Boris Kuhar ZBIRKA MASK Prve maske so prišle v muzej šele po osvoboditvi, v času Orlovoga vod- stva. Pomenile so del njegovega osebnega zanimanja za šege in verovanja. Tako imamo vpisane prve maske v inventarni knjigi - najprej maski kuren- ta iz Markovcev in Stojincev na Ptujskem polju in masko gonjača iz Gajev- cev, vse iz leta 1947. To leto je pridobil muzej tudi kompletno gambelo ali riiso"''. Vse to je že bilo razstavljeno na prvi obnovljeni razstavi, stalni postavitvi Etnografskega muzeja 1. 1947. V Suhi krajini je muzej kupil ka- mele, (Šmihel pri Žužemberku, Mirna peč, Dvor, ženitovanjsko kamelo pa v Šmartnem pri Celju). (Skupaj 6 predmetov.) (Vse med leti 1955 do 2 1957). Leta 1947 je muzej pridobil od cerkniškega rojaka Petra Breliha 3 maske cerkljanskih laufarjev iz časa po prvi svetovni vojni, delo Blaža Ko- bala, in kupil 1. 1949 še masko "ta terjast" - izdelovalec Avgust Hudolin 3 iz Cerknega. Akcije Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU ob preučevanju maks v Dobrepoljski dolini, so muzej obogatele z maskami in posameznimi rekvi- 4 žiti, povezanimi z nsskami "dobrepoljskih mačkar" (l. 1950). Prav tako je akcija tega inštituta v sodelovanju s sodelavci Etnografskega muzeja pri preučevanju mask v Brkinih, prinesla v muzej skorajda popol- no zbirko "škoromatov" (1. 1962).^ Po raziskavah Instituta za slovensko narodopisje SAZU in EM bohinjskih staroletnih šem, je muzej pridobil prve kompletne maske otepavcev iz va- si ob Bohinjskem jezeru. (1. 1955). Leta 1963 je pripravil muzej veliko razstavo "Slovenske ljudske maske". Ta razstava je "... nastala v želji, da bi zbrali na enem mestu, če že ne vse, pa vsaj večino naših ljudskih mask. To nam je narekovala dolžnost, - 121 - da rešimo pred propadom, pred pozabo in pred izmaličenjem naše bogatosti pestro in zanimivo ljudsko izročilo... Razstavili smo glavne vrste sloven- skih ljudskih mask, od vsake maske večino le po eno ... po naših močeh smo skušali zajeti vso Slovenijo, toda dobro se zavedamo, da je zbir slo- venskih ljudskih mask še vedno pomanjkljiv, da nam bodo nova raziskova- nja prinesla v muzej še doslej neznane, stare in zanimive maske, s kate- rimi bomo še naprej popestrili zakladnico naše pristne ljudske umetno- sti... Glavni iniciator razstave in spodbujevalec, da je zbirka mask v Slovenskem etnografskem muzeju nastala in se dopolnjevala je bil dr. Ni- ko Kuret, odličen poznavalec in raziskovalec slovenskih ljudskih mask, ki je po tej razstavi tudi zapisal: "To, kar je mogla pokazati letos (1963) razstava slovenskih ljudskih mask v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, je samo odblesk nekdanje-,Ji g ga bogastva" Pred tem pa je dr. Kuret to pojasnil: "Tako smo tudi Sloven- ci .. • tja do prve svetovne vojne imeli bogato zakladnico šemskih likov in obredij, le da se tako rekoč nihče ni brigal zanjo." Prva razstava mask v Slovenskem etnografskem muzeju pa je pripomogla, da je muzej ob tej razstavi zbral precej mask tudi za svoje zbirke, del pa .(j so jih posodili posamezni slovenski muzeji in prireditelji pustnih priredi- tev (Ptuj, Cerkno). Obenem je razstava bila tudi vzpodbuda, da je muzej kar vrsto let aktivno preučeval maske po vsem slovenskem ozemlju. To je prineslo v muzej številne nove maske, tudi še posamezne dotlej neznane in predvsem še bogato dokumentarno gradivo o maskah na Slovenskem. Vse to je tudi omogočilo, da je muzej lahko pozneje priredil še več raz- stav Slovenskih ljudskih mask (Bled, Beograd, Gradec/ Avstrija/, Ingel- heim (ZR Nemčija) , Binche / Belgija/,Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Tako je nastala zbirka mask, ki danes šteje čez 150 inventarnih enot in je tako prav gotovo največja zbirka mask v Jugoslaviji. Od tega je v zbirki ^ 20 kompletnih maskiranih likov (od kurentov do cerkljanskih laufarjev, p 'sta iz Drežnice in Rezije, Bohinskih šem, Dobrepoljskih mačkar in škoro- - 122 matov iz Brkinov). Večino predstavljajo v zbirki obrazne maske: kurent - Ptujsko polje 3, kurent Haloze - 5, cerkljanski laufarji - 7 lesenih mask, kamele iz Suhe krajine in Štajerske - 6, pst, Drežnica - 3, bohinjske se- me - 5, škoromati - 1 lesena maska, dobrepoljske mačkare - 3 papirma- še maske. Razen tega je v zbirki še okrog 50 predmetov, ki jih uporablja- jo posamezne maske v Sloveniji: kapa Miklavža, klobuk borovega očeta, naglavne kape picekov s Ptujskega polja, dobrepoljskih mačkar in kurenta iz Kanala itd. K tej zbirki pa moramo še prišteti 6 mask koledarjev iz Leskovca v Srbiji. Prišle so v muzej ob takratni spodbudi po prvi razstavi mask 1. 1963., da bi v Ljubljani oziroma v Sloveniji nastala tudi jugoslovanska zbirka mask. Ta bogata zbirka mask v SEM tudi po svoje dokazuje, da je Slovenija ena izmed redkih evropskih dežel, kjer so se izvirne ljudske maske ohranile vse do današnjih dni . Raziskave, ki sta jih opravila Inštitut za slovensko narodopisje in pozneje Slovenski etnografski muzej, so pokazale, da je v Sloveniji nad 100 različnih tipov mask, ki nastopajo skorajda čez vse leto, največ ob pustu, pa tudi ob raznih priložnostih: svatba, Miklavž, trije kralji, Lucije, tja do Silvestrovega. Slovenija predstavlja na nek način v maskah Evropo v malem. Geografski in zgodovinski pogoji, prepletanje treh velikih evropskih kultur, vse to je pripomoglo k izredno pisani podo- bi slovenskih mask. Maske Slovenije so v svoji osnovi del prastare evrop- ske kulturne dediščine, v njih se prepleta mnogo starih pa tudi novejših in celo najnovejših kulturnih prvin. Zato je za primerjalno proučevanje mask Slovenija izredno bogato območje. Tu najdemo presenetljive tipološke po- dobnosti in enakosti slovenskih tipov mask s tipi mask skoraj pri vseh na- rodih Evrope. In v tem je tudi največja vrednost zbirke mask v Slovenskem etnografskem muzeju. Sedanja zbirka mask v muzeju še v celoti ne odseva vso to bogastvo in pe- strost slovenskih ljudskih mask. Maske vsaj tiste, najbolj znane, so zasto- pane, in to iz vseh območij Slovenije, toda zbirko bo treba še dopoljnjevati, - 123 predvsem pa skrbno čuvati, po potrebi pa tudi obnavljati posamezne ma- i ske, saj so nekatere iz občutljivih manj obstojnih materialov. i Opomba: —1 ^ Dokumentacijski oddelek 2 Vilfan Sergij, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije. - 124 - OPOMBE: Inventarna knjiga EM/IV. inv. št. 5822 do 5828 ^ Inv. knjiga EM/VI. inv. št. 7368, 8043, 8044, 8045 ^ Inv. knjiga EM/IV. inv. št. 6299 4 Inv. knjiga EM/IV. inv. št. 6277 ^ Inv. knjiga EM/VIII. inv. št. 9191 - 9207 ^ Inv. knjiga EM/VI. inv. št. 7306 a - 7306 b Boris Kuhar, Slovenske ljudske maske, razst. katalog SEM, Ljubljana 1963, str. 1-2. g Niko Kuret, O nosivcih slovenskih šemskih običajev, SE XVI. - XVII. 1963 - 1964, str. 168.