Narodni Gospodar GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI. V LJUBLJANI, DNE 15. NOVEMBRA 1927. TISK ZADRUŽNE TISKARNE V LJUBLJANI. IM A a Dr. J.Basaj: Praznik varčnosti. — Disciplina glede nalaganja odvisnega denarja. w wla»ISHXF^ a — Rente in amortizacije. — Vužna razsodba Upravnega sodišča in Državnega sveta. — Odgovori na ugovore proti konsumnim zadrugam. — Praznik varčevanja. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. ........................................................................................ Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 11. I. 1927. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Mlekarske zadruge v Dobovi, r. z. z o. z., se bo vršil dne 8. dec. 1927, ob 8. uri dopoldne v posojilničnem prostoru pri gosp. Jože Me-govec v Dobovi. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Sklepanje v zadevi izključenega člana načelstva. 4. Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobovi, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 27. novembra 1927, ob 3. uri popoldne v posojilničnem prostoru pri Jož. Megovec v Dobovi. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1926. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru na Medv. selu se bo vršil dne 24. novembra 1927, ob 9. uri v župnišču. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1926. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti. Izredni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Kamniku, r. z. z o. z. se bode vršil dne 29. novembra 1927, ob pol 14. uri v zadružni pisarni v Kamniku. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o likvidaciji. 4. Določitev likvidatorjev. 5. Slučajnosti. Ker mora po § 31. zadružnih pravil za veljavno sklepanje biti navzočili najmanj polovico vseh članov in se mora v slučaju nesklepčnosti prvega občnega zbora sklicati drug občni zbor v treh tednih, kateri veljavno sklepa ne glede na število prisotnih članov, se sklicuje drug občni zbor na dan 13. decembra 1927 na istem prostoru in z istim dnevnim redom ob pol 2. uri pop. Občni zbor Lesne gaspodarske zadruge v Zg. Polskavi, r. z. z o. z., se bo vršil dne 23. novembra J927 ob 11. uri pri g. Vinku Potočniku, Loka št. 24, p. Fram. 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1926. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Izredni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Radovljici, bo dne 27. novembra 1927, ob pol 8. uri dopoldne v zadružnih prostorih. 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti.) NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12'50 Din. ~ Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. ■1 • Dr. J. Basaj: Praznik varčnosti. Varčnost — svetovno geslo. Varčnost je postala svetovno gospodarsko geslo. Za propagando varčnosti se je določil 31. oktober kot mednarodni praznik varčnosti. Ta dan naj se tiskana in govorjena beseda posveti enemu cilju: širjenju ljudske varčnosti. Ko se že bližamo desetemu letu po vojni, je prodrlo spoznanje, da strašnih posledic vojne na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju ne bo ozdravila ne znanost, ne gospodarska, ne finančna in carinska politika, ne več ali manj ugodne trgovske pogodbe, temveč da bomo razdejanje svetovne vojne ozdravili le s svetovnim ljudskim varčevanjem. Milijarde in milijarde uničenega narodnega bogastva je ustvarila ljudska varčnost; obnoviti ga bo mogla po vojni zopet le ljudska varčnost. Od svetovne vojne povzročeno uničenje narodnega premoženja in iz tega nastale težke gospodarske in socialne razmere so torej neposredni vzrok, zakaj je varčnost postala svetovno geslo in zakaj se je za propagando varčnosti določil poseben praznik. Toda poleg tega so drugi stalni vzroki, ki nam velevajo varčnost ne glede na posledice svetovne vojne. Moralni temelji varčnosti. Varčnost temelji na vztrajnosti, na zvestobi v malem, na tisoč in tisoč malih žrtvah, pri katerih si je treba odreči in se premagati. Varčnost je predpogoj za lastno gospodarsko odgovornost in gospodarsko dalekovidnost. Vsak član družbe se mora zavedati svoje odgovornosti za lastno gospodarsko eksistenco, v kolikor ta zavisi od njegove pridnosti in varčnosti, napram sebi, napram svoji družini in napram družbi. Varčnost zahteva torej močne volje za vztrajnost in samoodrečenje in poleg teh še druge lepe lastnosti značaja. Že samo ti razlogi so dovolj močni, da moramo radi njih, radi velikih moralnih plusov za posameznika, za družino in družbo gojiti varčnost kot narodno, kot ljudsko lastnost. Brez kapitala ni gospodarstva. Varčnost ljudstva je temelj dobrega narodnega gospodarstva. Kakor organizem potrebuje krvi, tako potrebujejo vse gospodarske panoge: poljedeljstvo, trgovina, obrt in industrija zadostnega kapitala. Ta kapital morejo z vztrajnim varčevanjem ustvariti stotisoči in milijoni malih varčevalcev. Dobro gospodarstvo —- dobra politika. Varčnost ljudstva je temelj dobre notranje in zunanje politike. Težko je voditi dobro politiko na znotraj, ako vsepovsod vlada le želja po trošenju gospodarskih dobrin mesto po ustvarjanju, ako vlada mesto zbiranja kapitala in napredka trošenje kapitala in goli spodarski zastoj. Država ne more izvrševati tudi najbolj aktualnih nalog, ako ji niso iz zdravega narodnega gospodarstva zajamčeni potrebni viri. Ves državni program ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva, ljudske prosvete, osebne in premoženjske varnosti, državnega gospodarstva, državne integritete itd., ostane lahko le napol dovršen ali pa samo na papirju, ako mu zdravo narodno gospodarstvo ne nudi potiebnih virov. Tudi v zunanji politiki se ne more uspešno delati, ako je treba imeti na vse strani ozire napram državam upnicam. In izkušnje v vsej zgodovini jasno kažejo, da je najsigurnejši temelj politične neodvisnosti gospodarska neodvisnost in gospodarska moč naroda. Varčnost je s tega stališča odlična narodna in državljanska dolžnost, ker potom varčnosti gre narod kot celota po poti gospodarske in politične moči in neodvisnosti. Varčnost — temelj blagostanja. Varčnost je temelj socialne blaginje. Ne le, da se z njo poedincu zasigura možnost človeka vrednega življenja, z varčnostjo se predvsem ustvarjajo kapitali, ki nudijo domačemu delavcu in domačemu podjetniku dovolj prilike za zaposlenje in za zaslužek. Če trpimo danes na brezposelnosti, je temu poglavitni vzrok pomanjkanje kapitala. Če trpimo istočasno na prenizkih mezdah, ki bi omogočile delavcu človeka vredno življenje, je temu zopet vzrok pomanjkanje kapitala, s katerim bi se mogla izvesti potrebna modernizacija in racionalizacija gospodarskih podjetij in s tem zasigurati delavcem boljši zaslužek. Varčnost — temelj kulture. Varčnost ljudstva je tudi temelj kulture. Z revščino ljudstva koraka roko v roki nekulturnost. Ako se danes s trdim delom komaj zasluži za vsakdanji kruh, na drugi strani pa nekateri nesmiselno zapravljajo lahko pri- dobljeni denar, je jasno, da niti na eni niti na drugi strani niso dani pogoji, da bi obstojal zmisel za kulturne potrebe. Inter arma silent musae. Ta rek velja prav posebno za težke gospodarske in socialne razmere, ki jih povzroči pomanjkanje kapitala oziroma pomanjkanje ljudske varčnosti. Mobilizacija narodnih sil. Kot smo iz navedenega razvideli, je varčnost tako važna zadeva, da moramo za njo mobilizirati vse narodne, prosvetne, socialne in gospodarske organizacije. S tem, da bo pospeševala varčnost, bo vsaka izmed navedenih organizacij delovala za splošno narodno korist in še za svoj posebni interes. Šola. Največ bo propaganda varčnosti zalegla pri mladini. Šola je tu prva poklicana, da vsadi seme varčnosti v srca mladine. Žal, dosedaj na tem polju še ni dosti delala. Slovenski učitelj, postani zares narodni učitelj s tem, da polagaš temelje za boljšo bodočnost naroda v varčni mladini 1 Mladinske organizacije. Vse mladinske organizacije so poklicane, da tu krepko sodelujejo. V vsaki mladinski organizaciji naj bo Čebelica obvezna ustanova. Gotovo pa naj vse mladinske organizacije izločijo iz svojega delokroga pogubne društvene veselice, ki navajajo mladino k pijančevanju in zapravljivosti in tako same z veselicami ugonabljajo, kar so prej s prosvetnim in vzgojnim delom zgradile. Proč z veseljačenjem. Vse prosvetne in občekorislne organizacije pa naj enkrat za vselej izločijo iz svojega delokroga veselice, s katerimi se zapravlja narodno premoženje in narodni ugled radi borih par dinarjev, ki naj se z veselico zaslužijo za društvene namene. Ako si taka društva ne znajo drugače pridobiti svojih sredstev za delo kot z nekulturnimi veselicami, potem naj raje takoj likvidirajo. Tudi naše delavske in kmečke strokovne in zadružne organizacije imajo tu še široko polje delavnosti. Le, ko bodo delavčeve in kmetove organizacije tudi gospodarsko močne in ko bodo v to svrho zlasti delavsko in kmečko mladino navajale k varčnosti, le tedaj bo našel delavski in kmečki stan v njih zadosti močno oporo v boju proti gospodarskim in socialnim krivicam današnje družbe. Varčnost — najuspešnejše orožje proti alkoholizmu. Z razširjenjem smisla za varčnost branimo tudi naš narodni ugled. Žalostno je, da je razposlala Jugoslovanska Zveza treznosti v prvi številki svojih novic za časopise tudi sledečo: „Nobena tajnost ni več, da so Slovenci v Jugoslaviji med največjimi pijanci". Če pomislimo, da smo za varčevenje že veliko naredili v naših regulativnih hranilnicah, v naših številnih kreditnih zadrugah, gotovo je, da imamo še eno široko polje, na katerem je treba zasaditi varčnost, polje preveč razširjenega alkoholizma, ki nam kvari naš narodni ugled. * v * Varčevanje ti da življenjsko silo, jači tvojo podjetnost, ti daje notranje zadovoljstvo! Disciplina glede nalaganja odvišnega denarja. K članku pod gornjim naslovom v 10. številki „Narodnega Gospodarja" smo prejeli od zadrugarja z dežele pismo, ki ga rade volje radi lepih misli priobčujemo. Prebral sem Vaš članek „Disciplina glede nalaganja odvišnega denarja" v 10. številki „Narodnega Gospodarja" in Vam moram reči, da sem Vam hvaležen za jasno, odkrito in odločno besedo. Zveza bi bila morala že davno vsem posojilnicam pojasniti svoje stališče v tem vprašanju, da ne bi se izgovarjale z nevednostjo, če jih doleti nesreča, ko nalagajo svoje prihranke tam, kamor jih vleče le sla po visokih obrestih. Ker sem o tem vprašanju že davno razmišljal, naj mi bo dovoljeno, da k Vašemu članku kot posojilničar z dežele dodam še par svojih misli. Posojilnice premalo uvažujejo vpliv Zadružne zveze in nje veliko delo, ki ga vrši v prid celokupnemu zadružništvu. Le premalo je znano, da le po zaslugi Zadružne zveze že od 1. 1923 uživajo tudi zadruge v Sloveniji davčno, taksno in po-štninsko prostost. V „Narodnem Gospodarju" smo lahko ponovno brali, koliko korakov je podvzemala Zadružna zveza pri merodajnih ministrstvih za ugodno rešitev in koliko intervencij so na prošnjo Zveze morali napraviti poslanci, da se je konečno dosegel uspeh. Predsednik Zadružne zveze dr. A. Korošec je obenem predsednik Glavne zadružne zveze v Beogradu za zadružništvo vse države. Ali bi se Glavna zadružna zveza zavzela tako energično za to, da se priznajo enake ugodnosti kot jih ima srbsko tudi slovenskemu zadružništvu, ako ne bi bil nje predsednik naš odlični zadrugar dr. Korošec? Žal je hvaležnost redka čednost tudi pri posojilnicah in povečini posojilnice tudi ne premislijo, kakšno dobroto predstavlja za naše zadružništvo oprostitev od davkov, taks in poštnine. Nekatere posojilnice tudi ne cenijo obli* sežnega dela, ki ga Zveza vrši za slovensko zadružništvo. Ne cenijo odgovornega in nehvaležnega dela z revizijami, nasprotno ji rajše še zamerijo strogo doslednost, s katero svojo revizijsko dolžnost vrši. Posojilnice ne cenijo dela, ki ga vrši Zveza s prirejanjem tečajev, z izdajanjem „Narodnega Gospodarja", z vzdrževanjem zadružne šole, s pravnimi nasveti in vsakovrstno pomočjo napram upravnim, sodnim in finančnim oblastem. Vprašajmo se, kje pa bi bilo naše zadružništvo, zlasti vsled težkih razmer po vojni, če ne bi Zveza tako vestno in požrtvovalno vršila svojih nalog. Še več, vprašajmo se, kako bi pa izgledalo v našem zadružništvu, ako bi se bilo vseskozi uveljavilo načelo nediscipliniranosti glede nalaganja odvišncga denarja in bi bile posojilnice po mili volji šle samo za visokimi obrestmi, ne pa gledale na varnost. Gotovo je, da bi bilo potem pri Slavenski banki prizadetih stotine posojilnic s težkimi milijoni, enako kot so prizadete po ogromni večini mestne (regulativne) hranilnice z ogromnimi milijoni. Le priznajmo odkrito, da je predvsem zasluga Zadružne zveze, da se danes ozirajo vsi zadrugarji iz cele države na slovensko ljudsko zadružništvo kot najvzorneje organizirano in najsolidnejše v celi državi. Še eno. Zdi se mi, da ste v Vašem članku premalo povdarili skupnost kot bistveno lastnost zadružništva. Brez skupnosti ne bi mogla prospevatl nobena zadruga. Zato pa je zadruga, ki noče poznati skupnosti v svojem razmerju do drugih zadrug in do Zveze, segla na korenine zadružništva. Ona je postala suha veja na zadružnem drevesu. Ne bo več sadu od nje in prvi veter jo bo odkrhnil. Rekel sem že, da mi je ugajala odločna beseda v Vašem članku. Odkrito Vam pa povem, da bi jaz za svojo osebo želel še odločnejše besede. Če pišete o disciplini zadružne armade, morate tudi odkrito povedati, kaj mora zadeti tistega, ki disciplino ruši. In tu bi jaz čisto konkretno predlagal in radi zadružnih koristi tudi nujno prosil Zvezo, da moje predloge osvoji in jih izvršuje. 1. Pozovite predvsem vse nedisciplinirane zadruge, naj vrše svojo zadružno uolžnost! In če ostanejo kljub opominu neposlušne in glede nalaganja odvlšnega denarja ravnajo proti zadružni skupnosti, Izvajajte vse posledice napram neposlušni zadrugi. 2. Zaračunajte taki zadrugi vsako uslugo! Če noče prispevati za delo Zveze v obliki naložb, tudi nima pravice do Zvezinih uslug. Razume se samoposebl, naj se tudi revizija taki zadrugi v celoti zaračuna. To je menda tudi že po pravilih Zveze določeno. 3. Neposlušna zadruga mora biti Izključena od pomoči Zveze In tudi od pomoči drugih zadrug v slučaju, če pride v težave, morebiti ravno radi tega, ker je denar nalagala drugod. 4. Neposlušna zadruga naj bo tudi izključena od Zvezlnega kredita v slučaju, da kredit potrebuje. S tem, da je denar nalagala zadruga drugod, je Zvezi otež-kočlla ali celo onemogočila dovoljevanje potrebnih kreditov drugim zadrugam. S tem pa se je odrekla tudi pravici do Zvezlnega kredita za slučaj, če ga sama potrebuje. 5. Končno postavljam zahtevo že zaradi drugih zadrug, ki disciplino držijo in svoj delež za Zvezlno režijo doprina-šajo, da se take zadruge sploh izključijo iz Zvezlnega članstva. Dejansko so se take zadruge Izključile že same Iz zadružne skupnosti s svojim sebičnim protizadruž-nim postopanjem. Naj Zveza to, kar so zadruge same že storile, tudi s formalno Izključitvijo potrdi. Trdi so ti predlogi. Toda vedite, da moramo biti trdi, ako hočemo imeti zdravo in močno zadružništvo, ako hočemo zmago zadružni armadi. Čas je že bil, skrajni čas, da se je postavilo vprašanje zadružne discipline. Kdor je le malo dobre volje, vidi in priznava, da so na Zadružni zvezi vsa bremena, ne samo revizije, ampak tudi celokupno zastopanje zadružnih interesov, vse delo za zadružno izobrazbo in zadružno progagando. Saj smo na glavni skupščinj Zveze slišali načelstveno poročilo o delu, ki ga Zveza vrši. In iz računskega zaključka smo tudi videli, da mora Zveza vzdrževati aparat, ki jo stane blizu milijona dinarjev na leto. Jasno je, da moramo vsprlčo tega stati na stališču pravičnosti, da posojilnice radi omogočenja zadružnih namenov in ciljev nalagajo od-vlšnl denar le pri Zvezi. Ako pa bodo posojilnice dajale svoj odvišni denar radi pol procenta ali enega procenta višjih obresti drugim zavodom, potem je pravično, da ti zavodi prevzamejo tudi naloge, ki jih danes vrši Zveza. Zveza pa ima potem pravico, da likvidira, ker ji za njeno delo ne nudimo potrebnih sredstev. Nesmiselno in krivično pa bi bilo, da bi Zveza sama nosila vsa bremena kot centrala 520 zadrug, ves prebitek iz zadružne kreditne organizacije pa bi se stekal v blagajne denarnih zavodov, ki za zadružništvo prav nič ne storijo. Take zahteve ne moremo staviti Zvezi. Zato se danes upravičeno pred vse posojilnice postavlja odkrito vprašanje: „Ali ste z nami, ali ste proti nam? Ali hočete marširati z Zvezo, ali pa se včlanite in si oskrbujte svoje zadružne potrebe tam, kjer nalagate odvišni denar 1“ Oprostite mi odkrito besedo! Vaš članek v „Narodnem Gospodarju" mi je potisnil pero v roko, ko sem bral, kar sem že davno mislil in občutil. Smatral sem za svojo zadružno dolžnost, da to, kar sem bral, tudi s svojimi mislimi izpopolnim in deloma podčrtam. Strnimo svoje zadružne vrste! Izvajajmo neizprosno zadružno disciplino 1 S tem bomo zadružništvo ozdravili, okrepili in mu pomagali do uspehov v prid našega ljudstva. II. Rente in amortizacije. V prvem Članku smo pokazali, kako [e na lahek in kratek način mogoče preračunati vrednost glavnice po preteku določene dobe. Ako opazujemo tozadevne račune nekoliko natančneje, ugotovimo, da prihajajo pri obrestno - obrestnih računih v poštev skupno štirje faktorji in sicer: 1. začetna glavnica (Z), 2. obrestni faktor (p), 3. čas (število računskih dob) (t), 4. končna glavnica (K). Kakor smo na podlagi omenjenih fak- torjev, od katerih so nam bili poznani trije, izračunali četrtega, tako poiščemo vedno tudi lahko začetno glavnico, obrestno mero in čas. Z ozirom na to vpostavimo torej splošno pravilo: z medsebojnim primerjanjem treh znanih faktorjev ugotovimo četrti faktor. Kako ugotovimo višino končne glavnice, smo pojasniti v prvem članku. Na podlagi tozadevnih izvajanj in primerov vpostavimo sledeče pravilo: 1. Končna glavnica. Končna glavnica je enaka začetni glavnici, pomnoženi z obrestnim faktorjem, vzdignjenim na potenco določenih računskih dob. V obliki računske formule izrazimo to pravilo sledeče: K = Z X P‘ Ako nam je znana končna glavnica, poznan tudi obrestni in računska doba obre-stovanja, moremo tudi ugotoviti, kolika je bila 2. Začetna glavnica. Ako smo ugotovili višino končne glavnice s tem, da smo začetno glavnico pomnožili z obrestnim faktorjem, potenciranim na določeno število računskih dob, sledi iz tega, da moremo tudi na podlagi končne glavnice poiskati višino začetne glavnice, in sicer s tem, da končno glavnico delimo z obrestnim faktorjem na isto potenco. Ta formula se torej glasi: Primer: Koliki znesek moramo danes naložiti, da bomo s 50/e obrestmi, ki se pripisujejo k glavnici koncem vsakega leta, po preteku osem let imeli naloženega Din 22.500'—? Končna glavnica znaša Din 22,500'— (K = 22.500), število računskih dob znaša 8 (t = 8), obrestni faktor za 6% pa je enak V05 (p = V05); obrestni faktor, vzdignjen na osmo potenco (1'058 ) = 1'477455. Računati je torej po gori navedeni formuli: t. j. 22.500 : 1-477455 = 15,228'90. 1 '058 Vložiti moramo torej Din 15.288 90. — Z logaritmi je račun neprimerno krajši in sicer: log 22.500 = 4,352.1825 log V05 = 0,021.1893 8 X log 105 = 0,169.5144 4,182.6681 num. log 4,182.6681 — 15.228 90. 3. Obrestna mera. Pri obrestno-obrestnih računih je treba tu in tam tudi ugotavljali višino obrestne mere. Iz prvotne formule: K = Z X P* 1 ugotovimo višino obrestne mere po sledečem pravilu: P K Z (z logaritmi: log p log K — log Z log t ; Primer: Po koliko odstotkov se mora obrestovati glavnica Din 3000'—, da bo po sedmih letih narasla na Din 4221'30 ? Rešitev: log 422V30 = 3,625-4462 log 3000'— =34771213 log t7 = 0,148 3249 log t = 0,021.1893 num. log 0,021.1893 = 1 05. Glavnica se mora torej obrestovati po 5%. 4. Čas obrestovanja. Na isti način moremo ugotoviti tudi čas obrestovanja in sicer po isti formuli, na podlagi katere dobimo novo razmerje in sicer v obliki: p. = K_ (a|i. logJC-togZ^ Primer: Koliko časa je bila vloga Din 8000— naložena po 5V0 ob vsakoletnem pripisovanju obresti tej glavnici, ako znaša končna glavnica Din 23.402'09? Račun nam je s pomočjo logaritmov po gornji fonnuli povsem enostaven: log 23.402 09 = 4,369.2520 log 8000 = 3,903.0900 log K — log Z = 0,466.1630 log 105 = 0,021.1893 0,466.1630 : 0,021.1893 -= 22. Glavnica je bila naložena 22 let. 5. Sestavljeni obrestno-obrestni račun, Z mnogo bolj zamotanimi računi imamo opravka, ako začetna glavnica ne ostane nespremenjena, temveč se ista trajno spreminja v rednih vnaprej določenih obrokih. Toda tudi v takem slučaju ločimo obrestno-obre-stne račune v glavnem na dvoje in sicer: v dekursivne in anticipativne. Kontokorentne obresti, ki se pripisujejo k glavnici vedno le sklepom računske dobe, imenujemo dekursivne, dočim označujemo obresti posojil, ki se predpisujejo polletno vnaprej, anticipativne. Isto velja glede anuitet pri amortizacijskih posojilih. Amortizacije. Amortizacije imenujemo one računske načrte, po katerih se v določenem času z enakomernimi obroki ali porabi ali pa odplača določena glavnica. Dolžnik, ki amor-tiziraja svoj dolg, plačuje poleg obresti tudi določeni odstotek ne glavnica. Vplačila na obresti in glavnico izvršuje hkrati in tako, da vplačuje redno polletno ali letno enake zneske, katere imenujemo „anuitete". Od teh odpade en del, ki leto za letom raste, na odplačilo glavnice in en del, ki leto za letom pada, na obresti. Ker amortizacijskih računov ne moremo sestavljati potom enostavnega aritmetičnega računanja, moramo v to vporabljati logaritme. Z ozirom na to, da večina naših za-drugarjev ali že dolgo vrsto let ni imela opravka z logaritmi, ali pa sploh ni imela nikdar prilike poznavati ta način računanja, bo Zveza založila tabele, iz katerih bo razvidno, koliko je treba pri določenem obre-stovanju odplačevati na obresti in koliko na glavnico, da se posojilo amortizira v 1, 2, 3, 4 i. t. d. letih. K tem tabelam bo pride-janih nekaj praktičnih primerov, kako je tabele uporabljati. Priporočamo pa posojilnicam, naj se glede sestave amortizacijskih načrtov za posojila vedno obračajo na Zvezo. Važna razsodba Upravnega sodišča in Državnega sveta. Po daljšem in vnetem prizadevanju celokupnega prečanskega zadružništva se je posrečilo, da je finančni zakon za leto 1922-23 z dne 31. VII. 1922. določil, da so se členi 95, 96 in 98 srbskega zakona o poljedeljskih in obrtnih zadrugah razširili na vso kraljevino SHS in veljajo v smislu tega člena za vse one zveze najmanj 20 zadrug in njih zadruge, ki po svojih pravilih ne dele članom ne zadružne deleže dividend, ne dajejo članom upravnih in nadzorstvenih odborov nikakih tantijem in katerih rezervni zakladi se nikoli ne razdeljujejo med člane. V pravilih teh zadrug mora biti tudi določeno, da se brez dovoljenja zveze te določbe pravil ne morejo izremeniti. S tem členom so bile torej davčne ugodnosti in prostosti, katere je že pred vojno uživalo zadružništvo v Srbiji, razširjene tudi na naše zadruge. Priznati moramo, da ima velik del zasluge za ta uspeh Glavna zadružna zveza za celo državo. Zgodilo pa se je, kakor se je že večkrat preje, da so zakonodajalci v Beogradu obračali, naši domači uradniški aparati pa obrnili. Doživeli smo namreč ponovno, da je naš slovenski upravni aparat popolnoma v nasprotju s starim načelom „in dubio contra fiseum", to je v dvomu oz. nejasnosti glede kakega zakona proti državnemu zakladu, razlagal različne manj jasne določbe novih zakonov tako strogo v prid državne kase in proti državljanom, kakor noben drug upravni aparat v celi državi. To vzgojo so naši uradniki prinesli še s seboj iz stare monarhije. Tako so torej pri Finančni delegaciji, oz. že prej pri Davčni administraciji v Ljubljani izrekli, da so te ugodnosti razširjene samo na naše kmetijske in obrtne zadruge. Srbski zadružni zakon se namreč imenuje „zakon o poljedeljskih in obrtnih zadrugah", kakor se imenuje pri nas veljavni zadružni zakon, “zakon o gospodarskih in pridobitnih zadrugah". V smislu tega srbskega zakona obstoje samo obrtne in kmetijske zadruge, v smislu pri nas veljavnega zadružnega zakona pa obstoje gospodarske in pridobitne zadruge. Če bi se torej hotela ta razlaga strogo dobesedno izpeljati, bi pri nas pravzaprav nobena zadruga ne mogla biti novo-pridobljenih davčnih ugodnosti deležna. Na tako očividno protizadružno stališče se vendar naša davčna uprava ni upala kar odkrito postaviti. Zato je začela zaenkrat samo s posameznimi slučaji in si je izbrala v ta namen za poizkus Vzajemno posojilnico, r. z. z o. j., Ljubljana. Tej je z odlokom od 1. junija 1926. odrekla Davčna administracija v Ljubljani te davčne ugodnosti in na pritožbo zoper ta odlok je to stališče potrdila tudi Delegacija ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani z odlokom z dne 27. oktobra 1926, št. I B 3336/3 ex 1926. — Zoper ta odlok je Vzajemna posojilnica v Ljubljani po svojem zastopniku, odvetniku dr. Jakobu Mohoriču v Ljubljani, vložila tožbo na Upravno sodišče v Celju, ki je tožbi z razsodbo z dne 31. marca 1927 opr. št. F 82/26/10 ugodilo in izpodbijani odlok razveljavilo. Delegacija ministerstva financ za Slovenijo je šla do zadnje instance in je dne 20. aprila 1927. vložila zoper navedeno razsodbo Upravnega sodišča pritožbo na Državni svet v Beogradu, ki je pa z rešitvijo z dne 29. septembra 1927. Br. 17562 to pritožbo zavrnil. V pravdnem postopanju je sicer davčna uprava zatrjevala, da noče najstrožje izvajati prepričanja, da navedene davčne ugodnosti veljajo samo za kmetijske in obrtne zadruge, ampak da postopa v tem pogledu zelo širokogrudno in je pripravljena priznati kot kmetijske in obrtne zadruge vse one zadruge, ki vsaj posredno podpirajo koristi kmetijstva in obrtništva, da pa tega ne more priznati Vzajemni posojilnici, ker ima ta vse delnice „Centralne vinarne" in nad polovico delnic delniške stavbne družbe „Union" v Ljubljani. Hotela je speljati vzajemno posojilnico na pot, da bi ta dokazovala, da ima tudi značaj poljedeljske ali obrtne zadruge. Vzajemna posojilnica pa je hotela ravno v interesu vsega našega zadružništva izposlovati razsodbo, da so zadruge, ki izpolnijo pogoje člena 262. navedenega finančnega zakona, deležne davčnih ugodnosti, ne glede na to, ali imajo značaj poljedelske ali obrtne zadruge ali ne. V nasprotnem slučaju bi bile namreč naše zadruge izročene na milost in nemilost vsakokratnega finančnega delegata v Ljubljani, ki bi lahko enkrat bolj, drugič manj širokogrudno razlagal pojem in obseg kmetijskih in obrtnih zadrug in bi jih jpo tej razlagi lahko obdavčeval in oproščal. Posebno v nevarnosti bi bile večje in močnejše zadruge, ker po prej navedenem stališču davčne uprave ne gre, da bi imela kaka poljedeljska ali obrtna zadruga v rokah delnice industrijskih in trgovskih podjetij, menda bi se smele zadruge pečati samo s primitivnimi in malenkostnimi gospodarskimi posli. Umevno je, da so se naše zadruge za izid te pravde zelo zanimale in imajo sedaj zadoščenje, da se je vprašanje njihovih davčnih ugodnosti rešilo v zadovoljstvo vsega našega zadružništva. Odgovori na ugovore proti konsumnim zadrugam. Pri nas imamo strokovne in stanovske organizacije raznih poklicev, predvsem pa delavske in kmečke strokovne organizacije. . Program teh organizacij sloni na eni temeljni točki: samopomoč potom organizacije in izobrazbe. Samopomoč pa je zadružno geslo. Če hočejo torej naše strokovne in stanovske organizacije dosegati svoj namen in doseči resnične gospodarske uspehe za svoje člane, potem morajo ob vsaki priliki in z vsemi sredstvi tudi propagirati med svojimi člani konsuinne in kreditne zadruge. Strokovne in stanovske organizacije morajo vse napraviti, da pri njihovih članih prodre prepričanje o edino uspešni samopomoči potom zadružne skupnosti v konsumnih in kreditnih zadrugah in da se razpršijo pomisleki in ugovori, ki jih zlasti nasprotniki konsumnega in kreditnega zadružništva širijo proti zadrugam. Ljudstvo pričakuje od konsumnih zadrug dobro blago po nizki ceni in povrhu na koncu leta še znatni popust za vse blago, ki je bilo čez leto kupljeno v zadrugi. Je to pravilno stališče in gotovo je, da konzumna zadruga z vsemi sredstvi stremi za tem ciljem. Toda če je slučajno kako blago, ki je podvrženo nestalnostim svetovnega trga, pri konsumni zadrugi nekoliko dražje kot pri trgovcu, pa se pridejo takoj pritoževati : „Saj ste v zadrugi celo dražji kot trgovci". Seveda, če se pa dogaja obratno in je torej pri konzumu blago cenejše, kar je skoro redno, se smatra to za nekaj samo-posebi umevnega in nihče tega niti ne omenja. So tudi taki, ki trdijo, da konzumne zadruge ne uravnavajo cen in ne vplivajo na znižanje cen blaga. Takim bi svetovali, da nekoliko prebrskajo statistiko in vidijo, kaj se dogaja tam, kjer konsumnih zadrug ni. Saj imamo že vendar tudi v tem oziru dovolj izkušenj. So slučaji, da je konzumna zadruga morala likvidirati in takoj so trgovci odgovorili na likvidacijo z zvišanjem cene blagu. Samo pomislite, kaj bi se zgodilo, ako bi lepega dne zaprle vse konzumne zadruge svoje lokale! Ali mislite, da ne bi trgovci na to odgovorili že prvi dan z zvišanjem cen. So med strokovnimi organizacijami tudi taka društva, ki mislijo, da zadrug ne smejo priporočati, ker bi potem izgubili enega ali diugega člana, ali ker bi za svojo tombolo pri kakem trgovcu ne dobila običajnega darila. Mislimo, da o tem ni treba zgubljati nobenih besed, temveč ugotoviti samo to, da je tako postopanje pod častjo vsakega društva in da društvo, ki tako dela, za skledo leče prodaja svoje prvorojenstvo, za groš izdaja svoje visoke naloge. Ko se ustanovitelji zadružnega gibanja, oni priprosti ubogi tkalci v Angliji otvorili svojo prvo malo zadružno trgovinico, tedaj so ljudje govorili: „Ubogi tkalci so vsled bede zblazneli". Danes pa je organizirani konzum postal največja gospodarska sila. 80 milijonov zadrugarjev je organiziranih v 120.000 konsumnih zadrugah. Imamo že zadružne seminare in na visokih šolah sO že ustanovljene stolice za zadružno vedo. Velekapital se združuje v trustih in kartelih. Z njih pomočjo narekuje cene. Mali človek-delavec, kmet in obrtnik bo našel zaščito proti velekapitalu v svoji zadrugi. Konsumenti so dolžni na gospodarsko tehtnico proti teži organizirane produkcije položiti težo organiziranih konsumov. Nasproti trustom in kartelom postavimo v enoto spojene konzumne zadruge in zadružne to-tovarne 1 V programu naših strokovnih in stanovskih organizacij se kot temeljna točka navaja samopomoč za naše socialno politične cilje. Zato je naloga in dolžnost vseh društev in njihovih članov, da pospešujejo zadružništvo s tem, da sami vse pri zadrugah kupujejo in da za zadrugo nabirajo nove člane. S tem ne pospešujemo le lastnega blagostanja, ampak tudi blagostanje potomcev. Zadruga hoče gospodarski mir in slogo mesto gospodarskega boja in deluje s tem za blagostanje ljudstva. Naj torej vse naše strokovne in stanovske organizacije pri praktičnem izvajanju svojih nalog zlasti delujejo na to, da se okrepi ljudsko zadružništvo, da vsak njihov član pristopi k eni ali drugi konsumni zadrugi in postane res delaven član zadruge. Praznik varčevanja. K današnjemu članku s tem naslovom pripominjamo, da nam je nek sotrudnik poslal za praznik varčevanja sledeči prispevek: „Jaz bi za praznik varčevanja opozarjal na troje. 1. Nacionalizacije. Pri nas je gotova stranka v velikem obsegu in z velikim profitom izvajala takozvane nacionalizacije tujih podjetij. Za velik dobiček za strankarsko blagajno je nacionalizirala največja podjetja. Danes pa vidimo, da so vsa nacionalizirana podjetja zopet denacionalizirana, zopet v rokah tujcev. Naštevati mi jih ni treba, saj so to največja podjetja v Sloveniji. Ko obhajamo praznik varčnosti, bi bilo na to opozoriti, da take nacionalizacije niso na mestu, ker niso privedle do uspeha, temveč so prinesle samo masten do biček blagajni gotove stranke, v resnici pa je ta davek za gotovo stranko moral plačati naš delavec. Pot resnične nacionalizacije velikih tujih podjetij pa je pot varčnosti. Vzemimo samo, da bi delavci prihranili toliko, kolikor se izmeče za alkohol vsako leto v Trbovljah, na Jesenicah in v vseh drugih industrijskih krajih in industrijskih mestih, pa bi iz teh prihrankov narasli ne milijoni, ampak stotina milijonov v malo letih in za te privarčevane milijone narodnega kapitala bi se pa pač dejansko mogla nacionalizirati tuja podjetja. 2. Negativno delo bank. Druga misel, ki jo je na praznik varčevanja treba povdariti, je ta, da so pri nas banke postale mesto pospeševalci naravnost rušilci varčevanja. Številni bolj ali manj javni bančni polomi, katere preživljamo, so uničili prihranke tisočem in tisočem varčevalcev. Posledica pa je ta, da je danes vsled tega silno padel smisel za varčevanje. Ljudstvo je izgubilo v veliki meri zaupanje do denarnih zavodov sploh in veselje do varčevanja. Poleg tega pa so banke s prevelikim številom podružnic, s prevelikim razkošjem v palačah, lokalih, avtomobilih itd., s preveliko režijo v poslovanju negospodarsko upravljale narodne prihranke, da ti prihranki dejansko niso služili gospodarstvu v zboljšanje in ljudstvu v blagostanje, ampak ravno nasprotno. Edina sreča v tem je, da so se vsaj kreditne zadruge z neomejeno zavezo po deželi zavedale svoje velike odgovornosti za previdno in gospodarskim zahtevam odgovarjajočo upravo ljudskega denarja in tako ohranile vsaj med kmečkim ljudstvom zaupanje v denarne zavode in veselje do varčevanja, dočim so banke, zlasti v mestih oboje, zaupanje in veselje rušile. 3. Vprašanje domače zaposlitve. Tretje pa je, da si s privarčevanim kapitalom ustvarjamo doma veliko možnost zaposlitve. Združene države so za vseljevanje zaprte, drugod pa se tudi vseljevanje omejuje, razun kjer niso življenjske razmere zelo neugodne. Vprašanje izseljevanja bomo najbolje reševali v varčevanjem, ki ustvarja domači kapital, domačo industrijo in zaposlenje doma. © © © VPRAŠANJA IN ODGOVORI © © O Vprašanje 41: Prosimo nauka, ali je treba v slučaju podaljšanja plačilnega roka izstaviti novo zadolžnico in jo dati v podpis dolžniku in porokom ali se lahko podaljšanje zabeleži na stari (prvi) zadolžnici. (Lj. h. p. v B.). Odgovor: Ob podaljšanju posojila ni treba, da bi se sestavila nova zadolžnica. Zadostuje namreč, če se na koncu zadolžnice pod datumom in podpisi napiše sledeča opazka: „Glasom načelstvenega sklepa z dne ... se rok za povračilo gorenjega posojila pod enakimi pogoji in s privolitvijo poroka (porokov) podaljša do . . .“ Nato se napravi datum in se pod njim lastnoročno podpišeta na eni strani dolžnik in porok (z dodatkom porok in plačnik), na drugi strani pa se pritisne posojilnični pečat ter se poleg njega odtisa podpišeta dva odbornika. Vprašanje 42: Imamo dekret o oprostitvi taks, ne. vemo pa, ali smo oproščeni sploh vseh taks ali pa samo gotovih in katerih? (H p. v Z.). Odgovor: Zadruge so po določbi srbskega zadružnega zakona oproščene taks pri ustanovitvi, pri potrditvi pravil in pri vseh poslih, ki jih imajo z državnimi ali občinskimi oblastmi. Finančni minister pa je potem z dvema naredbama točno določil, katerih taks so zadruge oproščene in sicer s prvo naredbo od 25. 12. 1923 št. 43.322, Ur. I. 1. od 7.1. 1924 in z drugo z rešenjem Gener. dir. od 10. 12. 1925 št. 84.559/25 Ur. 1. 21 iz 1. 1926. Obe naredbi smo doslovno objavili v Narod. Gosp. in sicer prvo v št. 1. iz 1. 1924 in drugo v št. 2. iz 1. 1926 str. 27. Vprašanje 43: Davkarija terja od nas rentni in invalidski davek od obresti hranilnih vlog. Ali smo ga res dolžni plačati? (H. p. v Š.). Odgovor: Za leto 1926 ste dolžni še plačati rentni in invalidski davek, toda le tedaj, ako ste imeli take hranilne vloge, katerih obresti so presegle Din 5.000'—. Tako visokih hranilnih vlog najbrže niste imeli. Zato odgovorite davčni administraciji, da v 1. 1926 niste imeli nobene vloge z letnimi obrestmi nad Din 5.000'—. Za leto 1927 pa določa proračunski zakon v čl. 79, 4. odstavek, da so od 1. januarja 1927 dalje obresti hranilnih vlog ne glede na njih višino proste rentnega in seveda tudi invalidskega davka. Vprašanje 44: Dolžnik je umrl. Posestvo in s posestvom tudi dolžnikov dolg prevzame naslednik. Ali je treba posojilo nasledniku na novo dovoliti in izstaviti novo zadolžnico? Kaj je v tem slučaju s članstvom, pristopnino, kako se mu računajo obresti. ? (H. p. v V.). Odgovor: Če je dolžnik umrl in prosi naslednik, da se mu posojilo še nadalje pusti, je treba o prošnji sklepati v načel-stveni seji enako kakor o prošnji za novo posojilo. Ako se mu posojilo dovoli, mora postati član zadruge in plačati pristopnino kakor tudi stroške za novo zadolžnico. Upravni prispevek se mu po sklepu načelstva lahko odpusti, istotako obresti za prvi mesec, ako so že bile plačane na staro posojilo. Vprašanje 45: Ali je neobhodno, da imamo v svrho uživanja taksne prostosti štampiljko, iz katere naj bo razvidno, na kakšni podlagi uživamo prostost. (H. p. v C). Odgovor: Naše finančne oblasti stoje na stališču, da mora vsaka listina, ki bi bila sicer podvržena taksi, a uživa iz kakršnega koli vzroka taksno prostost, biti opremljena z odtisom štampiljke, iz katere besedila je razvidno, na kakšni podlagi uživa dotičnik taksno prostost. Torej mora tudi vsaka zadruga imeti tako štampiljko, ako se bo če taksnih oprostitev posluževati. Da pa se jih more posluževati, mora poprej dobiti od finančnoga okrajnega ravnateljstva dekret, da ji taksna prostost res pristoja. D B D D D 1 □ ZADRUŽNIŠTVO. VSEM ZADRUGAM! 1. Še enkrat dekret o oprostitvi taks. Dasi smo zadruge že ponovno opozarjali da si preskrbijo od finančnega okrajnega ravnateljstva dekrete o oprostitvi taks, mnoge zadruge tega še niso storile. Opozarjamo še enkrat, storite to pravočasno, da obvarujete zadruge škode. Zveza vam radevolje preskrbi dekret, ako jf pošljete: 1. prepis zapisnika občnega zbora, na katerem so se pravila spremenila po določbi člena 262 fin. zak. za 1922/23, 2. sklep sodišča o registraciji teh prememb in 3. en izvod pravil. 2. Hranite dobro zadružne dokumente. Pogosto se dogaja, da revizor ne najde pri zadrugi dokumentov, ki se nanašajo na ustanovitev zadruge in na vse poznejše spremembe v pravilih in v sestavi odbora. Hranite v posebni mapi, najbolje v blagajni, izvirna pravila s sklepom sodišča o vpisu zadruge, kakor tudi vse poznejše sklepe sodišča, ki zadevajo vpis spremembe pravil ali vpis novih odbornikov v zadružni register. 3. Čeke, ki jih pošiljate Zvezi na vnovčenje, naj predvsem podpiše na zadnji strani dotični, na čegar ordro ček glasi. To velje zlasti za amerikanske čeke, ki zelo pogosto glasijo na ordro gotove osebe. Pod imejiteljem čeka pa naj ček podpiše še za- □ 0 B D B B B I druga, ki ga pošilja Zvezi. — Obveščeni smo že v par slučajih, da so zadruge napravile s sprejemanjem čekov ljudem veliko uslugo, ker so jim poprej za take čeke trgovci plačevali zelo nizko ceno. 4. Oprostitev poštnine velja za priporočena pisma. Za taka pisma se plača le priporočnine Din 3'—, dočlm je pismo običajnega porta (po teži od Din V— naprej) prosto. Dobivamo pa zelo veliko priporočenih pisem od zadrug, frankiranih z Din 4'— in še več, mesto le z Din 31—. 5. Narodni Gospodar je namenjen zadružni izobrazbi in zadružni propagandi. Poslovanje in vodstvo naših zadrug bo neizbežno nazadovalo, ako se člani načelstva in nadzorstva ne bodo zanimali in se izobraževali v zadružnih stvareh. To jim v veliki meri in v lahko razumljivi obliki nudi Narodni Gospodar. Priporočamo torej, naj kolikor mogoče pri vseh zadrugah obvelja načelo, do bodo z novim letom 1928 vsi člani načelstev in nadzorstev naročniki In bravci Narodnega Gospodarja. Apetit bank po kmečkih prihrankih. Tajništvo društva vojvodinskih bank je napravilo pri ministrstvu za trgovino korake, naj bi se kmetijskim kreditnim zadrugam prepovedalo sprejemanje vlog od nečla- Hov. Za utemeljitev navaja, da banke plačujejo davke, zadruge in zveze pa so oproščene davkov. Gre še dalje in zahteva, da država kontrolira poslovanje zadrug in zvez. Zahteva končno, da smejo biti člani kmetijskih zadrug izključno le kmetje. — Razumemo apetit bank, da bi še kmečki denar spravile v svoje blagajne, zlasti ker jim vsled številnih in velikih polomov ljudstvo več ne zaupa in ne mara vlagati svojega denarja v banke. Naivno pa je gotovo, da zahtevajo, naj jim državna oblast pomaga do denarja, ko bi vendar morale vedeti, da pri denarju sloni vse edino in izključno na zaupanju. Tu ne pomaga nobena državna odredba. Tudi država ne uspe z državnim posojilom, ako točno ne izpolnjuje svojih obveznosti. Kreditne zadruge z neomejeno zavezo so si pridobile zaupanje ljudstva, ker kljub časom krize nismo doživeli niti enega poloma. Zato jim ljudstvo danes rado zaupava svoje prihranke. Banke so izgubile zaupanje ljudstva, ker so slabo upravljale naloženi denar in povzročile ljudstvu stomilijonsko škodo. Tega zaupanja bankam ne bo vrnila nobena državna odredba in tudi ne prepoved, da kmetijske kreditne zadruge ne smejo sprejemati hranilnih vlog od nečlanov. Sicer pa pričakujmo, da državna oblast ne bo tako naivna, kakor je naivno tajništvo vojvodinskih bank. Glavna zadružna zveza v Beogradu je imela 22. oktobra izredno glavno skupščino. Na dnevnem redu je bil slavnostni govor v spomin desetletnice smrti dr. Kreka. Govor je imel ravnatelj Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug in obenem podpredsednik Glavne zadružne zveze Mihajlo Avra-mović. V posnetku prinašamo misli Avra-moviča na drugem mestu. Dalje je bilo na dnevnem redu vprašanje kmetijske krize in vprašanje kmetijskih kreditov. V teh dveh točkah sta bili sprejeti dve precej obširni spomenici, ki sta bili predloženi vsem ministrstvom, ministrskemu predsedniku in kralju. Prva spomenica vsebuje v glavnem predloge o sanaciji kmetijske krize s pomočjo državnega programa, povzdige kmetijstva in izvoza kmetijskih pridelkov. Druga spomenica vsebuje v glavnem obrazložitev predlogov, kako naj se spremeni zakon o poljedelskem kreditu in pa druge nujne predloge, da se kmetijska kriza ublaži z nujnim preskrbo-vanjem cenenega proizvodnega kredita zadružništvu. Glavne predloge spomenic bomo mogli prinesti šele v prihodnji številki. Za varstvo kmetijskega gospodarstva. Pod predsedstvom dr. Antona Korošca se je 9. novembra vršila seja ožjega odbora Glavne zadružne zveze v Beogradu. Predmet razgovora je bila nova zvišana carinska tarifa, ki jo je uvedla Avstrija. Glavna za-zadružna zveza bo na merodajne činitelje razposlala pismo za zaščito jugoslovanskega kmetijstva. — Istega dne so poslanci Jugo-slovenskega kluba dr. Hohnjec, Pušenjak in Žebot obiskali dr. Radojeviča, vodjo naše delegacije za pogajanja z Avstrijo in mu predložili zahteve poljedelcev, živinorejcev in vinogradnikov z ozirom na nameravano pogodbo. Mihajlo Avramovld o dr. Kreku. Na izredni glavni skupščini Glavne zadružne zveze v Beogradu 22. oktobra je govoril ustanovitelj srbskega zadružništva, Mihajlo Avramovič slavnostni govor v spomin desetletnice smrti dr. Kreka. Govoril je o Kreku z velikim spoštovanjem in podal kratko sliko njegovega delovanja. Z dr. Krekom sta se spoznala 1. 1908 na mednarodnem zadružnem kongresu v Piacenzi, kjer sta na tridnevnem kongresu tajno občevala, se sestajala in razgovarjala. Že tedaj je napravil Krek nanj najgloblji vtis. Krek je bil človek, kakršnih malo srečamo v življenju. Velik človek, topla slovanska duša! Vsak, kdor je imel priliko 1?4 se z njim spoznati, ga je moral takoj vzljubiti. Iz razgovorov v Piacenzi je Avramović videl, da Krek dobro pozna gospodarske in politične razmere na Balkanu, posebno med jugoslovanskimi narodi. — Po kongresu v Piacenzi sta si potem stalno dopisovala s Krekom. Krekova pisma so bila zelo važna in izredno poučna. Toliko programatičnega in idejnega materijala je bilo v njih, da se je Avramović mogel iz njih največ učiti. Redno se je obračal nanj po nasvete. Vsa Krekova pisma je hranil, toda žal jih je moral uničiti, ko so Avstrijci zavzeli Beograd, da ne bi škodovala Kreku. — Važno je Krekovo delovanje na zadružnem polju. Bil je zadrugar, obenem pa krščanski etik. Ideal mu je bil mali človek, ki ga je treba gospodarsko in etično dvigniti. — Krek je bil tudi velik nacijonalist. Svoje ljudstvo in svojo domovino je zelo ljubil. Vedno je deloval za ohranitev slovenskega naroda in zastavil vse svoje sile v borbi proti nemškemu kapitalu, ki je hotel slovensko ljudstvo podjarmiti. Krekova zasluga je, da se je slovensko zadružništvo dvignilo na izredno visoko stopnjo. — Ne sme se pozabiti, da je bil pokojni Krek duhovnik. Govornik pravi, da mu je izredno težko, kadar čita, kako nedelikatno se govori o slovenskem duhovništvu in podcenjujejo njegove kulturne zasluge. Da je slovenski narod narod, temu je največ pripomogla ravno slovenska duhovščina. Pokojni Krek ima mnogo naslednikov in sodelavcev med slovensko duhovščino. Zato je slovensko ljudstvo tako udano svojemu duhovniku, ker je duhovnik nosilec kulturne akcije. Z objektivnega stališča, — je povdaril, — so slovenski duhovniki veliki kulturni delavci. V pokojnem Kreku gledamo tip zadrugarja. Od njega se moramo učiti in v smislu njegovih načel delovati. — Krek je uvidel potrebo po socialnih delavcih. Zato je prirejal socialne tečaje. Njegovo delo na socialnem polju je bilo takšno, da ga še ne moremo dovolj doumeti, niti dovoljno oceniti. Na sv. Joštu se je zbirala na tečajih mladina, ki je z navdušenjem sprejemala Krekove ideje in jih tudi skušala v življenju uveljaviti. Govornik navaja podrobnosti o socialnem delu dr. Kreka in pravi, da bi se moralo našim potomcem predočiti dela velikih mož. Nam vsem pa naj bi bil vzor pokojni Krek. Slavu Kreku! V Glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu je prišlo do težkega položaja vsled ostrega nastopanja opozicije. Opozicija je na svojo pest sklicala glavno skupščino in kongres za 13. in 14. novembra v Jagodino, dočim je sedanja uprava Zveze sklicala glavno skupščino in kongres] Zveze za 14. in 15. novembra v Novi Sad. Težko je predvideti, kakšne posledice bo rodil ta razcep v srbskem zadružnštvu. Eno pa že danes lahko rečemo, da ugledu in moči zadružništva tako postopanje gotovo ne koristi, pa tudi gmotna škoda iz tega notranjega boja ne bo majhna. Vidimo pa iz tega tudi, kako usodne posledice more imeti kaka zakonska določba. Po srbskem zadružnem zakonu ima namreč Glavna zveza monopol za vse kmetijske zadruge v Srbiji. Kmetijska zadruga v Srbiji sploh ne more obstajati, ako ni včlanjena v Glavni zvezi. Vsled te zakonske določbe so prisiljeni marširati v eni Zvezi popolnoma nasprotni duhovi. Kakšne posledice pa to lahko rodi, to okuša danes srbsko zadružništvo. Agente, ki vam ponujajo razne papirje v nakup, vrzite skozi vrata. — Zopet nam javljajo iz Kranjskega okraja, da je več ljudi postalo žrtev brezvestnih agentov, ki so jih oškodovali za prav znatne svote. Agenti namreč izrabljajo nepoučenost ljudstva glede državnih in drugih papirjev ne le s pretirano visoko ceno ampak tudi s tem, da brez kakega pooblastila sprejemajo obročna plačila in jih seveda poneverjajo. Kupec papirja bi moral te obroke nakazovati naravnost banki, za katero agenti papir prodajajo. Agenti izvabljajo denar od ljudi celo z lažmi, češ da je njihova srečka zadela in da je zato treba plačati visok državni davek, banki pa takoj tudi celo srečko. — Zadruge so dolžne poučevati ljudstvo, naj nobenih papirjev od agentov ne kupuje. Oni ljudje pa, ki želijo papirje kupiti, naj se obrnejo na posojilnico, ki jim potom Zadružne zveze lahko preskrbi papirje po dnevnih tečajih, torej po resnični vrednosti. O O O O © GOSPODARSTVO. © © © © © Oblastno hranilnico v Zagrebu je osnoval Zagrebški oblastni odbor. Namen hranilnice je ta, 1. da nudi ljudstvu priložnost za varno nalaganje in obrestovanje prihrankov, 2. da nudi cenen kredit samoupravnim edini ca m [in zadružnim organizacijam in 3. da naposled z morebitnimi prebitki poslovanja pospešuje občekoristne in dobrodelne name ne. — Razlika med obrestno mero za vloge in posojila sme po statutu te hranilnice znašati največ 30/0. Vse samoupravne edi-nice iz področja oblasti imajo svoj denar nalagati v to hranilnico. Zakon o državni hipotekarni banki trdijo, da se s to določbo ni kršil. Polom Prve srbske kmetijske banke v Beogradu. „Zemljoradnička zadruga" piše o tem sledeče: Meseca avgusta je prišla v konkurz Prva srbska kmetijska banka. Tako se je vrsta nesolidnih bank, ki so pogubile mnogo sirotinskega denarja in povzročile veliko škodo narodnemu gospodarstvu, povečala še za eno podjetje, ki je s tolikim vikom in krikom začelo 'svoje delo. Kot razloge, zakaj se je spominja s posebnim člankom, navaja list sledeče: 1) ker so ustanovitelji te banke hoteli kokurirati kmetijskim zadrugam v Srbiji in jih uničiti, 2) ker se je tej banki posrečilo z vseskozi nesolidno in nepošteno agitacijo spraviti skupaj velike vsote vlog naših izseljencev v Ameriki in 3) da bi kmete, posebej pa zadrugarje opozorili, da se kot živega ognja varujejo pred raznimi spekulanti in ljudmi, ki hočejo na račun kmeta bogateti, pa magari to za ceno popolnega upropaščenja ogromnega števila ljudstva. Že 1. 1914 je vodila Glavna zveza srbskih zadrug boj proti tej banki, ki je hotela po vseh selih ustanavljati svoje zbiralnice za ljudski denar, da na ta način konkurira s kmetijskimi zadrugami. G. M. Avramovič je že 1. 1914 izdal knjigo „Kmet in denarni zavodi", v kateri svari kmete pred banko. — Po 13 letih se je končno pokazalo, kako prav je imel voditelj srbskega zadružništva g. M. Avramovič, ko je svaril kmete pred banko in jim svetoval, naj se raje oklepajo kmetijskih zadrug. Teden mlečne propagande so priredili ta mesec v Zagrebu. Namen je bil ta, da se razširi konsum mleka in mlečnih izdelkov pri mestnem prebivalstvu. Tudi naše mlekarske zadruge imajo kleti prenatrpane s sirom. Mleka ni mogoče spraviti v denar. Za maslo pa je domači konsum naravnost malenkosten. Pa je vendar mleko najtečnejša, najzdravejša in tudi najcenejša hrana, za mesta in delavske kraje. Toda vsega tega naš meščan in delavec še ne vesta. Treba jima je to odkriti. Zato bi bilo tudi pri nas zelo potrebno prirediti teden mlečne propagande, da se s predavanji, s tiskom in z razstavami opozori mestno in delavsko prebivalstvo na pomen in potrebo mlečne hrane. m Anketa o zadolženosti kmetijstva se je vršila 23. oktobra v Beogradu. Na poziv poljedelskega ministerstva so se ankete udeležili zastopniki zadružnih organizacij, zastopniki večjih bančnih zavodov v državi in pa nekaterih ministrstev. Anketa je ugotovila nevarnost, da se naše kmetijstvo prezadolži, ako se čim prej ne organizira agrarni kredit in se ne podvzamejo vsi koraki za rentabilnost poljedelstva. Če bo ostajalo mesta, se bomo v prihodnji številki natančneje pečali s to anketo. Kmetski denar kmetu. O tem smo že mnogokrat pisali in vendar še premalo. Potrebno je, da so vsi zadrugarji o tej resnici tako prepričani, da znajo to tudi drugim dopovedati: 1) da je denar v naših posojilnicah najbolj varen, v njih nikoli ne more propasti, 2) da je denar v naših posojilnicah vlagatelju vsak čas na razpolago, takorekoč vedno pri roki, 3) da denar v posojilnici stalno raste, ker se množi z obrestmi in z obrestmi od obresti, 4) ker denar, naložen v posojilnico, služi v prvi vrsti povzdigi kmečkega gospodarstva. Začasni gospodarski svet. Ministrskemu svetu je bila predložena uredba o ustanovitvi začasnega gospodarskega sveta. Ta gospodarski svet naj bi deloval pri ministrstvu za trgovino in industrijo z nalogo, da na vsakokratno zahtevo resornega ministra poda svoje mnenje in predloge o vseh vprašanjih, ki zadevajo gospodarsko, socialno in finančno politiko države. Po uredbi naj bi trgovinski minister sestavil gospodarski svet takole: 1. 15 članov na predlog trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic v državi, 2) po enega člana na predlog Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, Udruženja rudarskih podjetnikov v Beogradu, Udruženja bank v Beogradu in Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu, 3) 5 članov na predlog zadružništva, 4) enega člana'na predlog centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Beogradu. Vse te člane imenuje minister za trgovino in industrijo na predlog dotičnih organizacij. Razen tega imajo pravico odposlati po enega zastopnika v svet vsa ministerstva, ki imajo direkten stik z gospodarstvom. Člani so imenovani ža leto dni. Sklicuje pa gospodarski svet minister za trgovino in industrijo po potrebi. — Zadružništvo bi zastopali: en zastopnik Glavne zadružne zveze v Beogradu, Glavne zveze srpskih kmetijskih zadrug v Beogradu, Zveze hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu, Zadružne zveze v Ljubljani in ene zveze kmetijskih zadrug v Sarajevu. — Sliši pa se že mnenje, da je od tega načrta pa do uveljavljenja gospodarskega sveta še dolga pot. Podružnice bank. Po vojni se je bankarstvo preveč razvilo in gospodarski strokovnjaki trdijo, da so pri gospodarski krizi sokrive banke, ker s predragim posredovanjem kredit preveč podražijo. Res se je po vojni naše gospodarstvo precej razvilo in naraslo, gotovo pa ne v taki meri, kot so se razvili in pomnožili bančni zavodi. Na celem Kranjskem je bilo pred vojno sedem bank in bančnih podružnic, danes imamo 22 bank in bančnih podružnic, od katerih jih odpade samo na Ljubljano 12. Skupno pa imajo banke s sedežni v Sloveniji 30 podružnic v državi in 2 izven države. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze" v Ljubljani. I. Hranilnice in O M nr n & "5 o rr — >o 5 | Število zadruž- [ nikov ! : Denarni Hranilne vloge Posojila Tekoči račun z Zvezo Upravni Gotovina Stanje Naložen Zaostale Ostala aktiva Zguba Deleži Stanje Predplač. Slanje izposojil Rezerva Dobiček posojilnice promet stroški posojil denar obresti obresti >(/) N K/O O. vplačane dvignjene dana vrnjena prejeto izdano inventar, deleži) n ran. viog m osiaia pasiva Kranjska 143 138 30.749 1.049,20-1.293 11 150,001.233 34 82,093.924 62 140,912.427 15 112.704.416 61 165,139.903 46 203,374.890 49 1,673.080 29 3.858.838 94 145,994.165 13 95,420.850 30 1,609.283 70 7,343.296 45 338.607 69 173.892 88 243,791.368 50 253.836 81 5,757.259 09 2,935.742 55 1,652.942 38 Štajerska 134 133 33.712 651,903.195 19 140,382.817 90 85,896.045 61 86,538.762 55 68,556.636 93 91,995.364 02 118,937.637 50 1,571.199 14 2,623.232 45 116,599.669 76 59,072.036 48 1,603.466 77 8,953.215 10 62.342 11 264.747 32 183,384.147 83 606.999 71 537.102 88 2,839.075 59 1,281.889 24 Hrvatska 7 7 1.598 9,178.336 82 2,172.099 78 1,243.688 90 1,498.005 58 562.063 21 1.467.702 04 1,311.224 64 31.273 !8 146.161 43 2,874.915 63 1,086.808 60 127.118 51 277.523 29 288 98 3.067 29 4,261.673 41 321 59.965 34 163.600 77 24.188 53 Skupaj . 284 278 66.059 1.710,285.825] 12 292,556.151 02 169,233.659 13 228,949.195 28 181,823.116 75 258,602.969 52||323.623.752 63 3,275.552(66 6,628.232 82 265,468.750 52 155,579.695 38 3,339.868 98 16,574.034 84 401.238 78 441.707 49 431,437.189 74 861.157 52 6,354,327 31 5,938.419 01 2,959.020 25 II. Nabavne in prodajne zadruge S ^ £ 'a O ^ rz: >u 5 s Število zadruž- nikov Denarni promet Blago Upravni stroški Kosmati dobiček Gotovina Zaloga Dolžniki Inventar Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Stanje izposojil in ostala pasiva Rezerva Dobiček KŽ s '00 D- prejelo izdano zadružni nezadružni premični - nepremični inventar, deleži) Kranjska 43 40 25.345 497,418.150 59 77,648 351 46 76,080.159 17 4,631.241 34 6,584.895 39 532.275 41 16,853.304 60 4,933.335 50 3,301.442 62 789.014 84 1.598.659 44 2,367.677 73 72.262 85 575.338 52 8,379.085 03 16,667.208 28 3,283.679 61 1,277.838 37 264823 18 Štajerska 21' 20 5497 29,199.532 07 10,857.790 92 10,523.563 85 448.488 60 575.878 07 55.494 14 1,725.744 28 1,057.204 36j 5 585 — 82.416 21 35.361 19 196.942 78 22.456 93 123.733 51 1,010 973 58 1,406.029 58 81.341 63 374.695 28 154.439 26 Hrvatska 9 7 2.078 7.805 640 36 3,223.583 89 2 843.713 88 187.990 77 379.870 01 45.288 26 574.710 17 237.847 61 — — 50.661 01 12.723 65 48.975 21 12.222 67 118.153 — 303.963 80 396.895 37.084 52 120.593 67 5.738 59 Skupaj . 73 67 32.920 534.423.323|02 91,730.726 17 89,417.436 90 5,267.720 71 7,540.643 47 633 057 81 19,153.759 - 6,228.387 47|| 3,307.027 62 922.092 06 1,646.744(28 2,613.595 72 106.942 45 817.225 03 9,724.022 41 18,470.132(86 3,402.105 76 1,773.127 32 424.993 03 III. Mlekarske zadruge. Kranjska 24 21 3.784 18,879.974 66 5,909.079 21 5,321.712 40 546.308(71 772.102 82 58.717 18 354.243 77 . — 402.288 19 261.264 65 170.439 20 160.669 94 14.228 50 60.016 88 406.260 04 436.465 89 161.860 62 391.632 32 116.615 68 Štajerska 2 2 80 548.408 54 140.049 93 110.341 65 13.437(72 29.708 28 586 14 — — — — 1.018 83742 5 >6 —- 301 86 2.260 — 20.000 — 38.390 35 3.885 87 16515 67 5.192 11 Skupaj . 26 23 3.864 19,428.383 20 6,049.129 H 5,432.054(05 559 746(43 801.811 10 59.303 32 354.243 77 — - 402.288 19 262.282 65 254.181 20 161.265 94 14.530 36 62.276 88 426.260 04 474.856 24 14.746 40 408.147 99 121.807 79 IV. Živinorejske zadruge Kranjska 19 17 907 | 188.116 75 20.662 80| 18.192 — 15.305 69 2.470 80 3.076 68 14.187 50 6 380 — — — 7.893 94 32 247 20 26.794 45 9.610 53 7.118 75 10.925 40.667 69 894 33.285 56 7.299 30 Štajerska 8 5 242 91.440 29 20.724 50| 7.750 — 3.165 — — 1.681 75 — — — — — — 4.500 — 5.950 — 26.066 30 2.536 22 1.492 50 — 163 43 11.711 36 18.441 77 8.925 21 Skupaj . 27 22 1.149 j 279.557 04 41.387 30| 25.942 - 18.470 69 2.470 80 4 758 43 14.187 50 6.380 - 1 — 12.393 94 38.197 20 52 860 75 12.146 75 8.611 25 10.925 — 40.831 12 12.605 36 51.727 33 16.224 51 V. Zadružne elektrarne Kranjska 7 7 3-i0 1,444.707 87 36.388 40 31.532 75 116.028 22 4.855 65 9.615 61 48.203 28 26.807 50 — — 413.588 69 698.870 39 116.574 92 58.191 19 493.531 12.099 20 835.464 09 4.838 50 17.636 23 8.282 56 Štajerska 11 5 203 993.387 89 12.606 75 12-125 70 31.945 23 481 05 12.802 07 4.598 50 68.442 31 — 50.000 280 380 236.431 02 27.413 34 284.525 — 28.175 71 361.774 96 — — 4.608 75 982 82 Skupaj . 18 12 593 2,438.095 76 48.995 15 43.658 45 147.973 45 5.336 70 22417 68 52.801 78 95.249 81 — — 463.588 69 979.250 39 353.005(94 85.604 53 778.056 — 40.274 91 1,197.239 05 4.838(50 22.244 98 9 265 38 VI. Stavbinske zadruge Kranjska 9 ’ 8 438 1,545.144 51 1.617 — 382 18.752 15 1.235 — 3.756 06 365.858 84; 17.584 53 25.410 44 378.274 20 45.858 32 43.773(65 161.846 314.006 60 373.473 98 611 25.821 20 4.737 26 Štajerska . ... 1 1 165 1,711 965 36 80.736 35 83.576 50 17.206 17 — — — — 8.052 — — —1 — — 3 592 89 458.396 93 259 50 — 48.733 — — - 402 357 82 — — 18 209 66 1 000 84 Skupaj . 10 9 603 3,257.109(87 82.353 35 83.958 50 35.958 32 1.235 - 3.756 06 8.052 - 365.858 84 17.584 53 29.003 33 836 671 13 46.117 82 43.773(76 210.599 — 314.006 60 775.831 80 611 - 44.030 86 5.738 10 VII. Obrtne zadruge Kranjska 17 15 1.178 134,907.110 66 14,827.553 63 13,127.850 98 2,300.101 68 2,583.383 98 89.227 66 3,926.637 83 590.888 22 1,681.782 83 777 730 43 816.077 01 1,371.511 94 9.154 77 534.094 02 3,866.615 28 4,036.246 40 470.617 98 291.863 61 63.673 40 Štajerska 4 3 45 1.705.897 82 438.650 95 • 505.666 88 86 968 34 — — 1.307 07 248.780 95 — — —- 40 679 40 — — 19.825 50 — - 11.150 — 116.687 56 169.767 — 500 — 9.170 58 3.217 78 Skupaj . 21 18 2.223 136,613.008 48 15/266.204 58 13,633.517 86 2,387.070 02 2,583.383 98 90.534 73 4,175.418(78 590.888(22 1,681.782 83 818 409 83 816.077 01 1,391.337 44 9.154(77 545.244 02 3,983.302 84 4,206.013 40 471.117 98 301.034 19 66.891 18 VIII. Razne zadruge Kranjska 6 4 225 32,565.878 97 81.391 15 67.532 15 24.234 40 181.003 63 22.142 79 1,635.754 05 1,060.382 41 14.458 48 44.650 79 23.891 62 6.945 82 16.612 75 71.375 2,089.594 67 552 149 29 61.413 11 42.175 10 8.131 54 Štajerska 10 7 662 3,656.435 25 — — — 108,308 81 — - 34.042 11 307.190 — 303 413 92 42.207 10 96.257 80 200.600 — 712 - 4.205 20 184.604 75 164.015 47 573.613 24 6.490 48.964 18 10.940 49 Hrvatska 1 1 — — - — — — — 217.891 87 — — 23.9‘0 35 503.219 — 137.664 25 — — 717.438 40 222.056 09 11.097 50 — - 125.100 — 1,423 692 22 - - 40.824 75 24.8X2 03 986 59 Skupaj . 17 12 887 36,222.314(22 81.391(15 67.532(15 350.435(11 181.003 63 80.165 25 2,446.193(05 1,501.460 58 56.665 58 858.346 99 446.547 71 18 755 3/ 20.817 95 381.079 75 3,677.302 36 1,125.762 53 108.727 86 116.021 31 20.058 62 IX. Osrednje zadruge ! Kranjska . ... | 1 1 1 2.030 j 706,657 639|24 - - - - 1,457.93,(111 1,882.015(081 120.05l|79| 3,043.223|62| 13,179.755(04 1 l,473.209|3l|( 1,896.591 |lb| 8,185.935|27| 27.354|tio| 45,893| - *3 I Si SL 1 - - 46.895| M | — X Kmetijsko strojne zadruge o b/j 3 g =i s S -5 rS Denarni Zaslužek strojev Obratni Upravni Popravila Gotovina Zaloga Dolžniki Inventar Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Stanje izposojil Rezerva Dobiček .175 3 -v5 o. ■v5 3 c promet sirusKi sirosKi zadružni | nezadružni premični nepremični (inventar, deleži) in ostala pasiva Kranjska 18 17 1.361 2,280.953 94 159.094 88 53.158 15 52.321 25 11 311 01 20.068 94 336.663 32 58.965 40 — — 70.028 15 27.043 24 15.913 77 18.441 60 18.468 25 101.045 30 278.385 18 4.076 50 85.883 71 59.265 48 Štajerska 5 5 178 164.272 - 55 465 25 22.283 2(1 3.472 40 21.012 - 8 51 — - —- — — — 31.178 45 3.900 — 2 228 59 5.743 12 2.590 — — — 22.687 08 5412 99 11 830 58 538 02 Skupaj . 23 22 1.539 2,445.225 94 214.560 13 75.421 35 55.793 65 32.323(01 20.077 15 336.663 42 58.965 40 — — 101.206 60 30.943 24 18.142 36 24.184(72 21,058 25 101.045 30 301.072 26 9.489 49 97.714 29 59.803 50 • : Hranilnice in Število zadrug Število poročil Število zadruž- nikov Denarni promet Hranilne vloge Posojila Tekoči račun z Zvezo in člani Upravni Gotovina Stanje posojil Naložen Zaostale Ostala aktiva Zguba Deleži Stanje Predplač. Stanje izposojil Rezerva Dobiček posojilnice vplačaue dvignjene dana vinjena prejeto izdano stroski dener obresti (invnntar/ deleži hran. vlog obresti in ostala pasiva Skunaj . 284 278 66.059 1.710,285 825(12 292,556.151 (O.- |l69,238.659 13 228,949.195|28||l81,823.116(75 258,602.969|52||323,623.752(63 3,275.552(66 6,628.232(82 265,468.750(52 155,579.695(38 3,339.868(98 16,574.034(84 401.238(78 441.707(49 431,437.189 74 861.157(52 6,354.327(31 5,938 419(01 2,95»020(25 Zadruge Število zadrug Šieviio poročil Število zadruž- nikov Denarni promet prejeto BI ago izdano = Popravila in obratni stroški Upravni stroški Kosmati dobiček in zaslužek strojev Gotovina Zaloga Dol zadružni žniki nezadružni Inventar premični j; nepremični Ostala aktiva (inventar, deleži) Zguba Deleži Stanje bran. vlog Predplač. obresti Stanje izposojil in ostala pasiva Rezerva Dobiček Nabavne in prodajne . 73 67 32.920 534,423.323 02 91,730.726 17 89,447.436 90 — 5,267.72( 71 7,540.64? 47 633.057 81 19,153.759 — 6,228.387 1/ 3,307.027 62 922.092 06 1,646.744 28 2,613595 72 106.942 45 817.225 o- 9,724.022 41 18,470.132 86 3.402.105 76 1,773.127 32 421.99? 03 Mlekarske ..... 26 23 3.861 19,428.383 20 6,049.129 40 5,432.054 05 559.746 43 801.811 10 59.303 32 354.243 77 6.380 — 402.288 19 262.282 65 254.181 20 161.265 94 14.53C 3( 62.27( 88 426.26L 04 474,856 24 14.746 4$ 408.147 9$ 121.807 79 Živinorejske .... 27 22 1.149 279.557 04 41.387 3( 25.942 — V* — 18.470 69 2 476 80 4.758 43 14.187 50 — — — 12.393 94 38.197 20 52.860 75 12.140 75 8.611 25 10.925 40.831 12 12.605 36 51.727 3? 16 221 51 Zadružne elektrarne . 18 12 593 2,438.095 76 48.995 15 43.658 15 147.973 45 5.336 70 22417 68 52.801 78 95.249 81 — — 463.588 69 i 979.25C 3£ 353.005 94 85.604 55 778.050 40.27‘j 91 1,197.23$ 05 4.836 5C 22.244 98 9.265 38 Stavbinske .... 10 9 603 3,257.109 87 82.353 32- 83.958 50 35.958 32 1.235 3,756 0( 8.052 365.858 84 17.58-i 53 29.003 33 836.671 13 46.117 82 43.77? 65 210.59$ — 314 00C 6C 775.831 8( 611 44.036 86 5.738 10 Obrtne 21 18 2.223 136,613.008 48 15,266.204 58 13,633.517 86 2,387.076 02 2,583.385 98 90.534 73 4,175.418 78 590.888 22 1,681.782 83 818.409 83 816.077 01 1,391.337 44 9.154 77 545.24 02 3,983.302 84 4,206.015 46 471.117 98 301 031 1$ 66 891 18 Razne 17 12 887 36,222.314 22 81.391 15 67.532 15 350.435 11 181.005 63 80.165 25 2,446.193 05 1,501.460 58 56.665 58 858.346 99 446.517 71 18.755 32 20.817 95 381.071 75 3,677.302 3€ 1,125.762 5? 108.727 86 116.021 3 20 058 62 Kmetijske strojne . . 23 22 1.539 2,445.225 94 — — — 32.323 01 55.795 65 214.566 13 20.077 45 336.663 32 58.965 40 101.206 6C 30.942 2' 18.142 30 24.184 72 21.058 25 101.045 3C 301.072 26 9.48$ 4$ 97.711 2$ 59.807 50 Osrednje 1 1 2.030 706.657.639 24 — — — — 75.421 3E 1,457.931 11 1,882.015 08 120.054 79 3,013.223 62 13,179.755 04 — - 1,473.209 51 1.896 591 If 8,185.935 27 27.354 6< 45 89? - 27,833.335 55 — 46.895 21 — Skupaj . 216 186 45.808 1.441.764.656 77 113,300.186 84 108,734.099 91 107.744 3f 10,281.09$ 49 13,212.456 >89 1,034.125 55 29,584.542 82 22,026 945(36 5,465.348 75 4,940.535 4C 6,945 205 32 12,841 OH 50 344.50$ 78 2,870.04; 18 46,110.475 >0 26,591.73$ 26 4,024.242 44 2,860.947 51 724.787 11 I J Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1925. Število vseh članic je znašalo 500. V tem številu je zapopadenih 36 zadrug,*" ki računskega zaključka niso poslale oziroma so poslale nedovoljne podatke. Skupno število članov v tem pregledu izkazanih zadrug znaša 111.867. Poprečno odpade na eno hranilnico in posojilnico 237 članov, na nabavno in prodajno zadrugo 491,. na mlekarsko zadrugo 168, na živinorejsko zadrugo 52, na zadružno elektrarno 50, na stavbinsko zadrugo 67, na obrtno zadrugo 123, na kmetijskb-strojno zadrugo 69 in na posamezne izmed raznih zadrug 74. Celokupni promet vseh zadrug, je znašal Din 3.152,050.481'89, vsota njihovih deležev pa Din 3,311.750'67. Skupni rezervni zakladi so znašali Din 8,799.362,52> skupni čisti dobiček 3,683.802-36 Din in skupna zguba 745.748'56 Din. Napram prejšnjemu ietu je število zadružnikov padlo za 7.551 članov, vsota njihovih deležev pa narastla za 318.926 79 Din, celokupni promet vseh izkazanih zadrug se je zvišal za Din 1.016,495.736'21. Hranilne vloge so narastle za dinarjev 115,283.870"21, posojila pa so se pomnožila za Din 130,852.402-38. Rezervni zakladi so narastli za Din 2,595.823\97. Čisti dobiček se je povečal za 164.630-23 Din. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 2-5 %o, pri nabavnih in drodajnih zadrugah 9-9°/oo, pri mlekarskih zadrugah 29-5%o, pri obrtnih zadrugah pa 17*5%o. Obrestna mera pri hranilnicah in posojilnicah se je gibala za vloge v veliki večini med 5—7, za posojila pa med 6—8. * 20 zadrug ne deluje; 3 zadruge so v likvidaciji; 3 še niso poslovale; 1 zadruga nima potrjenega računskega zaključka; 6 zadrug kljub ponovnim opominom ni poslalo računskega zaključka; 3 zadruge so izstopile; toraj skupno 36 zadrug, od katerih nimamo podatkov.