m
ARH.KRtOAH.
BIESM2SD asi
JJZSd&dfb Ct)S)&OŽBJf3B' ^©CsBje). SejU&kGBO?
Ls>30^ ta3 Jt) .
$>EZ<bJ?J5 3©2,2~£^
š re\?. 17.
%m~ OGLAŠUJTE V ~WB
»GLEDALIŠKEM LISTU”!
O 03 Tl
hl d- —
. oj O	n
^ D"-i, >
O 3 N 7 ” CP W>
^0» l/l< W
i^° r
TJ
O
o
JO
S: m n —
D
o f o
Id
>?•' tl ®
Z'“ KS cr
3 25? 3
g ffSg|-
< o> ui ®
-c o qi *■ < c _ 3 «“ n
5 Sr a ™
2	01	r
° ‘"‘Ps. 5 K S
Z=3 “ O
“ " ® H S
o -.3 !7 >
sr^E z
c/j
J?OT!
y “ ra T3 > O o ^ 0)
< mS:
3 -° S?
zL X.
'Z’ *£
O < 3
:n
S»2
.— ft>
► ra' !r<,CL
m </>£ n S S? 2 “
jr c® n ~
5 »•-» 5
z o
l/l -
* C/)=£.
-■H-SV
O ?♦ B M
2 C/5<B C
p r*Z
*"3. 2 Ho
^	•“*	*-p»
N< " Uh
S
S Sr®5 ^ o =
3 < o er n. S.
0	t.1
o. O
» JO _> < Z :. ui
2 * «>
01 o
o ra
o jr
s >
f Z
o ^
“ m
O 5 5 rn
ut O o£
§g
o p» o „
p o
>?.«* s. .v ^ %.%: ^
SMTi ^ % SajTi »’ % S0fl
HHBI
bM«*
e K*IWnW»llH o OIMMJI ©
^ #. m	^	^
Sšifi ^ •#, i>š«fi	% i>š.«r, iff 'ir, syr.
I
Naznanilo! gga
otvorila je novo prodajalno čevljev na malo (en detail)
v Aleksandrovi ulici št. 1.
Pazite na znamko svet. firme
Najboljši in najcenejši fabrikat Jugoslavije lil Tll||||||||||||illlllllllllF
Spored
Drama:
Februar 6. torek		— Zaprto.	
»	7. sreda	— Ugrabljene Sabinke.	Izven
ti	8. četrtek	— Madame Sans Gene.	Red D
„	9. petek	— Ugrabljene Sabinke	Red E
tl	10. sobota	— Idiot.	Izven
»>	11. nedelja	— Živi mrtvec. (Ob 3. popoldne.)	Izven
»	11. nedelja	— Ugrabljene Sabinke.	
		(Ob 8. zvečer.)	Izven
t»	12. poned.	— Madame Sans Gene.	Red C
	13. torek	— Zaprto.	
		Opera: ¥	
Februar	6. torek	— Prodana nevesta.	Red E
tt	7. sreda	— Nižava.	Red B
n	8. četrtek	— Gorenjski slavček.	Red C
n	9. petek	— Zaprto.	
n	10. sobota	— Mefistofeles.	Red D
n	11. nedelja	— Rigoletto. (Ob 3. popoldne.)	Izven
n	12. poned	— Zaprto.	
»>	13. torek	— Sevilski brivec. (Ob 3. popoldne.)	Izven
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu I. t. d. edina jugoslovenska
»Svetlobna industrija VESTA".
Naročila samo na atelje „VESTE“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1.
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
Ugrabljene Sabinke.
Veseloigra v štirih dejanjih.
Spisala brata Schonthan. Prevel E. Gangl.
Režiser: O Šest.
Martin Golvič, profesor........................g. Rogoz.
Friderika, njegova žena........................gna Rakarjeva.
Pavla, njuna hči .	.......................... gna M. Danilova.
Dr. Novak......................................g. Peček.
Marijana, njegova soproga......................ga Wintrova.
Brumen, trgovec z vinom........................g. Plut.
Mile Brumen, imenovan Zvezdan,
njegov sin..................................g. Medven.
Emanuel Striže, ravnatelj gledališča ... g. Putjata.
Roza, hišna pri Golviču........................ga Rogozova.
Rugusta, hišna pri Novaku .....................gna Gabrijelčičeva.
Mažgon, šolski sluga...........................g. Smerkol.
Kraj: majhno mesto. Čas: sedanjost.
Po prvem in drugem dejanju daljša pavza.
Darila so najlepše — ,,slihe“. Oglejte si jih Alehsnndroun c. S.
\?.BE5TER^fIHEli05“
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Madame Sans Gene.
Komedija v treh dejanjih s prologom.
E. Moreau.
Lefebure . Jolicoeur .	.
Rissout . . Vabontrain . Fouche . . Vinaigre . . Grof Neipperg Mathurin . . Katarina . . Toinon . . Julija . . . La Rousotte
Osebe v prologu
Napoleon Lefebure Fouche Savary Brigode Katarina Karolina Eliza .
Madame de Bassano Madame de Rovigo Madame de Bulow Grof Meipperg Canouville Rustan Constant .
^espreaux Jasmin Leroy .
Prolog v pralnici Katarinini v Parizu, za 1792. Prvo, drugo in tretje dejanje 18 let
Osebe
9r
Spisala V. Sardou in Režiser: B. Putjata.
. g. Gregorin, g. Markič, g. Medven. g. Cesar, g. Kralj, g Smerkolj, g. Peček, gna. Gorjupova. ga Nablocka. gna. Gabrijelčičeva gna. Zborilova. gna. Rakarjeva.
g. Putjata. g Gregorin, g. Kralj, g. Sancin g. Markič, ga. Nablocka. ga. Wintrova. gna. M. Danilova, gna. Gorjupova. gna. Zborilova. gna. Rakarjeva. g. Peček, g. Medven. g. Cesar, g. Kumar, g. Plut. g. Terčič. g. Smerkolj, revolucije 10. avgusta pozneje tudi v Parizu.
Začetek ob pol 8.
Konec okrog 11.
IDIOT.
Roman. Spisal Fjodor Mihajlovič Dostojevski.
Za oder priredil Boris Putjata.
Prevel Vladimir Levstik
Režiser: BORIS PUTJATA.
Čitalec................................................g- Lipah.
1.	slika. V kupeju III. razreda.
Parfen Rogožin.........................................g. Putjata.
Knez Miškin............................................g. Rogoz
Lebedev................................................g- Medven.
II.	in III. slika. Knez Miškin se seznani z Jepančinovimi
Ivan Fjodorovič, general Jepančin ....... g. Terčič.
Jelizaveta Prokofjevna, njegova žena...................ga Rogozova.
Aleksandra	|	(gna Mira Danilova.
fldelaida	hčerke	Jepančinove................... . < gna ZboiMlova.
flglaja	J	V ga Šaričeva.
Knez Miškin............................................ -g-	Rogoz.
Gavrilo Rrdaljonovič, imenovan „Ganja“...................g.	Gregorin.
IV.	slika Družina lvolginova
Rrdaljon flleksandrovič Ivolgin........................g. Peček.
Nina Rleksandrovna, njegova žena.......................gna Rakarjeva.
Ganja ^	("g-	Gregorin.
Varja Ivolginovi otroci................................< gna Gabrijelčičeva.
Kolja J	' gna Gorjupova.
Ferdiščenko, njih stanovalec...........................g. Cesar.
Mastasja Filipovna..................................... . ga Nablockaja k. g.
Rogožin..................................................g-	Putjata.
Knez Miškin............................................  g.	Rogoz.
Lebedev..................................................g.	Medven.
Pticin...................................................g.	Smerkolj.
V. slika. Nenavaden dogodek pri Nastasji Filipovni.
Nastasja Filipovna..................................... .	.	ga Nablockaja k. g.
Darja flleksejevna...........................................ga Juvanova.
fltanazij Ivanovič	Tockij....................................g.	Kumar.
General Jepančin.............................................g.	Terčič.
Ganja .......................................................g.	Gregorin.
Pticin.......................................................g.	Smerkolj.
Mladi človek .	.	.................................g.	Sancin.
Stari človek................................................. .g.	Medven.
Katja, služkinja............................ ................gna Polajeva.
Knez Miškin..................................................g.	Rogoz.
Rogožin......................................................g.	Putjata.
Lebedev......................................................g.	Medven.
Ferdiščenko .	».........................................g.	Cesar.
Poročnik Keller..............................................g	Markič.
VI.	slika. Pobratimstvo.
Rogožin......................................................g. Putjata.
Knez Miškin..................................................g. Rogoz.
VII slika. „Vitez klaverne postave".
Jelizaveta Prokofjevna.......................................ga Rogozova.
Aleksandra \	j	gna Mira Danilova
fldelaida ! hčerke Jepančinove ....	■	9na ZboFilova.
figlaja	>	l	ga Šaričeva.
Kolja Ivolgin................................................gna Gorjupova.
General Ivolgin..............................................g. Peček.
Knez Miškin  ................................................ -g-	Rogoz.
Lebedev............................................ g. Medven
VIII.	slika. Na zeleni klopi.
Jelizaveta Prokofjevna.......................................ga Rogozova.
flglaja lvanovna ............................................ga Šaričeva.
Knez Miškin.............................................. g. Rogoz.
IX.	slika. Sestanek.
Nastasja Filipovna	.	............................. ga Nablockaja k. g.
Aglaja lvanovna..............................................ga Šaričeva.
Rogožin......................................................g. Putjata.
Knez Miškin..................................................g. Rogoz.
Rogožin . . Knez Miškin
X.	slika. Brezumca.
g. Putjata. g. Rogoz.
Začetek ob 8.
Konec okolo 11.
ŽIVI MRTVEC.
Drama v enajstih slikah. Spisal L. N. Tolstoj.
Poslovenil V. Borštnik.
Režiser: PAVEL GOLIfl.
I.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Saša, njena sestra.................................... ...	gna Gorjupova
flna Pavlovna, njena mati.............................. gna Rakarjeva
Viktor Mihajlovič Karenin ...	.................g. Gregorin
Pestunja..................................................gna Zborilova
Sobarica................. ................................gna Gabrijevčičeva
l
II,	slika. Pri ciganih.
Fjodor Vasiljevič (Fedja) .	..........................g.	Šest
flfremov..................................................g	Plut
Častnik...................................................g.	Cesar
Glasbenik.................................................g.	Karagjov
Prvi cigan................................................g.	Terčič
Ciganka...................................................gna Mira Danilova
Viktor Mihajlovič Karenin.................................g. Gregorin
Maša, mlada ciganka.......................................ga Juvanova
Ciganski zbor.
III.	slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)...................ga Wintrova
Saša, njena sestra........................................gna Gorjupova
Ana Pavlovna, njena mati..................................gna Rakarjeva
Zdravnik..................................................g. Danilo
Viktor Milajlovič Karenin.................................g. Gregorin
IV. slika. V kabinetu flfremova.
flfremov.................. ...............................g.	Plut
Stahov....................................................g.	Markič
Butkevič..................................................g.	Medven
Korotkov..................................................g.	Smerkolj
Fjodor Vasiljevič (Fedja)............................ .	.	g. Šest
Saša..................... ................................gna Gorjupova
V.	slika. Kabinet flne Dimitrijevne.
flna Dimitrijevna, Viktorjeva mati........................ga Rogozova
Knez Obrezkov........................................ ....	g Skrbinšek
Viktor Mihajlovič	Karenin................................g.	Gregorin
Jelizaveta flndrejevna	Protasova (Liza)...................ga	Wintrova
Sluga................ ....................................g Sancin
— 6 —
VI. slika. Skromno stanovanje.
Fjodor Vasiljevič	(Fedja)............................ g.	Šest
Maša, mlada ciganka.............................................ga	Juvanova
Ivan Makarovič, stari cigan, njen oče..........................g.	Terčič
Nastasja Ivanovna, ciganka, njena mati.......................gna Vera Danilova
Knez flbrezkov .	 g.	Skrbinšek
VII.	slika. Posebni kabinet v gostilni.
Fjodor Vasiljevič Protasov	(Fedja)..........................g.	Sest
Ivan Petrovič................................................. .g	Kralj
Maša...........................................................ga	Juvanova
Natakar........................................................g.	Karagjov
Vlil. slika. V stanovanju Protasova.
Jelizaveta flndrejevna Protasova (Liza)......................ga Wintrova
Viktor Karenin ,...............................................g.	Gregorin
Voznesenski, Kareninov tajnik...................................g	Markič
Sluga .	.	..............................g.	Sancin
IX.	slika. Krčma.
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja) . .	.	.	.	.	g,	Šest
Pjetnikov.......................................................g	Drenovec
flrtemjev.......................•...............................g	Medven
Natakar......................................................g.	Karagjov
X.	slika. Soba preiskovalnega sodnika.
Preiskovalni sodnik............................................g.	Lipah
Zapisnikar...................................................  .g	Terčič
Jelizaveta flndrejevna (Liza)..................................ga	Wir.trova
Viktor Karenin.................................................g.	Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov (Fedja).............................g.	Šest
XI.	slika. Hodnik v poslopju okrožnega sodišča.
Sluga........................................................ ....	g	Sancin
Ivan Petrovič .	....	g.	Kralj
Mladi odvetnik	...............................g.	Markič
Knez flbrezkov	...............................g.	Skrbinšek
Pjetnikov .	.....................................g.	Železnik
Dama ....................... .................................gna Zborilova
Častnik  .....................................................g.	Cesar
Petrušin, odvetnik.......................... .................g.	Peček
Jelizaveta flndrejevna	Protasova (Liza).......................ga	Wintrova
Viktor Karenin................... ............................g.	Gregorin
Fjodor Vasiljevič Protasov	(Fedja).........................g	Šest
Maša .........................................................ga Juvanova
Sodniki, gledalci, obtoženci, priče.
Ciganske pesmi v drugi"sliki izvaja zbor ruskih dijakov. Solo-točke pojeta ga Juvanova in ga Spilerjeva.
Daljši odmor samo po 4 in 8. sliki.
- 7 -
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
NIŽAVA.
Muzikalna drama s predigro in v dveh dejanjih. Besedilo spisal po A. Guimeru Rud. Lothar.
□ glasbil E. d’f\lbert.
Dirigent: L MATAČIČ.
Sebastjano, posestnik . Tomaso, najstarejši občan Moruccio, mlinarski hlapec Marta .	.	.
Pepa .	.	.
Antonija .	.
Rozalija . .
Nuri .	.	.
Pedro, pastir Nando, pastir Župnik .	.
Kmet .	.	.
Režiser: V. SEWASTIANOW.
gg. Levar, Cvejič. gg. Betetto, Zupan, g. Pugelj.
gni Thalerjeva, Kattnerjeva.
ga Matačičeva.
ga Ribičeva.
gna Sfiligojeva.
gna Korenjakova.
g. Sowilski.
g. Banovec.
g. Finko.
g. Perko.
Kraj: Deloma visoka planota v Pirenejih, deloma v nižavi Kataloniji na Španskem.
Sebastjano, veleposestnik, lastnik mnogih kmetij, gozdov, planin, mlinov itd. v Kataloniji na Španskem, je zabredel v dolgove. Da se jih reši, se hoče poročiti z bogato nevesto. Ker ima pa razmerje z lepo rejenko Marto, ki živi v mlinu, in ljudje o tem razmerju govore, je treba, da napravi takim govoricam pred svojo poroko konec. Zato gre v planine, kjer pase njegove črede mladi pastir Pedro. Ponudi mu Marto za ženo. Pedro je zadovoljen. Zapusti planine in gre v nižavo na svojo svatbo.
V	mlinu se pripravljajo na svatbo. Mlinski hlapec Moruccio pouči Tomasa, najstarejšega, devedesetletnega občana o nezdravem razmerju med Sebastjanom in Marto. Tomaso zato svari Sebastjana. Sebastjano spodi jezen Moruccia iz mlina. Svatje gredo v cerkev. Po poroki se vrneta Pedro in Marta v mlin ter ostaneta tam sama. Pedro poln sreče, Marta hladna v težki zavesti svoje sramote. V Martini sobi se posveti luč. To je Sebastjano, ki ga ni sram, na poročno noč obiskati svoje ljubice.
Drugo jutro se prične Pedru razmerje jasniti. Hoče zapustiti nižavo in Marto in oditi v svoje solnčne planine. Marta pa ga vzljubi. Sebastjano pride in zahteva, da Marta pleše. Pedro ji brani in zato ga Sebastjano udari. Marta odkrije tajnost svojega razmerja s Sebastjanom. Pedro hoče napasti Sebastjana, a ta ukaže, naj ga šiloma odstranijo. To se zgodi. Pride Tomaso in pove, da je bogata nevesta odklonila svatbo s Sebastjanom. Prodano bo torej vse njegovo imetje. Ostane mu le mlin. Marto hoče obdržati. Toda Marta se zaveda, da je žena Pedra, in Sebastjana odklanja. Ko jo ta poln strasti in srda vrže predse na kolena, pride Pedro. Razvije sc dvoboj. Pedro zadavi Sebastjana, zapusti nižavo in nese Marto v svoje planine.
ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
- - (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - -
— 9 -
Začetek ob pol 8.
Konec ob 10.
GORENJSKI SLAVČEK.
Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. Uglasbil flnton Foerster.
Dirigent: J. JERRJ.	Režiser: O. ŠEST.
Majda, vdova .	...................gna Sfiligojeva.
Minka, njena hči........................... .	.	ga Lovšetova k. g.
Franjo, študent.................................g.	Šimenc.
Chansonette, učitelj petja......................g.	Levar.
Ninon, njegova soproga, plesalka ...	ga Matačičeva.
Štrukelj, oskrbnik .	......................g.	Zupan.
Rajdelj, njegov pisar...........................g.	Bratuž.
Lovro, prijatelj Franja ...	....	g. Debevec.
^Krčmar ...	.........................g	Zorman.
Kurir .	.	................................g.	Drenovec.
Pismonoša.................................... g.	Bekš.
Prva učenka Chansonetta............ ga Ribičeva.
Druga učenka Chansonetta  ......................gna Korenjakova.
Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta.
Dejanje se vrši na Gorenjskem.
Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry.
Prva vprizoritev I. 1872.
TRGOVSKA BANKA M- LJUBLJANA semmuli
preje SLOUENSKA E5H0N1PTNA BANKA
::::	izvršuje	vse	bančne	transakcije	najkulantneje.
— 10
Začetek ob pol 8.
Konec po 11.
MEFISTOFELES.
Opera v štirih dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo po 1. in II. delu Goethejevega „Fausta“ priredil in vglasbil ftrrigo Boito.
Dirigent in režiser: Friderik Rukavina. Prvi del.
Prolog- v nebesih.
Mefistofeles  .........................g-.	Zathey.
Glasovi nebeščanov, angelov, spokorjenk, zveličanih otrok.
Faust . .	I. dejanje. Na veliko noč.	
Wagner		
Mefistofeles		g. Zathey.
Meščanje,	meščanke, lovci, študentje, obrtniki, gostilničar, Hanswurst.	
Faust . .	Godi se pred mestnimi vrati. Sprememba Faustova soba.	
Mefistofeles		
11. dejanje Na vrtu. Faust (pod imenom Henrik)			
Margareta		gna Zikova.
Mefistofeles		
Marta . .		gna Sfiligojeva
Mefistofeles	Sprememba. Valpurgina noč.	g. Zathey.
Faust .		
Vešče, zli duhovi, čarovnice. Pozorišče: pogorje		Horz.
Margareta	III. dejanje. Smrt Margarete.	gna Zikova.
Faust		g Šimenc.
Mefistofeles		g. Zathey.
Helena . .	Krvnik. Glasovi neba. Godi se v ječi Drugi del. IV. dejanje. Klasična sabatna noč.	gna Thalerjeva.
Pantalis		gna Sfiligojeva
Faust		
Nereus . .		g. Bratuž.
Koretide, sirene, pazi. Godi se ob Egejskem morju i		/ mesečini.
Faust . .	Epilog.	g. Šimenc.
Mefistofeles		
	Sirene, prikazen zveličanca, zbor nebeščanov.	
Prolog v nebesih: V višavah nad mračno pokrajino prepevajo nebeški zbori. Naenkrat se prikaže na visoki skali Mefisto ter se roga Bogu, kakšnega poglavarja je v človeku ustvaril svoji zemlji. Ko ga vpraša glas iz oblakov, ali pozna Fausta, zasmehuje i tega in se ponudi, da zapelje tudi to »izjemo med ljudmi«. Bog sprejme stavo. Z zbori angelov, popolnega očiščenja še čakajočih krilatih duhov, spokornikov in pravičnikov konča prolog.
I. dejanje: I. del: Velika noč. Faust je prišel danes s svojini fa-mulom Wagnerjem v prosto naravo, ki je že polna meščanov, kmetov in drugih šetalcev. Naenkrat opazi Faust »sivega meniha«, ki se jima v čudnih kolobarjih vedno bolj približuje. Wagnerju je prikazen sicer samo navaden menih, Faust pa sc z neprijetnim občutkom vrne v svojo delavnico. In res se je uprav hotel poglobiti v premišljevanje svetega pisma, ko ga prekine v tem — sivi menili, ki pa se takoj prelevi v elegantnega kavalirja — Mefista. Le malo časa se Faust ustavlja njegovim izkuš-njavam: zapiše mu dušo, Mefisto pa razprostre svoj plašč in oba se dvigneta po zraku od tod.
II. dejanje: Vrt. Faust se izprehaja po njem z Margareto, Mefisto kot nekak njegov služabnik z njeno prijateljico Marto. Margareto moti samo še to, ker se ji zdi, da se njen ljubimec Faust, ki se skriva zdaj za imenom Henrik, ni veren. No, z raznimi sofističnimi odgovori jo pomiri, in naposled deklica sprejme od njega celo steklenlčico omamne pijače, ki naj ž njo vspi svojo mater, da bo mogel on po noči k njej. II. del: Sabatna noč na Brocknu, zbirališču čarovnic in vešč. Mefisto preganja Fausta na strmi poti navzgor. Kmalu potem, ko sta dospela na vrh, so prišle tudi čarovnice in prične se bakanal. Mefisto nastopa tu gori kot kralj vseh pogubljencev. Držeč v roki stekleno kroglo, zasmehuje svet in jo potem med infernalnim smehom svojih podložnikov razbije ob tla-
III. dejanje: Margaretina smrt. Nesrečno dekle so obsodili, da je zavdala svoji materi in vtopila svoje dete ter zdaj v ječi pričakuje jutra, ko ima priti rabelj po njo. Faust je preprosil Mefista, da jo reši. Prideta v ječo in Faust roti ljubico, naj bi šla ž njim; toda vse zaman; njen radi tolikih grozot zmedeni duh le čuti, »da stoji pri vratih satan« in noče sprejeti take pomoči. Sicer pa kaj ji bo po vsem tem še svet? Nestrpno priganja Mefisto Fausta, naj se odloči tako ali tako ter ga naposled odvede. V tem hipu vstopi krvnik s svojimi hlapci. »Izgubljena!« pravi še Mefisto. »Rešena!« odgovarjajo nebeški duhovi iz višav.
IV. dejanje: Klasična sabatna noč na helenskih tleh. Mefisto je privedel Fausta sem, da mu da namesto Margarete zdaj Heleno, ki se pravkar grenko spominja svoje krivde, da je radi nje propadla Troja. Prikazen Fausta v sijajni opremi kavalirja iz XV. stoletja jo takoj omami in med prepevanjem siren, nimf itd. sprejme njegovo ljubezen.
Epilog: Faustova smrt. Faust je spet v svoji delavnici, spet je pred njim odprto sveto pismo. Okusil je vse slasti tega sveta, »vžil ljubezen device in ljubezen boginje«, pa prav zato spoznal, da je resnica in sreča le pri Bogu. Zaman so zdaj vsi Mefistovi zadnji obupni poskusi, da bi Fausta še enkrat zvabil na prejšnje pustolovščine; Faust se oklene evangelija in umre. Nebeški duhovi trosijo cvetice na mrliča- Srdito se jih otepa Mefisto, a zaman: žgo ga kakor oglje in pod njih težo se pogreza v zemljo. Iz višave slave božjo zmago nebeški zbori.
— 12 —
Začetek ob 3.
RIGOLETTO.
Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’ amuse", napisal F. M. Piave, preložil F\. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi.
Dirigent: A. NEFFAT.	Režiser:	M.	SEWf\STlftNOW.
Vojvoda mantovanski.............g.	Kovač.
Rigoletto, njegov dvorni šaljivec .... g. Balaban.
Gilda, hči Rigolettova . . . .	
Giovanna, njena družabnica	. . . . ga Smolenskaja.
Sparafucile, bandit . . . .	. . . g. Betetto.
Maddalena, njegova sestra . .	. . gna Sfiligojeva.
Monterone		.... g. Pugelj.
Borsa j ( . . . .	
Marullo > dvorniki < . . . .	. . . . g. Zorman.
Ceprano J 1 . . . .	. . . . g Perko.
Grofica Ceprano		
Paž		
Stražnik		. g. Pip.
Dvorne dame in kavalirji.	
Godi se v Mantovi in	okolici v XVI. stoletju.
Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah.	
UGLASEVALEC KLAVIRJEV
FELIKS POVŠE
TRŽAŠKA CESTA 43.	-	-	GRE	TIJDI	NA	DEŽELO
13 —
Začetek ob pol 8.	Konec	po	10.
SEVILSKI BRIVEC.
Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel A. Funtek.
Dirigent: NEFFAT.
Grof Almaviva ......
Bartolo, zdravnik ....
Rozina, varovanka v hiši Bartola
Figaro, brivec.........................
Basilio, učitelj glasbe .... Fiorello, sluga Almavive .	.	.
I. sluga (tenor) .....
II. sluga (bas)......................
Berta, hišna pri dr. Bartolu .	.
Častnik..............................
Notar ...............................
Rež
ser: SEWASTIANOW.
g. Kovač, g. Zupan.
ga Lovšetova k. g.
g. Levar, g. Betetto, g. Zorman, g. Banovec, g. Pugelj, ga Smolenskaja. g. Zorman, g. Perko.
Vojaki, godci.
Dejanje se vrši v Sevili.
Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu.
Dr. Bartolo, postarn, ohol, nezaupcn, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V pelju jo poučuje Basilio, intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof A1 m a v i v a, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt.
V	drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi,
—	14	—
da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom.
Razno.
Karl Kraus kot igralec. Pri posebni predstavi (ki je namenjena samo za povabljene gost«) K. Krausove premiere v Neue Wr. Btthne na Dunaju »Poslednja noč«, epiloga tragedije »Poslednji dnevi človeštva«, bo govoril avtor »Glas od zgoraj«. Cisti dobiček je namenjen za vojne slepce in invalide.
Gledališče v Varaždinu je nanovo otvorjeno. Ravnatelj Osipovič, bivši član ljubljanske drame, je med drugimi angažoval gno Marjo Gorčevo; ki je končala svoje dramske študije v Pragi in g. Silv. Škerlja, ki je do-sedaj študiral v Berlinu. Sezona se otvori v kratkem s »Hasanaginico«. Bivši varaždinski ravnatelj g. Mitrovič je angažovan v Maribor kot kapelnik, njegova soproga pa kot subreta.
V	dramatični šoli je imel univ. doc. dr. Robida aktualno predavanje o psihiatriji s posebnim ozirom na znane osebe iz svetovne dramske literature.
Rudolf Schildkraut je pred kratkim umrl v Ameriki. Pred par leti se je preselil tja zajedno s svojim sinom. Poprej je deloval v Berlinu pri Reinhardtu in gostoval po vsej Evropi. Igral je nemško, francosko in angleško. Schildkraut je bil eden največjih realistov dramske umetnosti. Bil je žid in javno priznaval svoje semitstvo, toda to je bil žid, pred katerim si imel rešpekt. Cesto je nastopal v židovskih tendenčnih igrah, katere slikajo preganjanje in krivice, ki jih trpe Židje. In tu je bil velik in je navdušil tudi nejudovsko občinstvo. Zadnja njegova kreacija v Evropi je bil oče v svetopisemski igri »Izgubljeni sin«, v kateri je njegov sin igral naslovno ulogo. Ko se sin poslavlja od očetove hiše in odhaja v Jeruzalem, mu zakliče oče: »Sin, tako radi smo te imeli« — — pri teh besedah je Publika na glas jokala. Jaz sam toliko jokanja v gledališču še nisem videl kot pri Schildkrautovih nastopih. On je bil poleg holandskega Bowmeestra
15 —
največji Shylock Evrope. Znano je še, da je berlinska publika izžvižgala Porcijo in njen sodni dvor, ki obsodi juda. Tako je igral Schildkraut Shylocka. — Sodobna igralska umetnost izgublja z njim največjega in najmočnejšega predstavljača človeškega gorja. On niti oddaleko ni bil igralec temveč človek z vsemi tipičnimi človeškimi notami. Naj navedemo samo par stavkov študije o Seliildkrautovem Shylocku izpod peresa S. Jacob-sohna, kateri je primerjal njegovega Shylocka z Bassermannovim: »Bassermann je tragično oddaljen od veseloigre. Schildkrautovo judovsko gorje meče široko, toda ne preširoko senco na srečo kristjanov. Pri Basser-mannu se imenuje ta igra: večni žid; pri Schildkrautu pa kratkomalo: beneški trgovec... Schildkraut; majhni, okrogli, zamazani čifut kot jih vidimo vse polno v vzhodnih ghettih. Bassermann od začetka do konca jeklen; od Bassennanna človek oboli, pri Schildkrautu pa ozdravi. Schild^ kraut ima svoje pravo s Shakespearjem, Bassermann ima svoje pravo napram Shakespearju, če se sme igralcu dovoliti, dramo smatrati za substrat svoje umetnosti. Ali sc mu dovoli ali ne, je odvisno od prepričevalne umetnosti njegove igre ...«
Aloissi proti umazani literaturi. Moissi, ki se nahaja momentano v Švici, se je zelo ostro izrazil proti umazani literaturi z besedami; »Če bi ,vsi resnični igralci odločno in enotno nastopili proti takim igram (osladne komedije nemške in tuje provenience), potem bi se morali posamezni ravnatelji ukloniti zahtevam igralcev in tudi publika, ki danes še odobrava take igre, bi se dala kmalu privesti nazaj k pravi umetnosti.«
Siamski kralji prevaja Shakespearja in sicer je pravkar dovršil prevod žaloigre »Romeo in Julija«. Že poprej je prevel »Beneškega trgovca« in »Kakor vam ugaja«. Kralj je prišel kot 13 letni princ na Angleško in študiral v Oxfordu, tam se navdušil za Shakespearja in ga sedaj namerava uprizarjati na svojem dvornem gledališču v Bangkoku.
Dosedanji vodja dunajskega drž. gledališča M. Paulsen je na predlog zvezne uprave imenovan s 1. febr. ravnateljem dun. drž. gledališča.
Pesnikov sin. Mladi gospod Bjornson, sin pesnika Bjornsterna Bjorn-sona, drugače pa samo čeden in ohol dečko, se je vkrcal pred kratkim na ladjo. S ponosnimi koraki jo ubere naravnost na poveljniški mostiček, veter mu piha v havelok in krasna vožnja se obeta- Pa pride kapitan ladje in opozori mladega gospoda Bjornsona, da je dostop na poveljniški mostiček potnikom zabranjen. Pesnikov sin patetično: »Kaj je to zabranjeno tudi sinu največjega skandinavskega pesnika?« Kapitan po domače: »Tudi vam, gospod Ibsen.«
»Avtor pred zastor!« V nekem gledališču na divjem zapadli je pri premieri občinstvo že po prvem dejanju burno in temperamentno zahtevalo navzočega avtorja na oder. Režiser in igralci vlečejo srečnega poeta na oder, izkušeni gledališki ravnatelj pa pogleda še predno se dvigne zastor skozi luknjico v zastorju in zakliče pesniku: »Bežite, nesrečnik!« »Zakaj?«, vpraša razočarani poet. Izkušeni ravnatelj: »V parterju imajo revolverje!«
16
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.