. Posamezniki in ekipe, ki se bodo v vseh tekmovanjih najbolje odrezali, bodo na tradicionalnem novoletnem plesu dobili priznanja in pokale, vsi ostali pa bodo imeli zadoščenje, da so naredili veliko koristnega za svoje telesno in duševno zdravje. 1 p. M. Člani prvih treh ekip v pikadu VETER V LASEH S športom proti drogi Ikcija Veter v laseh nosi naslednje sporočilo. Mladi naj se ukvarjajo s športom. Tako bodo kvalitetno preživeli svoj prosti čas. Z udejstvovanjem v športu bodo spoznali prijatelje, ki imajo podobne interese, ter se z njimi družili tudi sicer. Šport je pozitiven način sproščanja odvečne energije, hkrati pa predvsem mladim vir samopotrjevanja. Namen športnih dogodkov, ki se odvijajo po vsej državi, je osveščanje in preventivni boj proti drogam. Cilj organizatorja, Športne unije Slovenije, je predvsem pritegniti mlade v športno dejavnost ter spodbujati otroke in njihove starše k športnim aktivnostim. Predsednik Športnega društva Šoštanj, Nino Ošlovnik, predvideva, da se bo v aktivnosti, ki jih bo društvo organiziralo v okviru akcije, vključilo okrog 200 mladih. Obljublja pestro soboto, 16. maja, ko bodo mladi med drugim lahko v več starostnih skupinah igrali košarko, odbojko, se preizkusih v rolanju ali karateju ter tudi risali po asfaltu. Pomembno je mlade pritegniti v športno aktivnost prej, preden se srečajo z drogo. Kajti tisti, ki so stabilne osebnosti in imajo možnosti za ustvarjanje pozitivne samopodobe, so proti negativnim vplivom družbe in stresnim situacijam mnogo bolj odporni. Zato vse vabimo, da se priključite športnikom v soboto, 16. maja, v Šoštanju. U. M. SREDA, 22. APRIL 1998 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE VARUJMO PITNO VODO IT življenju živih bitij igra II voda pomembno vlogo. ■ Vendar se tega marsikdo ne ■ zaveda, dokler je ne začne primanjkovati. Navadili smo se, da nam voda priteče iz pipe, ne da bi razmišljali o tem, kaj vse je potrebno, da jo je dovolj in da je primerne kakovosti. Vodni viri so podzemne vode ali podtalnice, ki se zbirajo v zajetjih. Kot vemo, voda v okolju neprestano kroži in se obnavlja s pronicanjem padavin v podtalje. Na tej poti lahko izpira zelo različne snovi, ki niso del naravnega okolja in vodo onesnažijo. Kvaliteta vode se poslabša zaradi kemikalij, toplote in bakterij, kar zmanjšuje uporabno vrednost vode ali predstavlja resno zdravstveno nevarnost za uporabnike. Zaradi tega je za vsako zajetje zagotovljeno ustrezno zavarovanje zaledja, od koder se zajetje napaja. Zaščitno območje je v praksi razdeljeno na tri vodovarstvene pasove, kjer so prepovedana nekatera opravila in postavljanje določenih objektov. Iz vsakdanjega življenja je jasno, da je človekova dejavnost običajno v nasprotjih s skrbjo za čiste vodne vire, od katerih smo življenjsko odvisni. Poglavitna onesnaženja izvirajo iz človekovega vsakdanjika npr. prometa, industrije, kmetijstva in drugega. Kje so zajetja v Šaleški dolini, verjetno večina njenih prebivalcev ve. Nahajajo se na področju Belih Vod, Topolšice, Rečice ob Paki, Šmartna ob Paki, v Paki pri Velenju, v Lokah, Škalah in Cirkovcah. Vodovarstvena območja teh zajetij pa obsegajo površine, s katerih priteka podzemna, površinska in padavinska voda v smeri zajetij, ali območja, iz katerih je možen vpliv na zajem vode za oskrbo s pitno vodo iz površinskih sladkih vodotokov. Vodovarstveno območje mora biti zavarovano pred onesnaženjem in vplivi, ki bi lahko vplivali na zdravstveno oporečnost vode in njeno količino. Deli se na neposredno zaščito zajetja in na tri vodovarstvene cone: v coni 1 velja najstrožja sanitarna zaščita, v coni 2 velja stroga sanitarna zaščita in v coni 3 velja blagi režim zaščite. Če problem ohranjanja kvalitete pitne vode pogledamo z vpliva kmetijske dejavnosti nanjo, je v območju cone 1 dovoljeno imeti samo travnike ali gozdove, prepovedana je uporaba kakršnih koli gnojil, škropiv in ostalih agrotehničnih sredstev, na področjih gozdov so prepovedani goloseki. V coni 2 je prepovedana uporaba določenih sredstev za zaščito rastlin, ne sme se polivati gnojevka ali gnojnica. Hlevski gnoj ne smemo trositi v času od 15. novembra do 1. februarja. Enaka omejitev velja za uporabo mineralnih gnojil na travinju, na nepokritih njivah pa velja prepoved trošenja od 1. oktobra do 15. februarja. Dovoljena je minimalna obdelava tal, gnojnico in gnojevko uporabljamo v času, ko so hranila zanje najbolj izkoristljiva. Zaščitna sredstva za varstvo rastlin uporabljamo samo tista, ki so dovoljena za uporabo na vodovarstvenih območjih. Poskrbimo, da so njivske površine čimvečji del leta porasle z rastlinsko odejo s setvijo dosevkov in odlagamo živinski gnoj na urejena gnojišča, da ni nevarnosti. V coni 3 ni dovoljena uporaba sredstev za varstvo rastlin, ki so prepovedana za uporabo na vodovarstvenih območjih, polivanje gnojnice in gnojevke od 15. oktobra do 1. februarja, na neporaslih njivah pa od 1. oktobra do 15. februarja. Hlevskega gnoja ne smemo uporabljati od 15. novembra do 1. februarja. Enake omejitve veljajo za trošenje mineralnih gnojil. Na kmetijah, kjer se ukvarjajo z živinorejo, morajo biti gnojišča urejena, organska gnojila lahko uporabljajo v času, ko jih rastline lahko najbolj izkoristijo. Enako velja tudi za mineralna gnojila, ob upoštevanju razpoložljivih hranil v tleh. Uporabljajo se lahko sredstva za varstvo rasthn, ki imajo dovoljenje za uporabo na vodovarstvenih območjih. V kolobar naj bo vključenih čimveč dosevkov, da bodo tla pokrita z rastlinsko odejo čim dlje. Žetvene ostanke ali dosevke za zeleni podor zaoravamo čim kasneje, ne smemo pa preoravati trajnih travnikov. Varovanje vode je vključeno v varovanje celotnega okolja, kjer živimo in v tem okviru tudi vsak posameznik lahko veliko prispeva. Ni vseeno, kam mečemo odpadke, kdaj gnojimo njive, da o izlivanju odpadnih olj niti ne govorimo. Onesnaženje se sešteva in še tako malo onesnaženje prispeva k skupnemu razvrednotenju okolja, v katerem živimo. Vsi si želimo piti hladno, čisto vodo iz pipe in ne iz plastenke, ki jo kupimo v trgovini. Zato vsi prispevajmo k temu, da bomo ohranili in izboljšali kvaliteto pitne vode v Šaleški dolini. Pripravila: Lidija Dikliž, inž. kmet. Enota za kmetijsko svetovanje Velenje Divja češnja P omlad se je razbohotila v deželi v vsej svoji lepoti, pestrosti. Kako dobro dene živahno ptičje petje zgodaj zjutraj, ko se odpravljamo v službo! “Dan bo lep”, si rečemo. In je, kajti pomlad izžareva živahnost, prebujanje novega življenja in pokaže naravo v vsej njeni veličastnosti, lepoti in pestrosti, ja je eden izmed prvih znanilcev pomladi. Njeno bohotno cvetenje pritegne na tisoče čebel, predvsem pa naše poglede in občudovanje. Prekrasna je. Vsa cvetoča, izzaževa vse tisto, kar v naši zavesti pojmujemo kot lepo in nepozabno. Ime češnja izvira iz latinske besede avis (ptič), kajti z njenimi plodovi se že od nekdaj hranijo ptiči in s tem raznašajo njena semena. Spada v rod Prunus (lat. Prunus avium = češnja). Domovina češnje je zahodna Azija, od koder se je že v antiki razširila na evropska tla. Danes uspeva v srednji in južni Evropi. Ob Sredozemskem morju uspeva skupaj z oljko in figo, v centralnih Alpah pa jo najdemo skupaj z rušjem in macesnom celo na nadmorski višini 1800 m. Prunus avium - češnja Češnja poseljuje tople in sončne lege in ima srednje velike zahteve glede hranil v tleh. Najdemo pa jo tudi na sušnih, zmerno kislih tleh. Najboljše uspeva na svežih tleh, bogatih s kalcijem ter klimo, ki ustreza vinski trti. Je svetloljubna drevesna vrsta in prenese zasenčitev samo v mladosti. Oblikuje srčno korenino, stranske korenine pa imajo veliko koreninskih laskov. Ne poganja iz korenin. Značilna je skorja, ki je v mladosti temnosiva, tanka in večji del življenja gladka, z značilnimi prečnimi lenticelami, kasneje pa se lušči v prečnih luskah in drobno razpoka. Listi so eliptični in na spodnji strani najprej dlakavi, kasneje pa goli. Pecelj ima tik ob listni ploskvi dve rdeči žlezi. Cveti aprila hkrati z olistanjem. Plodovi dozorijo julija ali avgusta in so zelo okusni in uporabni. Najvišja drevesa dosežejo višino 25-30 m in debelino do 80 cm. V mladosti ima hitro višinsko rast, ki pa kasneje popusti. Polovico svoje višine doseže pri 15-25 letih, višinsko rast pa konča pri 50-60 letih. Pri 80-90 letih je le še redko zdrava. Na sušo reagira z odpadanjem listja. Češnja se na ustreznih rastiščih pojavlja v velikem številu in ima značaj pionirske drevesne vrste. Pri starosti 10-20 let jo moramo sprostiti, ker morajo biti razdalje med drevesi velike, če hočemo velike debelinske prirastke. Krošnja mora biti dolga 1/2 do 2/3 debla, ker želimo v čimkrajšem času proizvesti čimdebelejša debla. Naravno čiščenje vej je pri češnji slabo, zato se uporablja zeleno obvejevanje. Obvejuje se v prvih letih, ko so veje tanjše kot 30 mm. V prvih letih lahko odstranimo pretežni del krošnje, tako da čimprej dosežemo končno višino brezvejnega dela debla. Ko enkrat dosežemo ustrezno višino, sprostimo krošnje v tolikšni meri, da ne odmirajo veje - to pomeni, da morajo biti tudi spodnje veje polno osvetljene. Obvejujemo v času, ko se zima izteka ali pa tudi med vegetacijo, vendar ne takrat, ko je drevo v polnem soku. Veje odžagamo tik ob deblu. Na primernih rastiščih je v mladju ponavadi veliko češenj, z razvojem pa njen delež upada, če ji ne pomagamo. Najprej jo moramo zaščititi pred divjadjo, nato pa jo individualno pospešujemo. Ce jo sadimo, je ne smemo saditi pregloboko, ker reagira z zmanjševanjem višinskega prirastka. Les češnje je srednje težak, zelo trd in na prostem manj obstojen. Težko se cepi. Beljava je ozka, bela, črnjava pa rdečkastorumena do rdečkastorjava. Uporabnost je zelo široka od galanterije, kolarstva, mizarstva do izdelave furnirjev. Les divje češnje ob ustrezni negi (zelenoobvejevanje) lahko dosega celo ceno do 10.000 DEM/drevo. V zadnjih letih, ko je bilo povpraševanje po njenem lesu zelo veliko, so na Štajerskem in Dolenjskem izsekali skoraj vsa visokokakovostna drevesa. Češnja ima v naravi tudi zelo pomembno ekološko vlogo, saj s svojo steljo ugodno vpliva na tla, s plodovi pa se hranijo ptice. Ima tudi pomembno estetsko funkcijo: pomladi s snežnobelimi cvetovi, poleti s črnimi plodovi in jeseni z živordeče obarvanimi listi. Po vrtovih pa gojimo številne sadne sorte. Zgodovina češnje je močno povezana s človeško, saj so med arheološkimi ostanki kolišč našli koščice češnje. Zelo podobna vrsta češnji je tudi višnja (Prunus cerasus). Loči se po listih, ki niti v mladosti niso na spodnji strani dlakavi, niti nimajo na pecljih žlez. Višnja bolje prenaša ohladitve kot češnja. Plodovi so užitni. Iz njih izdelujejo razne marmelade, sirupe, predvsem pa je znana maraskina. Po velikih količinah izvrstnega maraskina slovi Dalmacija. Les je srednje trd, belo rdečkast, v sredini rjav. Iz njega izdelujejo manjše kose pohištva, sprehajalne palice in manjše predmete za gospodinjstvo. Na spomladanskih sprehodih v naravo boste češnjo sigurno opazili. Opazujte gozd na pobočju in belo cvetoča drevesa v njem vas bodo spomnila nanje. Belo cvetoče češnje dajejo gozdu v spomladanskem času videz čarobnosti in miline. Ne zamudite pogleda na njih! Damjan Rožič, dipl. ing. gozd. zdravstven; kotiček,, , i ček KLOPNI MENINGOENCEFALITIS B ližajo se poletni meseci, zato je možnost okužbe z virusom, ki ga prenašajo klopi, dokaj velika. Epidemiološki rezervoar virusov so mali gozdni sesalci, zlasti miši in podgane, pa tudi klopi, ki so sicer glavni prenašalci virusa. Klopi torej prenašajo virus od malih sesalcev na človeka, sami pa ne zbolijo, čeprav ostane klop nosilec virusa vse življenje. Hude zime klope uničijo, s tem pa tudi viruse; tako je v poletnih mesecih manj primerov klopnega meningitisa, če je bila predhodna zima hudo mrzla. Na kratko bomo torej spregovorili o klopnem meningitisu oziroma o meningoencefalitisu. Največ primerov je v mesecu juliju, obolenje pa se pojavlja endemično, to je na omejenem območju. V Sloveniji je to območje Celje, Šentjurja, Zidanega Mosta, Litije, Kočevja, Postojne, Škofje Loke in Jesenic. Dokazano je, da moški obolevajo pogosteje kot ženske. Okužba z virusom klopnega meningitisa je možna na več načinov: - z vhodom okuženega klopa - s pitjem okuženega mleka - z uživanjem neprekuhanih mlečnih proizvodov Zmotno je mišljenje, da dobimo klopni meningitis zato, ker ostane glava klopa ali pa cel klop v koži in sesa človeško kri. Bolezen se namreč začne razvijati s tistim trenutkom, ko človeka piči OKUŽEN klop. Ce klop ni okužen, se ne bo, razen rahle alergične reakcije okrog vbodnega mesta, nič zgodilo. Vsekakor je treba klopa odstraniti, najbolje tako, davga namažemo večkrat z jedilnim oljem. Ce ga na tak način ne moremo odstraniti, ga je pač treba izpraskati. Kaj se torej dogaja pri klopnem meningitisu (meningoencefalitisu)? Gre za vnetje sive možganovine (encefali- tis) in možganskih open (meningitis). Virus lahko povzroča eno ali drugo obliko obolenja ali oboje. Običajno poteka bolezen dvofazno. Na prve znake bolezni moramo postati pozorni približno po štirinajstih dneh, ko nas je pičil klop; toliko traja povprečno inkubacijska doba. Prvo obdobje bolezni se kaže z bolezenskimi znaki, ki trajajo približno sedem dni. Ti znaki so: glavobol, vročina, bolečine v mišicah pa tudi prebavne motnje. Po treh tednih mirovanja se pojavi drugo obdobje te bolezni, ko nastane obolenje centralnega živčnega sistema. Simptomi se kažejo z glavobolom, bruhanjem, tilnik je otrpel in boleč, so bolečine v križu, lahko tudi krči, motnje zavesti. Včasih virus napade tudi nekatere notranje organe, vendar je to redko. Na srečo obolenje poteka v blagi obliki in le redko pušča posledice v smislu glavobola in psihičnih motenj. Okužbo preprečimo s primerno zaščitno obleko in z uporabo ustreznih insekticidov. Kot že omenjeno, moramo uživati le prekuhane mlečne proizvode. Danes pa so na razpolago tudi cepiva proti virusu klopnega meningitisa. Valter PIRTOVŠEK, dr. medicine SREDA, 22. APRIL 1998 REZ R J unk' mk... Zdaj. ko je zmanjkalo različnih velikonočnih dobrot in se je življenje spet vrnilo v ustaljene tirnice, je časa za čvekanje tudi manj. lija, prazniki so res imenitna stvar za čvekanje. Sam’ nerodno je, ko stvar nanese na politiko in se kakšen prijateljski velikonočni obisk sprevrže v politični prepir. Pa ta teden so naši občinski svetniki sprejeli med drugim tudi spremembe statuta. Ja, zdaj pa spet imamo krajevne skupnosti z žiro računi. Pa še nekaj je, zdaj imamo tudi eno krajevno skupnost več kot pa v starih socialističnih časih. Pa ne me vprašat, kaj je boljše. A imet krajevne skupnosti ali ne. Bolj zanimivo pa je, kar pravijo tujci o naših KS. Zadnjič sem poslušal Koroškega Slovenca, ki je bil celo kandidat za župana v neki občini. Zanimivo, da je precej dobro poznal naš politični sistem. Nikakor ne razume, kako mi govorimo o občinah in še o manjših enotah - krajevnih skupnostih. Me prav zanima, kaj ho zdaj bolje, ko se ho denar iz občinske malhe prelival na žiro račune KS, ki ga bodo potem lahko “zapravljale”. Po mojem mnenju bomo denar lepo razdrobili in bodo večje občinske investicije problem. Pa problemov je tako vedno preveč. Nekateri vozniki so bili veseli, ker ni bilo problema s prometnimi znaki za vožnjo v Lokovico po bližnjici, a glej ga, so že namestili nove znake. Res ne razumem, kako se v naši občini nihče pošteno ne vpraša in koga pocuka za rokav, da bi dobil odgovor, koliko stane takšno neumno dvakratno nameščanje prometnih znakov, koliko stane nameščanje in snemanje ležečih policajev v Pohrastniku in Metlečah, ki jih pa zdaj, koje vsaj desetkrat večji promet skozi Pohrastnik, ni na cesti. Bodo pa ponovno montirani potem, ko bo v Metlečah zgrajen most. Lani je ena od političnih strank veliko govorila o graditvi mostov. No, od tistega so ostale bolj ruševine. Pri nas pa se gradita kar dva mosta. Mislim sicer, da to ni stvar političnega slogana, ampak dejstva, da sta se stara mosta podrla. Ne ve pa se sicer, ali bo ta graditev mostov vplivala tudi na naše politične stranke v volilni kampanji, ki se približuje. Pojavljati so se že začela prva imena kandidatov za novega župana. Pa o tem kaj več drugič. Bolj, ko opazujem tole našo šoštanjsko politiko, manj mi je jasno, kakšni so dolgoročni cilji naše lokalne vlade. Pred letošnjimi volitvami bo potrebno povedati kaj več o svojih načrtih, kot pred štirimi leti. Ena od osnovnih usmeritev sedanje občinske koalicije bi naj bila, da je potrebno zagotovit vsem občanom vsaj osnovni standard. Na kakšen način in koliko bo stalo, pa menda nikogar ne briga. Ko bo nadzorni odbor potrdil lansko finančno poslovanje občine in za njim še občinski svet, bo menda vse preverjeno čisto. Tudi okrog naših vogalov bo zdaj bolj čisto, ko nam bodo smetiščarji odstranili staro navlako. Do jeseni bo še tudi kakšne druge navlake prišlo precej na beli dan. Lahko se zgodi, da bo zaradi tega prišlo tudi do kakšnega manjšega pretresa. Pretresi pa se bodo začeli dogajati že prej, saj začne kmalu veljati novi prometni zakon. A ste opazili, da policajev ni preveč na cesti. Verjetno so na izobraževanju, da nam bodo po novem kasirali. Tako bomo plačevali, da se bomo še jokali za starim prometnim zakonom. Pa ja da, prav imate, kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Pa samo ena za hec. Po novem morajo biti v vozilu namreč pripasani vsi, ki imajo na sedežu varnostni pas. A ste že kdaj videli, da je v avtobusu pripasan šofer. Pa lep pozdrav in brez zamere! Čvekal Vam je PeTur Kajuh brez prstov 16. marca se je poleg policajev pri spomeniku Karla Destovnika Kajuha zbrala gruča ljudi. Neznanec se je v noči med 15. in 16. marcem znesel nad spomenikom in odbil ali odlomil dva prsta na levi roki. Enega je našel gospod Gnezda za bližnjim grmom. Tudi sicer je kip tu in tam obarvan. Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj Kajuh moti nekatere Šoštanjčane. Podoben vandalizem se dogaja v Gaberkah Jurjevi kapeli. Nekaj časa je zanjo skbel Franc Herlah, njegova žena Cilka pa jo je okrasila. Kasneje jo je sveže prepleskal Slave Penšek, tudi križ z bogom je lepo obnovil. V tistem času je za rože skrbela Anica Grudnik iz Plešivca. Neke noči pa je nekdo ukradel križ, in od takrat tudi rož ni več. Pred nedavnim pa jo je nekdo skoraj podrl. Med ljudmi se širijo govorice, da ima neznani storilec tudi ime in priimek, vendar nihče ne pove tega naglas. Kapela in Kajuhov kip sta del naše dediščine in kulturnega življenja, zato so takšna barbarska dejanja obsojanja vredna. M. R. Zbor upokojencev v Gaberkah V torek, 24. marca, je bil v dvorani KS Gaberke zbor upokojencev. Najprej je bilo obravnavano delo lanskega leta ter program za letos. Vabljeni člani sicer niso bili najbolj točni. Na zboru so izvolili nove organe društva ter pododbora upokojencev Gaberke. Predsednik pododbora je bil do sedaj Bernard Skarlovnik, ki se je želel razbremeniti. Na njegovo mesto so izvolili Slavka Ramšaka. Rudi Satler je podal razlago bele knjige o pokojninski reformi, čemur je sledila burna razprava različnih mnenj. G. Satler je odgovoril tudi na vprašanja o finančnem poslovanju. Zbor se je zaključil z dobrim prigrizkom. R. M. VEJE, VEJE, VEJICE N a podobo drevesa, torej njegov habitus ne vplivata samo njegova velikost in oblika ter njuna razmerja, temveč tudi njegova drobna notranja struktura: tekstura listov, tekstura lubja debla in vej, razporeditev in gostota vej, oblika, razporeditev, velikost in gostota listov, brstov, cvetov in plodov. Kadar so veje tanke in redke, kadar listi niso gosto prepleteni, pravimo, da ima drevo rahlo krošnjo, da je nežno in krhko. Kadar pa so veje močne in goste in listi gosto prerasli, pravimo, da ima drevo gosto, neprosojno krošnjo, da je močno, in če je tudi veliko, da je mogočno. Zelo lepo, v pesniškem jeziku, opisujejo, torej opevajo drevesa tudi pesniki, npr. Oton Zupančič v pesmi Breza in hrast: “Breza, breza “Hrast, hrast tenkolaska, kodrogrivec, kdo lase ti razčesava, kdo lase ti goste mrši, da stoje ti tak lepo?....” da so kuštravi tako? ...” ilustracija: Marlenka Stupica Med eno in drugo opisano “skrajnostjo” je seveda nešteto različnih oblik in hkrati tudi različnih, nasprotujočih si kombinacij: močne veje : tanki listi, nežni listi : veliki plodovi, veliko drevo : mali cvetovi... Tako ima cigarovec (lat. Catalpa bignoides) veliko krošnjo, močne “osnovne” veje, a tanke, zelene vejice z nežnimi, toda velikimi listi in velike trobentaste cvetove ter dolge, a ozke, tanke plodove. Prav posebni so iglavci. Velika, stara smreka ni nikoli tako mogočna kot stari hrast, saj ji drobna tekstura listov (iglic), tudi pri vrstah, ki imajo zelo gosto obrasle vejice z mnogimi iglicami kot npr. bodeča smreka (lat. Picea pungens), vedno ohranja vtis nežnosti. Kadar so iglice mehke in nekoliko povešave kot pri himalajskem boru (lat. Pinus wallichiana), pa je ta vtis še močnejši. Gostota krošnje pa se tekom leta močno spreminja, vendar ne samo zato, ker drevo odvrže liste ali rodi plodove. Ge dobro opazujemo drevesa pozimi ali pa zgodaj pomladi, opazimo, kako so lepa tudi brez listov, cvetov in plodov, kako močno se med seboj razlikujejo ter tudi kako zelo veliko vlogo imajo pri obliki krošnje veje. Njihova razporeditev in oblika zelo natančno določajo obliko krošnje, skupaj z obliko, razporeditvijo in številom listov pa odločajo o gostoti krošnje. Zelo nežna so običajno povešava drevesa, kot so povešava bukev (lat.Fagus sylvatiea Pendula), povešavi jesen (lat. Fraxinus excelsior Pendula) ali povešava breza (lat. Betula pendula youngii). Te vrste imajo iz debla ali iz redko razvejanega debla izraščajoče tanke, dolge veje, ki se močno povešajo. Od tod tudi ime povešave ali “žalujoče” vrste, kot je vrba žalujka (lat. Salix alba Tristis). Nekatere vrste imajo močna debla, ki se bogato razvejajo, končni poganjki pa so prav tako močni in prepoznavni tudi v neolistanem stanju. Takšni drevesi sta divji kostanj (lat. Aesculus hippoeastanum ) in manj poznani paje-sen (Ailanthus altissima). Drugačna pa je lipa (lat. Tilia sp.): močno deblo, bogato razvejano na koncu odganja vedno bolj nežne veje in vejice. Posebno goste so krošnje tistih listavcev, ki obdržijo liste do pomladi, ko zrastejo novi. Takšni drevesi sta beli gaber (lat. Carpinus betulus) in hrast (lat. Quercus sp.). Kadar pa močan veter odpihne liste grčastemu gabru, smo spomladi, tik preden odžene nove, lahko zelo presenečeni, kako nežno drevo je. Nekatere vrste imajo deblo nerazvejano od tal do vrha iz debla pa se veje razraščajo skoraj pravokotno ali nekoliko povešajoče - pri smreki (lat. Picea sp.), jelki (lat. Abies sp.) in macesnu (lat. Larix sp.). Nekatere vrste odganjajo pokončne veje direktno iz debla, npr. vrbe (lat. Salix sp.). Tak pojav pa je prisoten tudi pri številnih vrstah, ki jih nepravilno obrežemo in iz njih odženejo “divji” poganjki. Saša PIANO, dipl.ing.kr.arh. ŠOPEK POMLADKIH DVAKRAT PREMISLI, ENKRAT ODREŽI! IZ TOPOLŠICE Tudi tale razglednica sodi v kontekst poročanja iz Smartenga ob Paki. Ob tej priložnosti so mlade članice in člani dramske skupine iz Topolšice (in Lokovice) pripravili prijazen kulturni program. Ob harmoniki, petju, plesu in nagajivem prepiru mladenk in mladcev so posegli v precej staro ljudsko izročilo odnosov med mladimi zaljubljenci. Prav prisrčno je izzvenel njihov nastop na toplem pomladnem soncu. Tudi nasmehi na obrazih vam to izdajajo! Jože Miklavc a slavnosti, ki je bila pred kratkim v Šmartnem ob Paki, ko je Kmetijska zadruga Šaleška dolina odprla nov poslovno trgovski center, sta bila poleg treh županov (Rakun, Menih, Meh) prisotna minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj ter šef Hranilno kreditne službe Mihael Demšar. Smrkolj: “Prestrižem ali ne prestrižem, vrata tako niso zakljenjena!” Foto: Jože Miklavc Tik pred slavnostnim dejanjem, ko so škarje že nestrpno čakale, je preudarni minister še enkrat vprašal direktorja kmetijske banke: “Miha, pa res misliš poravnati dolgove za tole investicijo?!” Miha Demšar pa je le dobrohotno pokimal, (česar ni natančno videti), nato pa so zapele škarje. Odprta je bila ena najboljše založenih kmetijskih trgovin ter blagajna HKS. Jože Miklavc P O MI RJ E avtorji: Skupina ODPRTI KROG: Aleksander S. OSTAN, Peter PAHOR, Janko ROŽIČ, Nataša PAVLIN, vsi dipl.ing.arh., Greta JAGODIČ, dipl.ing.kraj.arh., ter sodelavci: Neža VAVKEN, Ana AHČIN, Nataša JURGU in Barbara BRAČUN, vsi študenti arh. Tretja urbanistična rešitev po vrsti, predstavljena v okviru predstavitve urbanističnega natečaju za bodoči Šoštanj, nedvomno spada med najbolj zanimive. Zanimivost pa ni skrita v porisanih papirjih uli predlaganih gradnjah, temveč v samem pristopu do naloge. METODOLOGIJO (začetni pristop in način dela) so, kot pravijo avtorji sami, razvili v zadnjih letih debi. S povezovanjem običajno ločenih področij (teorija in praksa, znanost in umetnost, mesto in podeželje, arhitektura in urbanizem,...) poskušajo poiskati CELOTO, ki celi rane oz. osmisli posamezen DEL- poseg v prostor. Avtorji namreč resno verjamejo, da je s poglobljeno analizo vseh možnih dejavnikov “zgodovina, tipologija, topologija, ekologija,...” in skozi jasno celovito vizijo možno doseči, da URBANO (nasičeno s problemi in nasprotji) postane UBRANO (harmonija s preseženimi konflikti). Sliši se lepo, a me hkrati spominja na neko drugo dobro znano teorijo o preseganju konflikta in ustvarjanju brezkonfliktne družbe (teza+antiteza(sinteza). Blagodejno učinkuje oz. POMIRJA tudi vizija prihajajočega časa, ki ga avtorji vidijo na “gladini” (verjetno Družmirskega jezera) med preteklostjo, ki je potopljena, in prihodnostjo, kot lesketanje oživljene sedanjosti. Kdor je poslušal javno predstavitev g. S. OSTA K A v kulturnem domu, bo vedel, kaj mislim: Vsekakor je avtorjem treba priznati, da so edini dovolj jasno izhajali iz predpostavke, da je bilo izkopavanje lignita v preteklosti prostorska napaka. “Civilizacija, ki je naravne vire imenovala SUROVINA, je že dokazala, kako slepa in SUROVA je bila”, pravijo avtorji. Največja vas, ki je združila takrat mirno dolino (druž-MIR-je) in je bila tista naselbina, ki je po mnenju avtorjev povezovala oba POLA doline (Velenje -Šoštanj) in hkrati skrbela za ravnotežje med mestom in vasjo (jin-jang). Izguba vasi je porušila ravnotežje in povzročila delitev doline (po moje tudi nastanek dveh občin). P0M1RJE, ki pride za Družmirjem, bi torej poskušalo nastale prostorske konflikte pomiriti in ponovno vzpostaviti porušeno ravnotežje. Mestno zelenje kot pomirje-valo ima dominantno vlogo tudi v programskem smislu predlagane rešitve. Notranja zgostitev pozidave s centralnimi dejavnostmi in servisi v Pohrastniku in Metlečah ter vzpostavitev hierarhije in dograditev ulične mreže s prenovo ter številnimi mikrourbanističnimi ureditvami v Šoštanju, so torej glavni poudarki predlagane programske zasnove. Od bolj konkretnih predlogov naj omenim Pusti grad, za katerega je predlagana gradbeno-tehnična ureditev z ureditvijo avditorija za prireditve na prostem in gradom kot kuliso. V okljuku Pake in regionalne železnice je predvidena ureditev večjega športno-rekreacijskega območja za otroke in mladino. Celotno območje pa bi povezovala nova kolesarska cesta ob železnici z izposojevalnico koles v centru. Če omenim še kmetijsko rabo, sonaravni turizem in zdraviliško dejavnost, gre torej za dokaj umirjen programski razvoj kraja, ki bi ga dosegli s posameznimi intervecijami ali bolje ukrepi, brez posebne utvare o odkritju neke univerzalne (formalne-oblikovne) formule za rešitev problema, kot se to običajno počne. V zraku pa kljub vsemu ostaja vprašanje, če bi predlagani model reagiranja na prostorske probleme s premišljeno strategijo, ne nujno prostorskih ukrepov, zadostoval za skladen in trajen razvoj kraja. Model namreč potrebuje visoko mero modrosti in premišljene analize za vsak konkreten poseg v prostor. kar je v nasprotju z obstoječo prakso oz. vedno večjim tempom odločanja, ki ga zahteva trg tako v gospodarskem kot tudi političnem smislu. Razsvetljen posameznik sicer lahko vpliva na svet, v katerem živi. Spreminjanje tega sveta pa je po moje še vedno omejeno na spreminjanje samega sebe, svojega mišljenja. A tudi to se splača poskusiti. Zato naj zaključim s spodbudnim citatom avtorjem “Pomirja : “Nad opustošeno krajino pod Pustim gradom, nad labirinti “črnega zlata” lebdijo meglice z Belih Voda in na gladini se spet lesketa...” Edi VUČINA Streljanje na veliko nor elika noč je za nami. Koliko pirhov, potice in drugih dobrot smo okusili v prazničnih dneh. V nekaterih krajih si ljudje zapomnijo veliko noč tudi po “pokanju” v soboto in nedeljo. “Saj bo trušč, pa bomo že zdržali, saj to je vendar tradicija!” mi je rekel znanec, ko sem mu omenil, da letos ne bi streljali. Pa smo, kot smo že toliko let doslej in bomo tudi še v prihodnosti. Pokanje je že od nekdaj izraz moškega, še posebno fantovskega prazničnega veselja. Prvotni smisel trušča in s tem tudi pokanja je bil, da so ljudje pregnali zle duhove. To je bilo pomembno predvsem ob prelomnih časih v letu, kot so prehod zime v pomlad, novo leto... Vedeti moramo, da so se starodavne šege in navade po nastopu krščanstva prenesle na božič in novo leto, na sv. tri kralje, veliko noč, jurjevo. Tako je tudi s pokanjem, ki s Odrešenikovim trpljenjem in Zafrški strelci v akciji smrtjo ter vstajenjem nima nobene veze, je pa zakoreninjeno predvsem na Štajerskem, Gorenjskem, Koroškem, v Prekmurju in Halozah. Predvsem na Štajerskem in na Gorenjskem fantje streljajo, da se zemlja trese. V Halozah začno streljati z možnarji v soboto ob devetih dopoldne. Na Štajerskem in Koroškem streljajo večinoma opoldne, nato ob blagoslovu velikonočnih jedil, pri obhajanju večerne velikonočne vigilije, potem pa ponekod tudi ponoči. Zjutraj se zopet strelja pri vstajenjski procesiji ter ponekod vso nedeljo. V ponedeljek pa se še sproži tam pa tam kakšen strel. V Topolšici je streljanje na veliko noč prisotno že zelo dolgo. Včasih se je streljalo na mestih, ki obkrožajo Topolšico: pri Zafršniku, pri BrecTu, pri Zabrezniku ter na različnih mestih po Lomu. Danes se strelja še pri Zafršniku, pri Zabrezniku, po Lomu, na novo pa so letos začeli streljati na Ocepku. Streljati začnemo v soboto točno opoldne, končamo pa v nedeljo zvečer. Medtem ko so v preteklosti streljali z možnarji in uporabljali smodnik, pa se danes strelja predvsem s kantami za mleko in na karbid (CaC03). Kako, se boste nekateri vprašali? Nekaj kosov karbida damo v kanto in ga polijemo z vodo. Kanto pokrijemo s pokrovom in tako v njej zadržimo plin (etin), ki se pri tem ustvari. Počakamo par minut in nato z baklo kanto spodžgemo tako, da stopimo nanjo in ogenj prislonemo ob dno kante, kjer je majhna luknjica. Potem pa pokne, da te zabolijo ušesa. Kako pokne, pa-veste tudi vi. Seveda je treba biti previden in pazljiv, predvsem pa imeti veliko volje, ker sčasoma postane monotono. Da to monotonost razbijemo, si omislimo obiske pri sosednjih strelcih in se skupaj poveselimo... Tudi letos smo se trudili, da bi bili čimbolj glasni. Nismo se ozirali na vaš sluh. Upamo, da ni bilo prehudo. Sicer smo pa vsi skupaj zdržali, kot bomo tudi naslednje leto, pa naslednje in naslednje... Topolški fantje SoiSKf Tekmovanje n Srebrno Podelitev Vegovo priznanje Kajuhovih bralnih značk V soboto, 18. aprila je OS Bibe Roecka organizirala področno tekmovanje za Srebrno Vegovo priznanje za najbolj uspešne matematike iz občin Šmartno ob Paki, Velenje in Šoštanj. Tekmovali so učenci 6., 7. in 8. razreda. Potek tekmovanja si je ogledal tudi svetovalec za matematiko, g. Stanislav Pirnat. Državnega tekmovanja za Zlato Vegovo priznanje se bodo udeležili 4 sedmošolci in 7 osmošolcev, med katerimi so 3 učenci iz občine Šoštanj: Darjan Andrejc in Jernej Mazej iz OŠ KDK in Darja Šumah iz OŠ BR. Vsem želimo veliko uspeha. Za pridnost in uspešnost pri reševanju iskreno čestitamo vsem 33 prejemnikom Srebrnega Vegovega priznanja in njihovim mentorjem. N ' I \ To leto BRALNA ZNAČKA, ki smo ji dodali geslo “S KNJIGO V SVET”, praznuje že 38. rojstni dan. Kar 317 učencev naše šole je to šolsko leto preživelo s knjigo v roki in odšlo skupaj z njo na “čudežno potovanje”.' Da bi bila podelitev bralnih značk še bolj slovesna in nepozabna, smo povabili v goste našega znanega, priljubljenega kan-tavtorja Adija Smolarja. '5^'................................. N \ I « (' i l S NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_______________PRIIMEK____________ NASLOV_______________________________ LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj I C 4 Pomladne barve tudi v garderobi 16. aprila je butik MOZAMO, moda za močnejše, iz Ljubljane odprl novo poslovalnico na Tovarniški 2 b v Šoštanju. Butik preseneča z bogato ponudbo oblačil v razigranih barvah, ki delujejo sveže in romantično. Oblačila so izdelana iz kvalitetnih materialov, ki se ne mečkajo. Modele kreira Jana Pirečnik, absolventka Fakultete za oblikovanje tekstilij. Prijazna lastnica Marinka pove, da bodo ustregli vsem željam in oblačila prilagodili vsaki postavi posebej. Za vse z nesorazmerno postavo šivajo po meri. Posebna ponudba so svečane obleke za vse tako ali drugače okrogle neveste. Vedno bo na voljo tudi črnina. V primeru, da črno oblačilo ne bi ustrezalo, ga bodo pripravili v dveh dneh. Zaenkrat imajo odprto od 12. do 19. ure od ponedeljka do petka in od 9. do 13. ure ob sobotah. Prisrčno vas vabijo, da jih obiščete in z njihovo obleko dosežete svež in nov Šarm, lahko pa tudi le potešite žensko radovednost. MaM 406 ljudi darovalo kri preteklem mesecu so se krvodajalci naše občine spet izkazali. V Šoštanju jih je na krvodajalski akciji sodelovalo 212, v Ravnah pa 194. Če daruješ kri, te ni nič manj, ne počutiš se slabše in nisi zato nič manj zdrav, 3-4 del krvi, ki ti jo vzamejo, pa lahko nekomu rešijo življenje. V mesecu maju bodo na 00 RK Velenje opravljali zaključna dela v novem skladišču na Prešernovi, kjer bodo lahko poslej shranjevali sicer skromno humanitarno pomoč, oblačila in druge predmete. V tednu Rdečega križa, ki bo potekal od 8. do 15. maja pa bodo na osnovnih šolah sprejemali v podmladke te organizacije nove člane. Tudi naša območna organizacija Rdečega križa se je aktivno vključila v akcijo zbiranja pomoči za prizadete ob potresu v Posočju. Denarne prispevke lahko nakažete na ŽR 50101-678-51579, pod šifro 4009, s pripisom “Za Tolminsko”. Vsi, ki bi želili darovati kaj drugega, lahko pokličete na OO RK Velenje, tel. št. 853-249. U. M. Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju