DanaKnja številka obsega 20 strani
Haitepše dacifo
Vofoakujtoa*
kulturno -politično glasilo'
svetovnih in domačih dogodkov
v luči zgodovine Edinstven pevski uspeh
Tudi v narodnem oziru je včasih potrebno nekako spraševanje vesti, nekak pogled nazaj. Prerada se sicer zabriše sedanjost in zato zamegli bodočnost.
Del slovenskega naroda smo koroški Slovenci. Veja smo na njegovem deblu in po tem deblu črpamo življenjske sokove. Odtrgani od debla bi se počasi posušili in izginili s pozornice.
Od kdaj živimo Slovenci zavedno kulturno življenje? Slovenski narod je mlad narod. V kulturni družini evropskih narodov se je prebudil šele pred dobrim stoletjem in pol. Tedaj šele se je nazval s svojim imenom. Skupno z drugimi slovanskimi ljudstvi jc nastopil pot kulturnega ustvarjanja,
- ' ustanovil svojo književnost ter si začel osvajati ostala življenjska področja.
Prva polovica devetnajstega stoletja je tudi pri Slovencih v znamenju romantike. Ljubezen, narava, čustvo narekuje prve pesmice in povesti. Vodnik, Slomšek, Jarnik in še drugi pesnikujejo in poučujejo, slovensko ljudstvo je kakor v nižji šoli in Se uri v poštenem značajnem življenju ter privaja prisrčni pismeni slovenščini. Blei-weis ga poučuje v elementih umne politike in gospodarstva, Koseski in za njim Prešeren spesnita prve umetne slovenske pesmi. To je vigred slovenskega kulturnega življenja.
Življenje mladega naroda sili nato v svojo polnost. Kot je pri poedincu v njegovi mladeniški in dekliški dobi porajajoča se samozavest prvi znak zorenja, sili slična samozavest tudi v narodnem življenju na površje. V slovstvu se pojavijo rezki, ponosni, ja, drzni glasovi — Levstik, Jurčič, Tavčar, Aškerc — in ob njih zmernejši in umirje-nejši.— Stritar, Janežič, Gregorčič, Erjavc — v kulturnem ustvarjanju se kažeta nalahno že dva tabora. Tedaj nastopi svojo važno pot Anton Mahnič in z globoko utemeljeno besedo uredi načelno gledanje vseh življenjskih področij. Katoliška duhovnost Jnora prekvasiti in preroditi vsega človeka In ga zajeti tudi v njegovem kulturnem, so-rialnem in gospodarskem ustvarjanju. Pr-totno nezaupljivo sprejeta zahteva slovenskega modroslovca polagoma razjasni nekam zastrto in zamegleno ozračje na kulturnem nebu slovenskega ljudstva. Katoliškemu kulturnemu krogu pa sc zoperstavi liberalni krog. „Dom in svet” združuje katoliške, ..Ljubljanski zvon” liberalne so-trudnike. Javno življenje, književniško, socialno in politično zadobi odslej bolj določene in zrele oblike.
Prva desetletja dvajsetega stoletja stojijo ob krmilu slovenskega kulturnega življenja Jeglič, Krek in Korošec. Predvsem družini in socialnemu vprašanju je posvečen njihov trud, kajti tudi v slovenskem narodnem hotenju se vedno vidnejše vzporejajo socialistični vplivi kot dosledni sad liberalnih stremljenj. Mogočni katoliški shodi so manifestacija prosvetnih, kulturnih in zadružnih prizadevanj. Katoliške delavske organizacije se intenzivno bavijo z vprašanjem odnosov med delom in kapitalom, kajti medtem zajame vseevropski problem industrializacije v gospodarstvu tudi slovenske predele. Vse zamotancjše in vse bolj komplicirano postaja slovensko kulturno vprašanje. Književnost se zrcali na svoj način v treh osrednjih mesečnih revijah in v trosmernosti tudi slovstvena prizadevanja.
Nadaljnji razvoj pospeši druga svetovna vojna. Slovenski liberalizem se spoji s socializmom, katoliški tabor nastopi trdo pot preizkušnje. Njim, ki so doslej sanjali o dozdevni narodni slogi in vzajemnosti in jo razumeli v breznačelnosti kulturnih in socialnih stremljenj, so se ob neizpodbitnih dejstvih morale odpreti oči Nedavno nas je dosegla neka revija pre-
V času od 18. julija do 5. avgusta je bil oktet ..Slavček” na pevski turneji po za-padni Evropi. Poleg številnih koncertov pri slovenskih rudarjih v Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Franciji je žela naša narodna pesem izreden uspeh tudi pri Nemcih, Holandcih, Belgijcih in posebno pri Francozih. Na štirih radio-oddajnih postajah so oddajali ali bodo oddajali našo narodno pesem.
Triumfalen je bil pevski uspeh v Parizu. Tam so peli naši pevci 28. julija neposredno pri oddaji in je postaja posnela tudi 18 pesmi na plošče.
Pevski oktet je bil sprejet na pariškem magistratu, kateri jc pevcem stavil posebni avtobus na razpolago, da si ogledajo krasno mesto Pariz.
Pariška radio-oddajna postaja je priredila posebno časnikarsko konferenco, kjer so imeli časnikarji priliko, da se osebno seznanijo s pevci in slovensko pesmijo ter življenjskimi razmerami koroških Slovencev.
Poseben vtis pa je napravil na pevce sprejem pri enem največjih knjižnih založnikov pariškega mesta: to je Slovenec Ogrizek Dorre, ki je povabil pevce dne 29. julija na kosilo.
Naglasiti moramo, da je v naši zgodovini to edinstven slučaj, da so naši koroški pevci prepotovali zapadne države in želi toliko priznanje slovenski pesmi.
Gostoljubnost naših rojakov po slovenskih kolonijah na Zapadu pa je bila ne-prekosi j iva.
Podrobna poročila o poteku turneje bomo objavili v naslednjih številkah našega lista.
Za varnost Evrope
Ameriški senat in poslanska zbornica sta sprejela z veliko večino pogodbo med zavezniki in Zapadno Nemčijo ter dodatno pogodbo k Atlantski pogodbi, ki.zagotavlja varstvo Zapadni Nemčiji. Predsednik Truman je te zakone že podpisal. Da pa postanejo te pogodbe veljavne, jih morajo sprejeti še parlamenti Velike Britanije, Francije in pa Zapadne Nemčije. Tudi parlament Velike Britanije je pogodbe že potrdil in jih mora samo še podpisati kraljica.
Zapadno-nemški parlament je o pogodbah že razpravljal, je pa preložil razpravo nato na jesen, na mesec september. Hotel je počakati najpreje, da odobrijo pogodbe tri velesile, ki so pogodbe tudi podpisale. Razen tega pa je moralo na pritožbo nemških social demokratov, da so te pogodbe protipostavne, najpreje odločiti zapadno-
nemško ustavno sodišče. To pa je razsodilo, da so te pogodbe popolnoma v skladu z ustavo,
Bolj kočljivo bp vprašanje odobritve pogodb v francoskem parlamentu, kjer bo vlada naletela najbrž na precej velik odpor. Bo pa gotovo pospešila odobritev pripomba Trumanova ob podpisu pogodbe: „Upam, da bo zaradi velike važnosti in nujnosti te pogodbe za Nemčijo in ves svobodni svet tudi Francija pogodbo kmalu odobrila."
Nadalje je Truman še izjavil: „Odobri-tev te pogodbe pomeni zadnji korak ameriške vlade v dolgi vrsti prizadevanj za vzpostavitev rednih razmer med Združenimi državami in Nemčijo. Odobritev te pogodbe pa je tudi nadaljni korak na poti k zagotovitvi varnosti Zapadne Evrope in vsega severno-atlantskega območja.”
BOMBNI NAPADI NA KOREJSKA MESTA
Odkar so letala Združenih narodov na Koreji bombardirala elektrarne na reki Ja-lu, se napadi na korejska industrijska mesta nadaljujejo v povečani meri. Pred svojim napadom pa letala opozorijo z metanjem letakov prebivalstvo, naj se umakne iz ogroženih mest, ker bodo ta kot strateško važna oporišča razdejana.
Tako so v zadnjem času spet opozorili prebivalstvo 78 mest v Severni Koreji, da bodo ta v prihodnjih dneh napadena in porušena in naj se zalo prebivalstvo pravočasno izseli.
komorskega slovenskega kroga. Vsebina preseneti. Označili bi jo s ciljem, da bi vse zasebno in javno življenje prekvasili s katoliškim pogledom. Vsaka, tudi najneznat-nejša beseda, tudi najmanjše delo je prispevek k gradnji bodočnosti. Po tem, kdo bo boljše in solidnejše gradil,, bo tudi slovenska bodočnost socialna ali socialistična.
Koroški Slovenci smo veja slovenskega debla. Tega debla ne pojmujemo zunanje-površno kakor tudi narodne kulture ne moremo meriti s številkami. Korenina narodne kulture je duhovnost, korenike duhovnosti pa so za nas v nevidnem božjem svetu in v vidni katoliški Cerkvi. Tako je tudi naše bodoče delo enosmerno začrtano.
AMERIŠKI VOJNI MINISTER PRI TITU
Ameriški vojni minister Frank Pace se mudi na inšpekcijskem potovanju po Evropi, kjer nadzira ameriške edinice. Po vesteh iz Beograda bo pri tem obiskal ameriški vojni minister tudi maršala Tita na Bledu. Zelo verjetno se bo pri tem obisku razgovarjal o novi in povečani ameriški pomoči Jugoslaviji v težkem orožju in v letalih. Mogoče pa se bo razgovarjal tudi o ožjem vojaškem sodelovanju Jugoslavije z zapadnimi državami, torej z državami Atlantske zveze.
NOVA ŽELEZNIŠKA NESREČA
V ponedeljek popoldne je iztirila lokomotiva brzovlaka Dunaj — Pariz, ko je vlak vozil preko kretnice na kolodvoru Boheimkirchen pri St. Pdltenu na Dolnjem Avstrijskem. Vlak je vozil s preveliko brzi-no pri prehodu na stranski tir, lokomotiva se je zato odtrgala od vlaka, peljala nekaj časa in se nato prevrnila. To je bila pa tudi izredna sreča, ker bi se drugače ostali vagoni zarili v lokomotivo in bi bilo število žrtev veliko.
Tako pa je verjetno zaradi neprevidnosti vozača lokomotiva pokopala pod seboj enega delavca, ranjen je bil precej močno kurjač, izmed potnikov jih je bilo sicer pre cejšnje število ranjenih, toda vsi lažje.
KRATKE VESTI
Vstopnina na Koroški sejem v Celovcu, ki traja od 7. do 17. avgusta, je 5 šilingov Ta vstopnica upravičuje do enkratnega obiska vse razstave in veseličnega prostora.
Po 19. uri je vstopnina za veselični prostor en šiling.
Sovjetske oblasti v Avstriji so zahtevale, da jim izroči uprava avstrijskih železnic 45 starih železniških lokomotiv, ki jih bodo Sovjeti demontirali in porabili kot staro železo. Verjetno bo morala uprava železnic izročiti še več takih starih lokomotiv.
Dne 11. avgusta se prične v Beljaku zborovanje Zveze mednarodne krščansko- demokratične mladine iz vseh delov Evrope.
V soboto so slavnostno odprli razstavo Evropskega vlaka v Leobnu. Ameriški zastopnik je pri otvoritvi poudarjal važnost sodelovanja delavskih zvez na uresničenju skupnosti Evrope. — V Grazu je obiskalo Evropski vlak 59.192 oseb.
Hčerka predsednika Združenih držav, Margaret Truman, je prispela v spremstvu hčerke ameriškega finančnega ministra za osem dni na letovišče v okolico Salzburga.
Ameriški zunanji minister Dean Ache-son je odpotoval te dni v Honolulu na Havajskih otokih, kjer so se sestali zunanji ministri Združenih držav, Nove Zelandije in Avstralije, da se pogovorijo o uresničitvi Tihomorske zveze teh držav.
Ameriška komisija za atomsko silo je sporočila, da sestavljajo atomski strokovnjaki motorje za pogon velikih vojnih ladij, za pogon letal in za pogon podmornic z atomsko silo. v .
Češkoslovaški ministrski svet je odredil, da ne smejo češkoslovaški delavci brez posebnega dovoljenja menjati svojega delovnega mesta. S tem odlokom hoče ministrski svet preprečiti, da ne bi delavci zapuščali dela pri rudarski in težki industriji.
Na pritožbo zapadno-nemške social demokratske stranke je razsodilo zapadno* nemško ustavno sodišče v Karlsruhe, da nemška mirovna pogodba in zopetna uvedba oborožitve Nemčije ne nasprotuje nemški ustavi.
Predsednik sovjetske kontrolne komisije za Vzhodno Nemčijo, general Cujkov, je v posebnem pismu predsednike zapadnih treh sil v zavezniškem svetu Nemčije obdolžil, da so kršili pogodbo iz leta 1949, ker ovirajo trgovinski promet z Vzhodno Nemčijo.
V	mesecu juliju je pribežalo iz vzhodnega območja Berlina v zapadno območje 13.182 beguncev.
Vrhovni poveljnik 8. ameriške armade na Koreji, general Van Flect, je izjavil na časnikarski konferenci, da je upanje na premirje na Koreji manjše kakor pa je bilo kdajkoli preje.
Bej (vladar) v Tunisu, ki pa nima posebnih pravic, ker vlada mesto njega francoski guverner, je sklical zastopnike vseh stanov, da bi se z njim porazgovoril o francoskem predlogu spremembe uprave v francoskem Tunisu.
Pogreb umrle Evite Peron, žene predsednika argentinske republike, so zaradi silnega navala onih, ki so sc hoteli še zadnjič posloviti od pokojne, morali preložiti na nedeljo, dne 10. avgusta.
V	južnih predelih ameriških Združenih držav je povzročila suša škodo na poljskih pridelkih, ki jo cenijo na vsoto preko 500 milijonov dolarjev (okrog 13 milijard šilingov).
V	Montrealu v Kanadi so se uprli kaznjenci v glavni kaznilnici, zažgali so en trakt kaznilniškega poslopja in preprečili gašenje. Po daljših bojih se je posrečilo upor zadušiti, en kaznjenec je bil pri tem mrtev, več pa jih je bilo ranjenih.
(Želomki župan pozihuuilfa
Klagenfurter Ausstellung tritt heuer erstmalig als Messe auf den Plan und 'venn audi alle Sparten des Handels, dcs Gevverbes und der Industrie auf ihr vati eten sind, so ist dodi ein gi'oBer Teil der Messe dem Molž, sciner Erzeugung und Verarbeitung gctvidmet. Rund ein Drittel des ausgefuhrten Holzes aus Oster-leidi stammt aus Kamtcn und gerade jener Teil Karntens, der von unseren slo-wenisch sprechenden Landsleuten bewohnt vvird, ist an dicsem Artikel in maBgeb-lidier Weise beteiligt. Aber dariiber hinaus wird die Messe viel schensvvertes bieten und cs wird uns in Klagcnfurt nur freuen, recht viele Gliste slowenischer Sprache bei uns begriiOen zu kbnncn.
(Jelovška razstava se nam letos predstavlja prvič kot sejem. Četudi so sicer na sejmu zastopane vse stroke trgovine, obrti in industrije, je vendar velik del sejma posvečen lesu, njegovemu pridobivanju in predelovanju.
Okroglo eno tretjino iz Avstrije izvoženega lesa je iz Roroškc. Na lesu pa je bistveno udeležen ravno oni del Koroške, kjer stanujejo naši sorojaki, katerih govorica je slovenska.
Pa tudi poleg tega bo nudil sejem veliko zanimivega in gotovo nas bo v Celovcu veselilo, ako bomo mogli pozdraviti med seboj tudi čim več gostov slovenske govorice.
župan celovški
Politični teden
Po svetu...
Ugasnil je olimpijski ogenj na Finskem, državi, ki po svoji zemljepisni legi sega od Baltika vzdolž Rusije do polarnih morij. Tisti, ki so izbrali Finsko za prizorišče Olimpijskih iger 1952 so imeli srečno roko. Morda nobena druga dežela na svetu ne bi združila mladine res vsega sveta, nobeni drugi prirediteljici ne bil bilo uspelo pretrgati »železne zavese”. Ce že moramo toliko brati in pisati o svetovnem miru, za katerega je človeštvo po pravici v skrbeh, potem je treba Olimpijske igre 1952 označiti kot svetel dogodek, zvezdo danico. Tako je tudi bilo. Napak so prerbkovali tisti, ki so menili, da tudi v športu ne more biti sprave med Vzhodom in Zapadom. In ko so se te dni športniki. — ponos vsakega naroda — vrnili v svoje domovine, naj bi njih politični voditelji prisluhnili čustvom, ki jih je ta mladina prinesla in naj bi v tem smislu usmerili tudi politiko. V Helsinki je bilo 14 dni športnih tekmovanj med vsemi rasami, ideološkimi razlikami in veroizpovedmi — toda premagani so čestitali zmagovalcem in niso bili zagrenjeni in zmagovalci niso postali naduti. Bratili so se in če je kaj grenilo sproščenost, je bila kvečjemu zavest, zakaj ni mogoče 14 olimpijskih dni posplošiti na vse čase... Sklenila so se prijateljstva med Avstralci in Japonci, med Amerikanci in Rusi... na svidenje morda na prihodnji Olimpijadi. Nekaj tragičnega je vendarle pri vsem tem ... kot muha enodnevnica ali kaj... V Helsinki so sneli zastave narodov, ki so visele miroljubno druga ob drugi, politični razvoj gre naprej, Faruk, Mosadek, Koreja, Nemčija itd. Začeti moramo spet tam, kjer smo pred 14 dnevi končali.
Potomci faraonov so odigrali Faruk je zdaj v Italiji in je časnikarjem dejal, »da je zelo ubog." Najbrž ni menil s tem denarja, pač pa dejstvo, da je moral zapustiti svojo deželo. »Moje kraljestvo je sedaj moja družina,” je dodal. Po domače povedano: izgubil je bitko, ker je bil slab vojskovodja, svoje države ni znal vladati in ji koristiti, spet je neki kralj moral v pregnanstvo. Samo na sebi ni to nič važnega, važno je, kako bo general Naguib, ki je prevzel vodstvo egiptovske države, znal izvesti naloge, ki se jih je zastavil. Dosedanji socialni red v orientalskih državah se ruši. Tega niso krivi komunisti — zlasti v Egiptu ne — temveč državni voditelji, ki so postali vlastodržci in jih je čas prehitel.
Zanimivo: v Rimu ima neki izvošček konja belca, ki bi bil imel Mussolinija leta 1942 v slučaju zmage ponesti v Kairo... Mussolini je propadel in Faruk iz Kaira išče zatočišča v Italiji.
General Naguib je odpravil vse naslove velikašev »paša" (kot nekdaj pri nas knezi, grofi, baroni itd.). Oblast v družbi se je premaknila iz velikaštva na srednji sloj. Proces, katerega je Evropa doživela pred skoraj dvema stoletjema. Če bi iskali primerjave za bližnji Vzhod iz polpretekle dobe, potem bi Naguiba na hitro roko mogli vzporediti z velikim turškim reformator-matorjem Kemal Ataturkom, ki je odpravil sultanat, paše in bege, Turčijo je zmoder-niziral tekom dveh desetletij m jo privedel na raven zapadne Evrope. No, Naguib je šele začel...
Mosadek — neomejeni vladar v Perziji Parlament mu je izdal tolikšna polnomočja v upravnem, političnem in vojaškem oziru, da je praktično vsa oblast v roki enega samega človeka. Penijski kralj (šah) je v resnici le ujetnik »jokavega" Mo-sadeka (ta ima navado ali potrebo, da ce-
sto joka ali pade v nezavest, kadar govori ljudstvu ali poslancem. S tem zelo vpliva na čustvenost temperamentnih Orientalcev). Za šaha Perzije je naravnost ponižujoče dejstvo, da sme govoriti z lastnimi ministri šele takrat, ko mu Mosadekova vlada dovoli. Tuje diplomate sme sprejemati šele po pristanku Mosadekove vlade. Dvornega ministra si ne more več sam izbrati, temveč mu ga določi Mosadek — svojega zaupnika seveda, šah je že izbral za svojo družino bivališče v inozemstvu. Mogoče je le še vprašanje časa, kdaj bo sledil Faruko-vemu zgledu ...
Odnos obeh držav do Velike Britanije se ni spremenil. Nasprotno: londonski glasove trdijo, da so se možnosti za sporazum kvečjemu povečale...
Na Koreji so pogajanja prekinili za en teden. Ničesar ni znano, kaj so se v zadnjih tednih pogovarjali za zaprtimi vrati. UNO letalske sile še vnaprej uničujejo komunistična vojna oporišča, medtem ko od komunistične strani ni nobene večje vojaške akcije.
Na splošno: nekako zatišje v »hladni” vojni Komunistične propagandne trobente okrog Duclos-ja so prenehale in tudi niso mogle pretrobiti dejstva, da je francoska KP zelo, zelo izgubila na svoji nekdanji udarnosti. Sempatja se oglasi s prižnice anglikanski »rdeči dekan” iz Canterbiryja v Angliji in povzdiguje Sovjetsko zvezo. Tako je v svoji zadnji pridigi naprtil Ame-rikancem »bakteriološko vojno proti Severnokorejcem in Kitajcem”. De Gaulle v Franciji molči in verjetno zbira svoje nedisciplinirane ovčice, ministrski predsednik Pinay pa z zelo srečno roko zmaguje v parlamentu in s tem pobija de Gaulla, ki trdi, da samo njegova »močna roka” zamore Francijo reševati.
Italijani so se malo upehali v svoji gonji po Trstu in kaj verjetno je, da bo Ameri-kancem uspelo pripraviti oba: Tita in De Gasperija do razgovorov. Tito je svojo zasedbeno cono tržaškega ozemlja z novimi upravnimi ukrepi še tesneje povezal z Jugoslavijo. Ta cona je za Italijane toliko kot nedosegljiva. Govoriti je mogoče, kakor na-glašajo jugoslovanski politiki, o coni A.
Churchillova vlada se pač ni mogla kaj prikupiti angleškemu ljudstvu, ker je primorana poseči po gospodarskih ukrepih, ki segajo v denarnico vsakega državljana otoške države. Vlada je znižala tudi proračun za oborožitev (tukaj ni bilo mnogo kritike), kar pa Amerikancem ne more posebno dišati. Do 4. novembra imajo pa ti svoje skrbi in zabave s predsedniškimi volitvami in šele, ko bo ta zadeva končana, bo Evropa mogla vedeti, pri čem je.
... in pri nas v Avstriji
Že v zadnji številki »Našega tednika” smo omenili, da se bo verjetno zastopnik Združenih držav pritožil proti zakonu, ki jih je sprejela avstrijska poslanska zbornica, predno je odšla na počitnice, zaradi amnestije bivših nacistov.
Zakon o nacistih
V zvezi s tem poudarja sedaj ameriško časopisje, da ne sme biti boj proti komunizmu v Avstriji v tem, da ostanejo nekaznovani grobarji Avstrije, to pa so bivši nacisti. Saj sta bistveno oba enaka: nacizem in komunizem, ker oba zasužnjujeta in iz-žemata narod, da dobro živijo le nekateri maloštevilni. Obema — nacizmu in komunizmu — je tudi skupno, da vladata nasilno v policijski državi. Zato je nujno, da dobijo najpreje zadoščenje vsi tisti, ki so trpeli pod nacisti, nato je šele mogoče misliti na končno rešitev nacističnega vpraša-
nja. Zato ni pravilno, da se poskuša v Avstriji celiti rane na račun ran, ki še niso zaceljene. Žrtve nacizma — tudi avstrijskega nacizma — živijo ne samo v Avstriji, ampak po vsem svetu in tudi tem je treba dati zadoščenje.
Nasproti temu amerikanskemu nazira-nju odgovarjajo avstrijske stranke (zlasti OVP in VdU), da amnestija bivših nacistov ne pomeni poživitve nacističnega delovanja v Avstriji.
Tudi mi smo prepričani, da ti zakoni ne pomenijo oživitve nacističnega dela v Avstriji in to zato, ker vsaj pri nas na Koroškem to delo že vršijo napram koroškim Slovencem sporazumno vse tri vladne stranke. Že v zakonih o vojnih žrtvah so bili izrecno izvzeti in zato oškodovani oni, ki so bili v izseljenskih taboriščih, to pa so bili samo Slovenci, saj drugih narodnosti v Avstriji niso selili. Te krivice, ki prehajajo, da rabimo mednarodni izraz, v takozvano diskriminacijo Slovencev, torej v zapostavljanje Slovencev, se nato nadaljuje vse do današnjega dne. Nas samo žalosti, da zastopnik zasedbene oblasti na Koroškem te diskriminacije Slovencev kot narodne celote doslej še ni zapazil, zato pa pričakujemo, da bo zastopnik Združenih držav pri ugovoru proti nacističnim zakonom zagovarjal tudi, da je treba popraviti najprej nacistične krivice proti Slovencem na Koroškem in nato prenehati z nacističnim načinom dela proti Slovencem na Koroškem.
Avstrijska državna pogodba
Avstrijska vlada je izročila vladi Združenih držav spomenico o avstrijski državni pogodbi. Ta spomenica naj bi bila nekak uvod v to, da bi prišlo vprašanje avstrijske državne pogodbe na jesensko zasedanje Združenih narodov.
Avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber se mudi v Braziliji, kjer se je raz-govarjal z državnim predsednikom Varga-som in z zunanjim ministrom Jose Neveda Fontura. Avstrijski zunanji minister je obiskal več industrijskih krajev v Braziliji. Med svojim bivanjem v Braziliji je govoril
o avstrijskem vprašanju dr. Gruber tudi v brazilski poslanski zbornici. Pri tem je poudarjal, da družijo brazilski in avstrijski narod isti ideali človečanstva, svobode in strpnosti. Na časnikarski konferenci je poudaril dr. Gruber med drugim tudi, da je pri svojem obisku v Jugoslaviji poizkušal utrditi in poglobiti prijateljske zveze z Jugoslavijo.
Zaradi poletnega dela se je v zadnjem času število brezposelnih v Avstriji še zmanjšalo za 1.7% število brezposelnih v Avstriji je bilo koncem meseca julija 116.897 (od teh 54.769 moških). Na Koroškem je bilo brezposelnih 3.425. V preteklem mesecu je naraslo število zaposlenih v gradbeni obrti, naraslo pa je število brezposelnih v tekstilni industriji.
Plačanci in »peta kolona”.	^ y
Zanimiv slučaj se je dogodil na Dunaju, ki ga omenjamo zaradi podobnosti z našimi koroškimi razmerami. Na Dunaju imajo Čehi svoje kulturno-telovadno društvo »Sokol”. Že dolgo so poizkušali dobiti premoč v tem skupnem društvu vseh Čehov (avstrijskih državljanov) na Dunaju odposlanci ali naročeni plačanci vlade v Pragi, ki dobivajo navodila od češkoslovaškega poslaništva na Dunaju. Na občnem zboru »Sokola” v spomladi so poizkušali ti izvidniki češkega poslaništva dobiti vodstvo v »Sokolu” po znanih načinih ljudske demokracije: To pa se jim ni posrečilo zaradi zavednosti dunajskih Čehov, ki so sicer zavedni Čehi, in tudi nimajo ničesar proti češkoslovaški državi, toda nočejo imeti nič skupnega s komunističnim režimom.
Ko pa je bil nato pred 14 dnevi izredni občni zbor »Sokola” na Dunaju, so spet poizkušali naročeni odposlanci češkoslovaškega poslaništva na Dunaju doseči večino, ko to ni šlo zlepa, so poskušali še s pretepom. Toda niso imeli sreče. Sedaj razglaša dunajski »Sokol”, da ne more odobravati načina dela češkoslovaškega poslaništva na Dunaju in da Čehi na Dunaju nočejo prevzeti nikake vloge neke »pete kolone” in nočejo vedeti ničesar o metodah ljudske demokracije. Sedaj pa je proglasilo češkoslovaško poslaništvo na Dunaju bojkot nad novim odborom »Sokola” in dolži novi odbor izdaje sokolske misli.
/
Kmetijska zbornica -10. narodnost
Na sklep »Narodnega sveta koroških Slovencev” in »Kmečke gospodarske zveze” zaradi slovenske priloge k uradnemu glasilu Kmetijske zbornice v Celovcu odgovarja v štev. 30 z dne I. avgusta »Der Kamtner Bauer”. Odgovor je najprej v nemščini, nato pa še v neki spakedrani slovenščini.
O vsebini odgovora se ne splača niti govoriti, ker je že vsemu svetu znano •— ne samo Slovencem na Koroškem — da je svoboda in enakopravnost zagotovljena samo na papirju, da včasih pride ta do izraza tudi še v besedah, da pa te enakopravnosti v dejanju že nikdar več ni.
Da slovenski kmetje na jezikovno mešanem ozemlju ne obvladajo pismene slovenščine, ta ugotovitev tudi za nas ni nova. Ravno zato pa zahtevamo izvrševanje določil o dvojezični šoli, da se bodo slovenski
teh stroškov ravno tako kakor nemški, zato je zelo, zelo malo v smislu pravičnosti in enakopravnosti, če morajo slovenski kmetje plačevati, odreka pa se jim splošna pravica po listu v slovenskem jeziku.
In končno še to: Ako namerava izdajati Kmetijska zbornica slovensko prilogo v tako zveriženi, nepravilni in spakedrani slovenščini kakor je prevod poziva v zadnji številki »Kamtner Bauer”, potem smo pač daleč padli. Pri prihodnjem ljudskem štetju bomo imeli nato na Koroškem še 10. narodnost, to so oni, ki se bodo mučili z branjem take slovenščine. Na kratko bomo imenovali to narodnost kar narodnost Kmetijske zbornice, oprostite: »Poljedelske komore”. Kdor je zakrivil tako pačenje slovenščine, ta pa že skoraj res spada pred ljudsko sodišče. Kdor bi pisal tako nemščino, ta se gotovo nikdar več ne bi smel
_ •*	’	------- --- «. -----— j —'   o   “	v v.v. asv. m 0111^1
otroci slovenščine naučili. V kolikor pa da-	pokazati med poštenimi Nemci. Le Slo-
nes slovenščine ne znajo, je temu kriv si-	venci bi morali vse mirno vzeti na znanje.
stem in sicer tipično koroški sistem ponem-	---------
čevanja.
Razen tega pa bi radi vedeli, če vsi tisti kmetje, ki dobivajo nemško izdajo glasila Kmetijske zbornice, obvladajo nemški pismeni jezik. Prepričani smo in imamo polno dokazov zato, da pismene nemščine ne obvladajo in kljub temu dobivajo list.
Da pa izdajanje lista povzroča zbornici stroške, tega ni treba pripovedovati. Prispevajo pa slovenski kmetje k plačevanju
General Ridgway v Grilji
Vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze, general Matthcw B. Ridgway, se je mudil prejšnji teden v Grčiji, od koder je odpotoval v Turčijo. —
V Grčiji ga je pozdravil ministrski predsednik Sofokles Venizelos, nato pa se je general razgovarjal s politiki in vojaškimi osebnostmi.
Za svobodo in
Ob priliki obiska državnega tajnika Združenih držav, Dean Achsona, v Avstriji, je ugledni chicaški podjetnik. Mr. FRANK SHONTA, poslal v imenu SLOVENSKE NARODNE ZVEZE V AMERIKI nasled njo brzojavko zunanjemu ministru Achc-sonu na Dunaj:
Honorable Dean Achcson Secretary of State of the United States čare of American Delegation Vienna, Austria
Dear Mr. Achcson:
American of Slovenian extraction, urge you kindlv to protect the Slovenian mino-rity in Austria, whose national rlghts are
enakopravnost
constantly overlooked by the present ad-ministration of Austria.
Respectfullv
FRANK SHONTA
2041 West Cermak Rd., Chicago, 111.,
tor the Slovenian National Union ot
America.
Prevod brzojavke:
Amerikanci slovenskega porekla Vas vljudno prosimo, da zaščitite slovensko manjšino v Avstriji. Sedanja uprava Avstrije dosledno prezira njihove narodne pravice.
S spoštovanjem itd.
Še enkrat ljudsko štetje
(Dopis ii velikovškega okraja)
Dolgo smo v velikovškem okraju molčali k drzni trditvi z nemške strani, da se je ljudsko štetje na Koroškem leta 1951 vršilo popolnoma svobodno in brez vsake nemške propagande. Smo pač preko glave zaposleni vsak s svojimi stanovskimi opravili in ne pridemo zlahka do pisanja. Toda zloraba, ki so jo zadnje čase uganjali v nemških listih s toliko prehvaljeno »svobodo”, presega že vse meje in je dosegla višek v članku lista „Volkszeitung" z dne 20. 7. t. I. pod naslovom: Zum sprachlichen Ergebnis der letzten Volkszahlung in Karaten. Tako pisanje še mirnega in zmernega delovnega človeka prisili, da mora, četudi te/.ko, prijeti za pero in ugovarjati proti nezaslišanemu potvarjanju resnice.
Bistveno enako, četudi mogoče navidezno malo bolj zmerno, je pisan članek v ,,Neue Zeit” z dne 31. julija t. 1.
Vprav v velikovškem okraju se je pri ljudskem štetju najbolj kršila svoboda priznavanja. Zato je tudi izid ljudskega štetja tak. da izkazuje ta okraj, ki je razmeroma še najbolj ohranil svoj slovenski značaj, največje število „vindišarjev” in da v tem okraju, kakor z zadovoljstvom ugotavlja pisec omenjenega članka v »Volkszeitung”, ni več niti ene občine s slovensko večino. Gospodje pri velikovški okrajni in deželni celovški oblasti: Ali ni to pravo zasmehovanje resnice; najprej ste poslali komisarja v občine, ki je poučeval krajevne števne komisarje, kako naj vplivajo na ljudi, da se ne vpišejo kot Slovenci, temveč kot vin-dišarje in je ta pouk še podprl z grožnjo o neki izpraševalni komisiji, krajevni števni komisarji, so se, kakor pozitivno vemo, v več slučajih tudi res ravnali po teh navodilih. In zdaj si upate razglašati v svet, da je vsak lahko svobodno in neodvisno priznal svoj občevalni jezik, oziroma je vsak sam zapisal svoj jezik v družinske liste (Haushaltungsbogen).
To je neresnica. V družinske pole so vpisovali, vsaj v velikovškem okraju, za to določeni števni komisarji in imamo dokaze v
rokah, kako so ne samo nedolžno prigovarjali, temveč tudi naravnost pritiskali na naše ljudi, da se vpišejo kot vindišarje, prav v smislu od zgoraj danih navodil. Kdor pozna to ljudstvo, ki je že po svoji naravi bolj šibko, še bolj pa ustrahovano po propagandi in preganjanju v minulih letih, in še zdaj v njem tiči ves strah pred nacističnimi mogotci, ta ve, da ljudsko štetje ni moglo imeti drugega rezultata, kakor ga je res imelo. Marsikateri tudi zavedni Slovenec je iz strahu pred gospodarskim pritiskom ali možnim političnim preganjanjem pristal na to, da se zapiše kot „vindiš”.
To je resnica o ljudskem štetju. Kar nas najbolj žali in napolnjuje z gnjevom, je dognanje, da smejo gospodje pri oblasti in zastopniki vodilnih strank v deželi in državi počenjati z nami, kar se jim poljubi, ker smo po njihovem mnenju brez moči in obrambe. Toda vedite, naša moč so večno-veljavna načela resnice in pravice, ki veljajo vi vse, tudi za manjšino, pa četudi jih večina noče spozna ati in uveljavljati na-pram manjšini.
Tako postopanje, kakršno so si dovolili gospodje pri ljudskem štetju oziroma si ga še sedaj dovoljujejo — to bodi povedano na ves glas krščansko mislečim Nemcem — je udarec v obraz katoliškemu shodu, ki se ima vršiti meseca septembra letos na Dunaju pod geslom: svoboda in dostojanstvo človeka. Da, resnica je to in lepo je to, toda to velja za vsakega človeka katerekoli narodnosti. Če se bosta na katoliškem shodu poudarjali ti dve največji dobrini napram zatiralcem človeške svobode in dostojanstva v komunističnih državah, si bo treba bolj natančno ogledati, ali sta ti dve največji dobrini zagotovljeni vsem državljanom v lastni državi, torej tudi onim ne-nemške narodnosti. Mi smo mnenja, da dostojanstvo človeka zahteva tudi to, da se sme človek glede narodne pripadnosti priznati kot to, kar v resnici je in sicer tako kakor se imenuje v lastnem jeziku. — Ve-
mo pa, da slovensko govoreči Korošci sami sebe nikoli niso drugače imenovali kakor Slovence in so se s tem razlikovali od Nemcev, to vse dotlej, ko so gotovi ljudje na nemški strani iz političnih interesov iznašli tretji narod: vindišarje.
V imenu katoliškega veronauka in katoliške morale, ki vsem ljudem brez razlike na-
rodnosti priznava isto dostojanstvo božjega otroka in državljana božjega kraljestva, najodločneje protestiramo proti takemu žaljivemu in ponižujočemu postopanju z nami Slovenci, kot so ga zagrešile oblasti na Koroškem po krivdi vseh vladajočih strank brez vsake razlike pri lanskem ljudskem štetju.
Med Slovenci v Holandiji
Se nekaj poročil imam za vas, dragi rojaki. fe sicer že pozno poročati o dogodkih v mesecu maju, pa bi vam le rada povedala, kako so limburški Slovenci proslavili materinski dan v Eygelshovenu in še kaj.
V	nedeljo, dne 25. maja, je Slovence vodila pot k šmarnicam v veliko moderno cerkev v Eygelshoven-u. Cerkev so napolnili sami in napolnili so jo s svojimi prošnjami in petjem. Nato pa nas je vodila pot dalje, v dvorano pri Jongenu, kjer smo našli pogrnjene mize, ki so bile obložene s sladkimi dobrotami — pa samo za mame in mamice. Vsi drugi pa smo voščili in igrali, peli in muzicirali mamicam za god. Vse petje, valčki in polke, otroške igre in neme predstave so bile tako prisrčne, da je dvorana bučala odobravanj in dobre volje.
Ob tej priliki so zastopniki vseh katoliških društev v Limburgu čestitali tudi svojemu voditelju g. Babniku k njegovemu mašniškemu jubileju. Mladina mu je deklamirala in izročila darove. Vsa dvorana se mu je pa zahvalila za njegovo požrtvovalno delo, ki ga vrši že tri leta med njimi.
V	nedeljo, dne 29. junija, dopoldne smo gozdiču, na stezah, na ujčkali in čolnički se zbrali Slovenci v velikem parku Stein-bosch (Ramenska bosta). Kar migalo je v na jezeru so se zibali, vesla je spremljala pesem in harmonika: »Zaplula je barčica moja”. Opoldne so nas pogostile pridne in požrtvovalne mamice, popoldne smo se pripravljali na nastop, zvečer pa smo imeli proslavo rudarjev za 25-letnico dela na rudnikih. Jubilanti — 14 mož — so imeli častne sedeže, ob njih so imeli prostore direktorji in višji uradniki rudnikov, ki so slovenskim rudarjem v prisrčnem govoru čestitali. Jubilanti so bili odlikovani s srebrnim znakom lovor jevega venčka š številko 25, vse pa je krasila trobojna pentlja.
Nastop na odrski trati je obsegal petje treh zborov in fantovskega kvarteta, nastop harmonikarjev, rajanje deklet in opereta, sestavljena iz narodnih in ljudskih pesmi. Mladina je svoje vloge dobro podajala. Narodne noše deklet in fantov — saj jih je bilo kar 2-1 — so dale plesom in igri visoko ceno. Petje, luč in muzika pa so tako zabelili, da je kar čvrčalo od veselja in domačnosti. Pozno v noč so se dobre volje vračale slovenske družine na vse kraje Limburga na svoje domove.
V nedeljo, dne 13. julija, je bilo romanje limburških Slovencev k slovenskemu oltarju Marije Pomagaj v frančiškanski cerkvi
v Heerlemu. Napravili smo Marijini podobi nosila s tronom, jo ponesli z njenega oltarja pred glavni oltar, kjer jo je med slovensko službo božjo obdajala greda cvetja. Nato pa smo jo nesli v lepem sprevodu narodnih noš, bander in deklic iz cerkve k grobu pokojnega parta Teotima, duhovnega očeta holandskih Slovencev. V molitvi in prepevanju smo počastili njegov grob, ki smo ga poškropili s prstjo slovenske zemlje, zasadili smo vanj križec iz blagoslovljene vrbe s Koroške. Tako smo blagemu pokojniku zatrdili ljubezen in zvestobo do svetinj, katere nam je izročil z besedami: »Ostanite verni Slovenci!” — Nato so Marijo Pomagaj prenesli nazaj na njen oltar, kjer ji je zacvetela gredica lučk.
Slovenska mladina najde zabavo, razvedrilo in tudi izobrazbo pri sestankih in govorih ali predavanjih, pri pevskih in igralnih vajah, pri skupnih izletih in v nastopih na odru. Ker je med njimi dovolj dobrih pevcev in pevk in muzikantov (kar 7 izbornih harmonikarjev), zabave in dobre volje nikjer ne manjka. Saj veste: Slovenec je človek z veselim srcem in s prebrisano, jasno glavo, da se v vsakem položaju znajde na trdnih tleh in povsodi ga imajo radi, pa naj bo to v Holandiji, v Belgiji, v Nemčiji, v Franciji ali v Ameriki in povsod tudi uživa ugled. Žalostno pa je tam, kjer so slovenski starši tako popustljivi, da njihova • mladež lahko hodi čisto svoja pota in se ne zmeni za klic tovarištva in ne čuti ni* kake dolžnosti do skupnosti. Vpliv tujca in tujih navad iztrga take kmalu iz srca matere Slovenke in taki bodo utonili v temnem potujčevalnem valovju in v motni brozgi za nas nevarnega materializma.
Milka Hartman
Zlati hipi
Ptičic spev, vzkliki dev!
V vonju gaja se poraja
pomlajeno srčece...
Nadebudno sončece boža cvet — srečen svet!
Rajsko vnet
slušam, gledam in uživam ter v Njegovem varstvu upapolnem stvarstvu hipe v večnosti prebivam...!
Val. Polanšek
Karel Mauscr:	A	q *
pmm
(17. nadaljevanje)
Ko sta Lojz in Peter odklampala s pokopališča, Barbare že ni bilo več. čudno pust dan je bil in od časa do časa se je zaprašila sodra. Lojz je v ruti pestoval roko. Oteklina je sicer malo splahnila, toda z roko si skoraj še ni mogel nič pomagati.
Z Grmačem in Prosenarjem sta se obrnila nazaj proti Jamniku. Sicer je Lojz videl, da tudi Reza ni daleč za njimi, vendar se ni hotel obrniti, se je vendar raje mučil z razgovorom ob Prosenarju.
Testamenti Saj res ni veliko te Rakarjeve beračije, nekaj je je vendarle. Da imaš svojo streho nad glavo, je že nekaj. Vsak je nima. In nekaj sveta je tudi.
Prosenar počasi veže besede. No, testament je zapisan kakor je prav. Ga bosta videla. Oba sta na bajti. Se reče, vsakega je pol. Tisto, kar so mati včasih govorili, ni bilo mišljeno zares. Res so bili čudni, radi so pa imeli oba.
Seveda, zgodi se lahko, da bo kdo od bajte odšel. Se reče, skoraj gotovo bo to. Večno ne bosta fantovala. Tedaj seveda tisti, ki bo prvi odšel, lahko zahteva svoj delež v denarju. Premoženje bi bilo treba oceniti. Po pravici povedano, veliko vsa beračija ni vredna. Kar je, je tista gmajnica. Na Jamniku se za vse to ne bodo tepli. Dolinci še manj. Ni nobeden tako neumen, da bi lezel sem v hrib in s koši nosil gnoj po teh strmih razorih.
Povem pa, da vse lahko prodasta.
Grmač je samo kimal. Prosenarju je sapa nagajala in se je zdaj pa zdaj ustavil, da se je oddihaval.
»Res je bajta le bajta," se je nenadgma zaletel. »Vajina je pa le. Zrasla sta v njej in mati »o v njej umrli. Upam, da je ne bosta pognala v tuje roke.”
In je oba ošinil s čudnim pogledom.
Peter je poslušal iti hkrati mislil na mater. Lojze ni
vzdignil pogleda od tal. švedral je ob strani in samo čakal, da pridejo na Jamnik. Nekaj ga je grizlo.
Pred Rakarjem so se poslovili. Prosenar in Grmač sta odšla na svoje, Lojz pa je odklenil vrata v bajto. Peter je čutil, da ima ključ v Lojzevih rokah čudno moč in da je samo ta ključ, ki ga privezuje na prazni dom.
In prav na pragu se je spomnil, da je Barbara takrat v gmajni klicala Lojza in ne njega. Kar grenko mu je postalo in kapnil je za Lojzetu v vežo.
Sama sta obstala sredi hiše. Iz odprte kamre sc duh po mrliču, po svečah in rožah šc ni zgubil, četudi je bilo okno vseskozi odprto.
Lojz je zaprl vrata.
Zdaj sta torej sama. Matere ni več. Bolečina zavoljo njene smrti popušča. Oživeti je ne more ne eden ne drugi. Treba se bo pač navaditi in misliti naprej.
Peter se počasi trga iz misli, v katere ga je spravil Prosenar. Z bežnim pogledom ošine Lojzevo roko. No, Tomažin ne bo mogel čakati nanj. Tisti hlodi morajo ob pot, sicer bo prepozno.
»Zjutraj odrinem v gmajno,” je krehnil.
»Zavoljo mene. Jaz ne grem.”
Lojz je sedel za mizo in ogledoval roko. Petra ni pogledal.
»Sam si kriv. Cepina si ne dam zabiti v glavo.”
Lojz ni odgovoril. Peter se je obrnil in šel proti vratom. Že, ko je zapiral, je goltnil Lojz:
»Zdaj se bo pri nas drugače pelo.”
»Pa bo testament za note,” je mirno rekel Peter in stopil v vežo. Vedel je, da se Lojzu ne sme prav nič podati. In se ni mislil. Če bo treba še kakšen porajkel, saj jih je dovolj.
Spat se je Peter zavlekel ko j z nočjo. |e spočetka mislil oprezovati za Lojzem, potlej pa se mu je misel /dela neumna. Saj tako ve, da bo Lojz šel k Barbari. Barbare k njima ne bo. če bi kanila priti, bi po pogrebu čakala. Pa ni. Sama jc odšla z ženskami.
V božjem imenu. Loj/ naj kar gre. Barbara naj ga gleda in posluša, če se ji ljubi. Seveda zavoljo roke se
bo zlagal. Resnice skoraj ne more povedati. Da je šel s cepinom nadenj. Bi Barbara čudno pogledala!
Peter je vasoval z materjo. Eh, res, včasih so bili pri-stujeni, tisto zavoljo bajte so kar naprej gnali, še bolj pristujeno je pa sedaj. Nobenega življenja več. Sam molk in Lojzev čumasti pogled. Obojega se ko kmalu najedel. Hvala Bogu, da bo jutri spet odšel v gmajno. Bo vsaj sam. če nič ne dela in če ves dan presedi samo v koči, lepše bo že kakor tu ob Lojzu. Načeperj enega Lojza se bo še potlej lahko nagledal.
Nekaj je pa le kljuvalo v srcu, čeprav je Peter misel na Barbaro odrival. Takole sam ostati! Matere ni več, leta teko in starost bo skoraj pred pragom.
Pa se je misel koj ustavila ob Lojzu in ukresala trmo. In v tej trmi je zaspal.
Lojz je še spal, ko je odrinil. Saj morda ni spal in se je samo delal. Petru je bilo vseeno.
Počasi je klampal skoz vas. Ko je prišel na samo, mu jc kar odleglo. Nikamor se mu ni mudilo. Časa na pretek. Lepo počasi bo delal. In če ne bo šlo, zadnji hlodi so, bo Tomažinov že pomagal.
Samo, da se znebi more, ki je zdaj v Rakarjevi bajti. In da se usede v srcu, kar se je vzdignilo.
Sele v koči si je skuhal zajtrk. Potlej je še nekajkrat potegnil borovničevca. Je bilo že čez deveto, ko je rinil v breg.
Ob desetih je bil že moker. Nekaj hlodov je le spu-stil po drči. Potlej je prišel Tomažin s hlapcem. Kar zazijal je, ko je zagledal Petra samega in golorokega.
»Si zmešan?” je skoraj zarunkal. »še kilo si nakoplji. Kje je pa Lojz?”
»Roko si je zvil oni dan,” je bleknil Peter.
»Pa bi povedat prišel. Bi ti koj dal hlapca za pomoč. Saj veliko dela ni več.”
»No, zato sem mislil, da bom že nekako zrinil tale les do poti, je govoričil Peter.
»Na mojo odgovornost ne. Hlapca ti bom pustil tukaj.”
(Nadaljevanje na 4. strani)
QUl cSuin jt) planino
- 2081 m -
Če greš z Djekš ali s Kneže ali s Krčanj na Svinjo planino, se moraš povzpeti samo okrog tisoč metrov visoko. Kajti vsi trije imenovani kraji ležijo že nad tisoč metrov nad morjem. Vendar pa je oddaljenost z Djekš ali s Kneže ali s Krčanj na Veliko Svinjo planino še precejšnja. Okrog 5 ur hoda. Pot je dolga, a nikakor ni naporna.
Do Djekš vozi iz Velikovca vsak dan avtobus, razen v torkih in v petkih.
Z Djekš vodi markirana pot na Svinjo planino. Namesto po markiranem potu greš lahko tudi po širokem potu ali cesti mimo Zapotnika, Pečnikovega križa, Pru-naija, Moriča, Karluta na Volčjo trato. Z Djekš na Volčjo trato je 2 uri hoda. Volčja trata leži 1391 m visoko. Ko greš po cesti preko Zgornje Kneže, se ti nudi lep pogled na Spodnjo Knežo. Na Spodnji Kneži stoji cerkev, posvečena sv. Magdaleni. Tu na Zg. Kneži si je trgovec Štraus iz Velikovca pred par leti postavil vilo. Znamenje in dokaz, da je kraj lep.
Cerkev na Kneži je obdana z obrambnim zidom. Ravnotako kakor cerkve na Djekšah, na Krčanjah, na Visoki Bistrici in na Golovici. Za obrambo proti Turkom.
Danes seveda ta obzidja nimajo nika-kega praktičnega pomena več in jih hranijo in ohranjujejo samo kot spomin na stare čase.
Posebna zanimivost je, da je bila večina kmetij na Zg. Kneži prodanih. Za razmeroma mal denar so jih pokupili posestniki v Krčiški dolini (Gortschitz Tal) ali na Krapfeldu in sedaj pasejo poleti na kmetijah svojo živino. Ondi, kjer so prej kosili, orali, sejali, želi, se zdaj pase živina. Nihče se ni zmenil za kmeta, ki je gospodarsko propadel, nihče mu ni pomagal! Na teh velikih kmetijah je živelo pred sto in več leti veliko število ljudi. Bile so kmetije, ki so imele po 8 hlapcev in po 5 dekel. Kneža je štela tedaj GOO duš. Danes jih šteje komaj 300.
Z Volčje trate vodi pot na Visoko Bistrico. Visoka Bistrica ima starodavno lepo gotsko cerkev. Posvečena je Materi bož.ji. Cerkev je bila pred par leti prenovljena in izgleda jako okusno. Visoko proti nebu se dviga tanki šiljasti zvonik. Mogočen ba-
ELEKTRO-, BENCIN-IN DIZEL-MOTORJE
v vseh velikostih, dobite najceneje pri domačem podjetju
Johan Lomšek
Zaloga gospodarskih strojev, koles in šivalnih strojev. Zagorje — St. Lipi, p. Eberndorf (Dobila vas). Koroško. Ugodni plačilni pogoji. Rabljeni motorji po najnilji ceni.
ročni glavni oltar s kipom Matere božje je 10 metrov visok. Ob obeh straneh stojita kipa sv. Barbare in sv. Katarine. Mogočna je tudi prižnica iz leta 1740.
Visoka Bistrica je bila nekoč podružnica stare fare sv. Valburge. L. 1091 je bila ločena od sv. Valburge in je postala samostojna župnija. Cerkev na Vis. Bistrici je božjepotno svetišče. Največ romarjev pride na Križevo nedeljo (nedelja v osmini Vnebohoda), na Veliko gospojnico, na Malo gospojnico in na nedeljo Marijinega imena.
Tudi na Vis. Bistrici se je zgodilo isto kakor na Zgornji Kneži. Na Zgornji Vis. Bistrici je propadla večina kmetij. Tu so bile kmetije: Krnbsnik, Kos, Vovnik (Lobnik), Zobernik, Ladinik, Vodovnik, Černič, Pristav itd. Ni jih več, propadle so, postale so pašniške kmetije (Halt-huben). Se obstojijo kmetje: Lezernik, Malojnik (nastalo iz Malinik), Labačnik, Laure, Po-denik in druge.
Visoka Bistrica je štela pred sto leti 500 duš, danes jih ne šteje niti celih 200. To je razljudenje gor.
Na Volčji trati je zanimiv kažipot z napisom:
Geh her, mein lieber Christ, ich werde dir zeigen, wo Maria in Hohenfeistritz ist.
(Pridi sem, ljubi kristjan, da ti pokažem, kje je Marija na Visoki Bistrici).
Z Volčje trate vodi pot na Svinjo planino mimo planinske gostilne ..Karavanški razgled (Karawankenblick)”, % ure od Volčje trate. Od Razgleda na Karavanke do Konja (1708 m) je še s/i ure hoda. Od tukaj je že lep razgled, posebno v Labudsko dolino.
Se pol m-e hoda in pri Volšperski planinski hiši smo (1825 m). Tukaj je Svinja pla-
Molče je postal ob potoku, zamislil v deročo se vodo ...
Zaslutil v neskončnem tem toku zemljanstva je temno usodo iz Efeza mislec, on bil je pogan, misterij mu Creda^ je bii še neznan.
Za narodom narod umira do danes številna že leta — in človek v brezboštvu le hira ...
Se vedno iz duše ni vzeta
mu mračnost poganstva iz let od nekdaj,
neznan mu Mesija ljubezni jc raj.
Molče spet stoji ob potoku zemljam ter brez upa, dvomeč, premišlja še z gnevom v tem toku minljivost veselja in sreč...
nina prostrana in ogromna kopa z lahno nagnjenimi planjavami. Po teh planjavah se poleti pase goveja živina. Tukaj tudi raste planinski mah ali pljučnik, zdravilna in hranilna rastlina. Domačini ji pravijo: planinske grumpe. Od take rastline se v severnih krajih žive severni jeleni.
Pljučnik pospešuje tek in čisti pljuča. Zdravilo se napravi takole: vzemi zvrhan krožnik grump, 1 1 vode, j/i kg sladkorja, 2 jedilni žlici janeža in kuhaj 1 uro. Odstavi in odcedi, zdravilo je gotovo. Postavi ga na hladno in uživaj ga po žlicah. Dobil boš tek (apetit) in pljuča se ti bodo izčistila.
Pljučnik najdeš kot zdravilo po vseh lekarnah in drogerijah. A tam je drag, na Svinji planini pa ga dobiš zastonj.
Pljučnik tudi zelo cenijo kot krmilo za govedo, konje in svinje. Domačini ga naberejo po cele posteljne prte (rjuhe) in ga nosijo v nižavo in pokladajo živini.
Od Volšperškega planinskega doma do vrha Svinje planine je še eno uro hoda.
Pod vrhom Velike Svinje planine raste dišeča zdravilna špajka. Majhna in skromna rastlinica.
Na vrhu Velike Svinje planine smo 2081 metrov visoko. Pri čistem zraku se nam nudi lep razgled na vse strani. Z vrha Velike Svinje planine zagledamo malo spodaj, Yi ure pod vrhom, obe gorski jezeri. Posebna zanimivost in kras Svinje planine. Že ti dve jezerci sta vredni, da se človek potrudi na vrh Velike Svinje planine. V Jezercih se zrcali modro nebo, bežeči oblaki ali pa z oblaki prepreženo nebo.
Letos so napravili učitelji z otroci z Djekš in s Kneže izlete na Veliko Svinjo planino. Otroci so se v Jezercih celo kopali in so pravili, da je bila voda prav topla.
Izlet na Svinjo planino so napravili letos tudi otroci z Gorenč, a oni so si prihranili zadnji del pota in so pri Volšperški koči zavili zopet navzdol na Krčanje in domov.
Obišči Svinjo planino, oglej si obe gorski jezerci na vrhu Svinje planine — ne bo ti
V	»modernem spoznanju” si končno pa
reče,
kot Efežan nekdaj, brezbožno: Vse
teče.. .1
Res teče v minljivosti vedno ubežno življenje tu nam.
Dozdevno je prazno in bedno,
če se ne zavedamo, kam
nas vodijo upi in misli in sreče —
V	neskončnost želi nam srce koprneče!
1)	1’anta rei je grški izraz, ki pomeni; vse teče vse se razvija. Ta izrek je postavil grški modrijan Heraklit, ki je živel okrog leta 500 pred Kristusom v Efezu, v Mali Aziji. Trdil je, da sc je svet razv il iz ognja kot prasnovi, iz ognja naj bi nato po stalni menjavi in stalnem razvoju nastal ves svet.
2)	Misterij Greda je skrivnost krščanskega verovanja o nastanku sveta.
Val. P o 1 a n še k
Resnica
Jaz pač mislim zdaj in žinjam ter za glavo se držim:
„Oh, zakaj sem se oženil?
Žene svoje se bojim!”
Nič ne gre po volji moji, še v gostilno več ne smem, a vsak teden s culo v roki na nakup h krčmarju grem.
Tekel naj bi kakor ura, komaj sapo še dobim, vedno k delu me priganja, revež ves se že sušim.
Kmalu bom le kost in koža, na ta dan se veselim: tik pred grobom bo spoznala, da je boljše, če živim.
Rada bo me spet imela, mislim, da me itak ’ma...
Druge moram pač strašiti, to je stara taktika.
Dravski
Jagode
Rdeče jagode zorijo, ob stezicah na gorč, daleč naokrog dišijo, silno žejo mi hlade.
Prijajo jim gozdne jase po ravninah in bregeh; nič zato, če trnje rase, rade so na skalnih tleh.
Ljubeznivo se smehljajo vselej, kadar mimo grem, in vabljivo šepetajo, naj utrgam jih in jem.
Lepe so kot mlada lica, kakor nagelj ček z dobrav, slajše v ustih kot medica — njim glasi se moj pozdrav.
Se vesel je so mladine kakor meni prej nekdaj; zdaj pa vabijo spomine daleč tja v mladost nazaj.
Takrat sem na travno bilko sladkega sadu nabral, rdeči molek za vezilko materi za god sem dal.
Solze mi bolest hladijo — mamica je šla od tod; jagode pa še zorijo in obhajajo njen god .
Limbarski
žal!
Panta rei1
»Kakor misliš,” je bilo prav Petru. »Sam bi ne bil tako spešen.”
»Nocoj boš šel tako domov. Na nedeljo ne boš tukaj sameval. In k maši moraš.”
»K maši bom šel. V Selca, kjer že dolgo nisem bil. Domov pa ne bom hodil. Bom kar popoldne prišel nazaj. Če hlapec v ponedeljek kmalu pride, bova nemara z mrakom končala. V torek dopoldne pa gotovo.”
„Ti je za materjo dolgčas?” ni uganil Tomažin, kaj tišči Petra.
„Mi je,” je prikimal Rakarjev. „V nedeljo bo doma v bajti dolgčas.”
Ko so naložili, je Tomažin odpeljal. Potlej sta s hlapcem poprijela.
»Kar goniš me,” se je nazadnje Tomažinov uprl.
»Pa dajva bolj z legnatjo,” se je nasmehnil Rakarjev. Vendar sta precej dela opravila. Peter je videl, da bosta v ponedeljek pod noč lahko končala. In mu je bilo kar žal.
Ko je Tomažin zadnjič naložil, je odšel hlapec z njim. Tomažin je silil Petra, naj odide še on, pa se ni dal ugnati.
„V delavni obleki ne boš lezel v cerkev.”
»Sem zakmašno obleko prinesel s seboj.”
„Z zlodjem si,” se je zasmejal Tomažin in počil z bičem. »Kakor veš,” je še dodejal in je odpeljal.
Peter je gledal za njima. Ni bilo še mraku pa se je nebo že narejalo za noč.
Rakarjev je še nekaj časa stal ob kupu hlodov. Pričelo ga je mraziti. Bo lepa noč nocoj. In tiha, kakor jc videti. To bo Lojz gledal! Naj le. Se bo Barbari nemara tudi čudno videlo.
Kar dobro se mu zdelo, da mu je v tisti trmi prišlo to na misel. Seveda, ljudje bodo govoričili, da je požrt na denar in da ni hotel počakati čez soboto doma. Bi lahko v ponedeljek začel z delom. Pa naj kar govore. Naj bi celo soboto doma sedel v ledino?
Ko je prišel pred kočo, je še pred kočo stal, čeprav je bilo mraz. Kar dobro se mu je zdelo, da ni Lojza.
Večerjal je s tekom. In po večerji je segel po borovničevcu. Se je kar poznalo v steklenici.
Po borovničevcu se je Petru zazdelo, da ne bi bilo napak, kar za vedno ostati v tej bajti. Takole prijazno one. Poleti bi vse dišalo po smoli, veverico bi si udomačil in kakšnega ptiča. Če so ljudje daleč, tudi ni napak. Vsaj jezikov ni in človek je lepo na miru.
Tako prijetne so bile misli ob borovničevcu. E, ko bi bila še Barbara takole v koči, se reče, za gospodinjo, kar nebesa bi bila. In po borovničevcu še misel na Barbaro ni bila grenka.
V prijaznih mislih je premeril še pot do Selc in se spomnil na zakmašno obleko. Malo povaljana je videti. No, do zjutraj se bo malo ulegla.
Potlej se je spravil na pograd. Pa se je spomnil, da ni naložil v peč. Vzdignil se je in nadeval nekaj polen na ogenj. In mu ni dalo miru, da je odpahnil še vrata in pogledal venkaj.
Takšna noč, da bi človek kar zacrkljal vanjo! Ti šment ti! Mrzla pa tudi.
Peter je zapahnil vrata in odkoleštral nazaj na pograd. Misli ni bilo več veliko. Je koj prišlo spanje. In v sanjah je Peter hodil z Barbaro po Selcih in je z eno samo roko držal Lojza prav pod stropom.
Ta borovničevec!
Zbudil se je dovolj zgodaj, da se mu ni bilo bati, da bi zamudil, čeprav bi ne hodil po vseh bližnjicah.
Umil se je in se opravil. Potlej se je počasi odpravil. Spotoma je presodil vreme. Bo cel dan lepo.
Kakor je mislil, da bo v Selcih še čakal na mašo, vendar ni bil nič posebno zgoden. V snegu so vsa pota daljša. Se kar vlečejo.
Nekaj poznanih se je začudilo, da je prišel v Selca k maši.
»Boš zdaj po materini smrti sem napletal?”
»Farna cerkev je todle,” se jc nasmihal. Pa mu ni bilo do govorjenja.
Po maši ga je sicer vleklo k »Stefanu”, pa se jc le '.agal. Morda so se že kakšne novice raznesle in bi mo-
glo biti kaj napak. In nazadnje se človek tudi zasedi. Pot pa je dolga.
In je kar bruhnil nazaj. Pa je bil še poz,en.
Samota je bila lepa. Ni bilo pristujenega Lojza. Res je bilo tiho. Toda tale molk brez Lojza je bil docela drugačen. Lep in domač, človek se lahko na pol glasno razgovarja s samim seboj. Včasih se mora.
Ure teko. Saj Peter ure nima s seboj, po svetlobi ugiba. Pomalem se mrači.
Zdaj je Lojz skoraj gotovo pri Barbari. Obema se čudno zdi, da ga ni bilo. Niti k maši. Morda je Barbara celo v strahu, če se mu ni kaj zgodilo.
Petru se zdi misel lepa.
Saj Lojzu gotovo tudi ni vseeno. Barbara mu morda očita, zakaj ga je pustil samega v gmajno. Pri hlodih je delo nevarno. Posebno v snegu. Zadrsne in te povali. In če si sam, si ne moreš pomagati.
Pod noč sta skoraj prav do koče prišli dve srni. Peter je kar sapo pritegnil. Pa sta živalici morali čutiti, da koča ni zapuščena. V skokih sta zginili nazaj v gmajno.
In tako jc prišla noč. Peter je skuhal čaja in odrezal kos slanine. Se mu ni ljubilo kuhati žgancev.
Nedelja je.
S petrolejem je bil že precej pri koncu. Zato je kmalu po večerji ugasnil luč. Saj je v temi še lepše.
In so se misli koj spet začele vrteti okrog Lojza in okrog Barbare, okrog materinega testamenta in okrog bajte. Kako Lojz cilja? Že zdaj govori, da bo druga muzika.
No, v Petra je že sedlo, da se Loj/u ne bo dal. če sta se že enkrat udarila, saj sc lahko še enkrat. Peter ne misli popustiti. Lojz ga ne bo komandiral.
Peter v temi, je prav na drobno jezen. Mislil je, da se bo stvar drugače iztekla. No, žc dolgo je tega, kar je pri Barbari sejal. Tista pšenica takrat je dobro obrodila, ljubezen pa ne. Je le videti, da jo bo Lojze požel.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je v poletnem ča-*u vsako nedeljo ob 8. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob pol 8. uri zvečer.
DOPISNIKOM IN BRALCEM
Današnja številka je razstavna številka. To naj blagohotno upoštevajo naši dopisniki in tudi bralci. Večje število dopisov in člankov je moralo zaradi pomanjkanja prostora izostati. — Ker pa se list vzdržuje izključno le od naročnine in oglasov, imajo pač včasih oglasi prednost. V prihodnjih številkah pa pride vse na vrsto.
CELOVEC
Marsikoga iz podeželja, ki bo obiskal letošnjo Koroško deželno razstavo — teh ne bo malo — bo zanimala sledeča, kaj praktična novica: našemu čitateljskemu krogu je dobro poznana vinska trgovina Tellian v Paradeisergasse. Na njeno željo sporočamo vsem interesentom, da ima na razpolago večje število vinskih sodov od 25 litrov navzgor, katere proda po zmerni ceni. Tisti, ki bodo v zadregi radi sodov, naj se torej obrnejo na omenjeno tvrdko.
Odprli »mo noro trgovino s papirnimi,
pisamiSkimi in pisalnimi potrebščinami
FRIEDRICH SCHULZE
Celovec — Klagenfurt, Villachcr Ring 6 (nasproti gostilne „Stadt Triest”)
SV. LENART PRI 7 STUDENCIH
Da bralci »Našega tednika” ne bodo mislili. da se posušena tinta še ni omočila, vam poročamo novice od meseca julija.
Gotovo se še vsi spominjate, da nas je lani moral zapustiti naš učitelj g. Kurbus, ker je upošteval pri pouku šolske predpise in pa voljo staršev. Ko je državni predsednik, g. dr. Komer, obiskal lansko leto Pod-klošter, mu je bila izročena spomenica proti premestitvi g. učitelja. Predsednik je pritožbo sprejel s pripombo, da se bo za zadevo zanimal. Toda uspeh vsega tega je bil, da je moral g. Kurbus na Knežo in je tam tudi ostal.
Pač pa si je g. Kurbus poiskal pri nas svojo nevesto. Dne 14. julija je ob spremstvu številnih gostov stopil pred poročni oltar z izvoljeno življenjsko družico, gospodično Johano Meislitzer, p. d. Jurčevo Hanco.
Poročno mašo je daroval ženinov prijatelj č. g. Alojzij Nemec. Priči sta bila: za nevesto g. Simon Miki, p. d. čepot iz Rad-ne vasi, za ženina pa g. Fr. Mertel iz Zmo-
ELEKTRO-KRUSNE PECI za kmetijstvo in gostinske obrti
KURT MARKTL & CO.
kmetijski »noji in nadomestni deli
Celovec — Klagcnhut, St. Peter, končna
postaja obtua, Valkennarktei Strasse Nr 117.
Obiščite nas na Koroškem sejmu na dvorišču Trgovske akademije
tič. Poročenca je počastil s svojim obiskom tudi g. predsednik dr. Joško Tischler. Značilno pri tej poroki je bilo, da se je spet pokazalo splošno žalovanje, da je moral lansko leto oditi priljubljeni naš učitelj. Najbolj žalostni so pač šolarji, ki nikakor ne morejo pozabiti svojega izvrstnega učitelja in so mu zato tudi prišli v velikem šte-■ vilu čestitat.
Razume se, da so v cerkvi in pri obedu sodelovali naši pevci, saj jih je g. učitelj Kurbus vodil tolikokrat v inozemstvo in so njihovo petje mogli poslušati naši bratje po Goriškem in Tržaškem, ki so se navduševali nad lepoto slovenske pesmi.
Nevesti in ženinu želimo mnogo sončnih let v skupnem življenju. Želimo tudi, da bi veliko število let preživela med nami. Saj smo prepričani, da bo nekoč prenehal po-nemčevalni pritisk od zgoraj, ker bodo tudi tam uvideli, da vzgaja ponemčevanje le neznačajneže, ki se vedno obračajo po vetru.
še nekaj drugih novic. — Na progi od Beljaka proti Vratom pridno preurejujejo električno napravo, da bodo mogli vlaki med Beljakom in Trbižem voziti z električnimi lokomotivami. Te dni so montirali na. električnih drogovih nosilce električnega voda, zadnjega dela za napeljavo žic. Tako si bo mogla železniška uprava veliko prihraniti pri premogu, ker ima omenjena proga precejšnjo vzpetino.
Dne 30. in 31. julija »o se vrnili delavci za zajezitev hudournikov iz Peč v Bistriški graben, da nadaljujejo lani prekinjeno delo. Lani so končali svoje delo v strugi Kokre na Strmcu, ki jim dela vso čast. Veliko ljudi si je že ogledalo mogočne jezove na
n im m nbmkein
Strmcu in bralo veliki napis, ki pravi, da je bilo delo izvršeno s pomočjo ERP, to je amerikanskega denarja. Letos so delali jezove na Kokri v Pečah, sedaj pa bodo nadaljevali z napravo jezov v strugi Bistrice, ki je leta 1946 napravila tako veliko škodo v Korpičah in proti Ločilu. Upajmo, da bodo po ureditvi hudournika obvarovane Peče, Korpiče in okolica vsake povodnji.
SLOVENJI PLAJBERK
Vsa naša okolica še živi pod vtisom roparskega napada, ki ga je izvršil 19-letni Kristjan Fister iz Resnika pri Medborov-nicah.
V	četrtek, dne 31. julija, je kmalu popoldne prišel Fister k kočarju Urhu Andrejčiču in njegovi hčerki Antoniji v Slovenjem Plajberku. Fister je naredil na oba imenovana vtis, kakor da je prišel slučajno mimo in je tam obsedel pred kočo ter se prijazno z obema razgovarjal. Povabila sta ga nato še v kočo k jedi in ko je kmalu nato odšla Antonija v gozd po steljo, je mislil Fister, da more izvesti svoj zlobni načrt. Potegnil je nož in z njim grozil 75-let-nemu Andrejčiču z zahtevo, naj mu izroči denar. Kočar mu je res izročil v strahu
VABILO
V	petek, dne 15. avgusta, ob Vz?>. uri popoldne priredijo igralci iz Lovank v Narodnem domu v Žitari vasi igro »Fatimsko sporočilo”. V nedeljo, dne 17. avgusta, tudi ob J/£3. uri popoldne, gostujejo igralci v Narodnem domu v Dobrli vasi.
K obilni udeležbi vabijo igralci.
500 šilingov, kar pa Fisterju še ni zadostovalo. Pobil je starčka na tla, mu ovil vrv okrog vrata, in ga davil, dokler Andrejčič ni postal nezavesten.
V	tem se je vrnila 42-letna Antonija iz gozda. Njo je prisilil Fister, da je šla v izbo, kjer jo je tudi pobil na tla, jo davil in jo tudi končno poizkušal zadaviti z vrvjo, dokler se ni onesvestila. Fister je nato zaprl kočo od zunaj in odšel v Dole pri Borovljah.
V	Dolah se je oglasil Fister pri svojem znancu, 19-letnem Karlu Mehringer-ju. že bolj pozno zvečer je prišel Fister domov, kjer se je preoblekel, nato pa sta z Mehrin-gerjem odšla in se odpeljala v Innsbruck. Hotela sta se prijaviti za vstop v francosko tujsko legijo. V soboto zvečer pa sta se vrnila že v Celovec, kjer sta popivala v raznih gostilnah in proti jutru sta bila v kolodvorski restavraciji. Tam ju je spoznal znanec iz Borovelj, policija je bila obveščena in jih je takoj aretirala, ko sta mlada razbojnika ravno prebirala v časopisu opis svojega razbojniškega dejanja.
VEŠKI STAN - PECA
Sv. Ano naše ljudstvo tu pod Peco zelo časti. Ta dan praznujemo in navadno nič ne delamo. Veliko ljudi na ta dan odide na Peco, da se tam malo povesele, navžijejo svežega zraka, še bolj pa, da zbujajo lepe spomine na one čase, ko so lahko romali k cerkvici sv. Ane, ki je kaka dva kilometra onstran meje. Kakor pripovedujejo stari ljudje, je bilo to romanje res nekaj lepega. Sedaj pa, odkar visi »železna zavesa”, je
OBIŠČITE naš paviljon na Koroški deželni razstavi Hasnerschule soba 36
l/Oeiflij
dunajska izdelovalnica kožuhovinastih plaščev CELOVEC — Klagenlurt, Obstplatz 3
tudi običajno romanje odpadlo. Na Peco pa gredo vseeno ljudje radi, posebno mlajši, da vsaj tja k sv. Ani pogledajo, ker »zavesa” ni tako visoka in neprodirna, da se ne bi nič videlo. Ob jutranjih urah, ko sončni žarki obsijejo malo cerkvico, se prav lepo vidi vsa tamkajšnja okolica.
Ker je bilo lepo vreme, smo se tudi letos odzvali povabilu našega pastirja in jo mahnili na Matjaževo goro. Tako smo se že na predvečer stari in mladi zbirali v pastirski koči Veškega stanu. Toda nekaj-izvanrednega smo letos opazili na naši turneji. Predno pridemo do Veškega stanu, smo videli že od daleč neko velikansko poslopje, ki se je svetilo ob žarkih zahajajo-
čega sonca. Skoraj strah nas je bilo. Ko pa se približamo, vidimo mogočen napis: Hotel »Soča”. In prebivalci niso bili ne pušča vniki in ne »foršnerji”, katerim bi se godilo kakor onim na Mont Everestu, bili so naši drvarji, ki ljubijo planinsko samoto. Na poziv, naj gredo z nami, so se oprostili, češ da niso obriti in tako smo sami nadaljevali pot.
Kupujem uporabljivo železo — staro železo — razne kovine — cunje — star papir — kosti — ščetine
G.FRiCK
Celovec-Klagenfurt, Salmstrasse 7
V Veškem stanu je bilo pa tako kot nekoč v Betlehemu, vse prenapolnjeno, čeprav je bil Marko zelo gostoljuben in je vse prav lepo pripravil, da bi bilo vsem ustreženo; toda za toliko gostov je bila njegova koča premajhna. Kdor je imel srečo, je še dobil prostorček v sobi, drugim pa ni preostalo drugega kot pa se podati v podstrešje ali pa si postaviti tabor pod milim nebom. Malo je bilo mrzlo, pa se je že prestalo. V stanu itak ni bilo miru, ker so bili gostje zelo živahni in glasni, tako da spali splošno vsi skupaj nismo. V koči so peli, na prostem pa smo kresili pozno v noč, da se nismo tresli v hladni planinski noči in marsikdo je prešteval mile zvezdice. V marsikaterem mladem srcu bo ostal ta romantični večer, ko smo sedeli okoli ognja in so se ob melodiji naše lepe pesmi dvigale iskre preko višav, nepozabljiv. Gotovo je bila tudi »Matjaževa vojska” vsa iz sebe, upajoč, da dobi nekaj pomočnikov s polnimi nahrbtniki in oboroženih z debelimi palicami.
Že zgodaj zjutraj, ko jc bil še mrak, smo nadaljevali pot proti vrhu Pece, nekateri
leke, plašči iz balonske svile — obleke iz kamgama, suknjiči in hlače pri
VTALCHER
Celovec—Klauenfurt lO.-Okioher Strasse z
hitro, drugi bolj počasi, kakor je kateremu sapa dovoljevala. Komaj smo prispeli na višino, se je poslavljala od nas jutranja zarjo in mogočno sonce se je — kot nam v jutranji pozdrav — pokazalo na vzhodu. Za-bliščale so stene daljnih in bližnjih gora — nepozabljivo doživetje narave v tihi planinski samoti. Višina dviga človeka in mu daje lepših in plemenitejših misli. Kamniške, Julijske planine in Karavanke so se svetile v zlatem soncu, na zapadu mogočni Triglav in pod nami se je razprostirala naša lepa Podjuna. Nikdar ni lepša kot pa ob jutranjih urah, ko jo jutranji žarki božajo. Na planini lažje vidimo vse lepote naše domovine.
Specialna delavnica in popravljalnica vseh
vrst tehtnic in uteži
ROTTENSTEINER JOHANN
CELOVEC - KLAGENFURT,
St.-Vcitcr-Strassc 14. Telefon 11-95.
Vsi malo »zmrzjeni” smo greli v koči Veškega stanu svoje premrle ude. Lepo sončno vreme brez vetra je vsem dobro delo. Tu je bilo lepo preskrbljeno za pijačo, jedačo je imel itak vsak v svojem nahrbtniku. Nekateri so se spustili še doli na Luže k Ripelnu, drugi pa smo jo mahnili kar naravnost domov. Vseh skupaj nas je bilo še čez sto.
Nekaj dni prej so napravile izlet na Peco tudi dekleta kuharskega tečaja iz Globasnice; v nedeljo, dne 27. julija, pa šola iz Harbacha pri Celovcu.
Spomini na lepe urice, ki smo jih skupno preživeli na »Matjaževi gori”, pa bodo ostali nepozabni.
TRUSNJE
V popoldanskih urah dne 24. julija je bila huda nevihta nad občino Mostič, vmes pa je padala toča, ki je napravila precejšnjo škodo zlasti'v Št, Urhu na št. Janški gori.
Huda nevihta pa je bila tudi nad Šmihelom, nad Hudim krajem in nad Stri-holčami. Vsled velikih nalivov so narasli potoki, ki vodijo v dolino, zlasti še šmihel-
Bogata izbira blaga za obleke, dečve in predpasnike, meter šil. 12.50 in 9.50 Trgovska hiša
BRUNNEGt ticlovec-Klagenturi
ski in Dješki potok, ki sta prestopila bregove. V okolici štriholč in Trušenj so bili poplavljeni in deloma zasuti z gruščem travniki v površini 5 ha. Pri Gornjih Truš-njah je bila preplavljena tudi cesta, ki veže Velikovec z Mostičem. Deloma je v Zg. Trušnjah in v Štriholčah voda udrla tudi v kleti in ostale prostore poslopij.
SELE
Zadnje dni julija se je pri nas vršil tridnevni tečaj za ministrante. Že v nedeljo zvečer se je pripeljala četa mašnih strežnikov iz Št. Jakoba in Podgrada-Medgorij, od vzhodne strani pa so prikorakali drugi iz Škocijana in šmarjete. Naslednji dan so se jim pridružili glinjski, bajtiški in domači. To je bil živ-žav na vasi, posebno pri prenočevanju na senu! Vsako jutro so imeli ministrantje skupno sv. mašo, sledila so predavanja dušnih pastirjev in praktične vaje. V prostem času so se dečki igrali z žogo, ko pa je deževalo jih je zabaval hudomušni in zviti Pavliha v lutkovnem gledališču. Zaključek tečaja je tvorilo romanje na Sedlca, ki se ga je udeležilo tudi precej selskih otrok.
škocijanarji in del šmarječanov in Selanov pa se je v četrtek ob krasnem vremenu podal še na Obir, da z njegovih višav občudujejo lepoto naše domovine. Vsa čast
Največji šlager leta 1952 od 1. do 15. avgusta najcenejša prodaja pri
JOSEF BATELITSCH steklo, porcelan, posoda,
CELOVEC, BENEDIKTINER PLATZ 5 En primer: servis za kompot 7 delni od 19,80 šil. naprej.
gospodom duhovnim vodjem, zahvala pa župnikovim in Kališnikovim gospodinjam za prehrano, enako tudi vsem, ki so dečkom nudili prenočišče in prispevali k prehrani.
ŠT. JURIJ PRI ZILJI
Šolski pouk je končan; počitnice so nastopile. Otroci kakor starši se jih veselimo. Veseli smo, da nam bodo večji otroci pomagali pri delu na polju, šolski uspehi otrok pa niso nič posebno razveseljivi. Menda so otroci lenarili in je težko proti lenobi se boriti, ker večkrat tudi palica malo zaleže. Čudimo se, da naši otroci, ki doma govorijo slovensko, niso prinesli v slovenščini boljših redov. Kdo je kriv? Učiteljstvo ali otroci? Otroci se izgovarjajo, da se niso učili slovensko v razredu, da pa so dobili vseeno rede. Tega skoro ne moremo verjeti, kajti oni, da se opravičijo, se radi poslužujejo laži. Ne verjamemo, da naše učiteljstvo ne bi izpolnilo svoje dolžnosti! Naslednje leto bomo bolj pazljivo mi sami nadzorovali pouk v šoli s tem, da bomo pogosto pregledali zvezke otrok doma.
Tako bomo imeli vsestransko, izdatno nadzorstvo. Zahtevamo, da se bolj upošteva pri naši mladini njihova slovenska govorica! Te neprestane pritožbe od vsepovsod! bi morale že radi ugleda države v inozemstvu spametovati odgovorne državnike. — Ne smešimo se pred svetom!
Farno žegnanje smo obhajali dne 29. junija: na Petrovo. Dobro je izpadlo: vreme je bilo naklonjeno, žepi so bili polni, grla pa suha. Globoko so segali v žepe, kateri so bili v ponedeljek že prazni. Jokičevi pa so si jih napolnili, veseli te lepe farne, do-bičkanosne navade. Da ne omenjam steklenic piva, tudi z litri dragega vina so obtoževali gostilniške mize.
Dobili smo novega gospoda župnika. To so velik gospod. Prišli so naravnost iz Celovca in so bili menda celo tajnik gospoda škofa. Sedaj bodo pa gotovo vsi zadovoljni in ne bomo več nergali in se pritoževali nad našimi župniki kakor smo delali doslej. Zdi se mi, da bi šentjurčani morali imeti na-malanega župnika, potem bi bili morebiti z njim le zadovoljni. Doslej smo bili še z vsemi nezadovoljni. Kdo je kriv?
Odhajajočemu g. župniku pa bodi topla zahvala za njegovo delovanje!
OD KLETI DO STREHE I vsa gradiva, kakor:
I CEMENT, HERAKLIT
STRESNA LEPENKA in VOTLI ZIDAK
STOISER & W01SCHNEI
I Ttotoicj bvtonddh udell
CELOVEC •
j	HahnstraKe SZ •
■■■■
Tromic* bttontkih udelkov — stavbni material m It eram •»
CELOVEC - KLAGENFURT
bahnstraUe 87 - TeL 25-42. St. Stefan i. Lavamu
Nova zgradba Trgovske zbornice v Celovcu
Ob stoletnici Trgovske zbornice
Poslopje Trgovske zbornice v Celovcu, na Bahnhofstrasse 42, je bilo v spomladi leta 1945 po bombnem napadu popolnoma porušeno. Načrte za novo uradno poslopje je izdelal arhitekt Holejschowsky-Flaschl. Po novem načrtu je ustvarjena zveza med starim poslopjem na Bahnhofstrasse št. 40 in pa med stanovanjskim poslopjem v Ga-belsbergerstrasse 19 in so vsa tri poslopja povezana v celoto.
Glavni vhod prehaja v preddverje s stopniščem. Preddverje pa prehaja v pritličju in treh nadstropjih v uradne prostore. Posebno izrazitost zunanjosti dajejo zgradbi okna slavnostne dvorane v I. nadstropju. Okna se raztezajo preko dveh nadstropij.
Staro poslopje na kolodvorski ulici lepo prehaja v novo poslopje. Dvigalo v starem poslopju pa omogoča boljši promet. Uradni prostori v vseh treh stavbah se naslanjajo na vestibul, ki je po zunanjosti ne samo prikupen in prijazen, ampak tudi reprezentativen. Iz vestibula vodi široko stopnišče iz marmorja do dvorane, garderobe, galerije in prostorov v I. in II. nadstropju. Stopnišče je izredno okusno, skoraj elegantno izdelano, krasijo ga marmornate stene, štukaturni strop in omrežje iz kovanega železja pred ogrevalnimi napravami.
Slavnostna dvorana more sprejeti okrog 300 gostov in je do stropa obložena z orehovino, strop pa je gladka štukatura. Dvorana ima vso opremo za filmske predstave in predavanja, ogrevalne naprave so v marmorju, od stropa pa visita dva velika lu-stra. Steno krasijo štiri slike (obrt, trgovina, industrija, tujski promet). Dvorana ima
Kovinska delavnica je vzorno urejena. Ob delavniških mizah je prostora za 15 delavcev, stružnica, shaping (kovinski skobeljnik), žaga za mrzlo žaganje, stoječi vrtalni stroj, brusilni stroj itd. omogočajo pouk in izpite na tečajih iz vseh strok za obdelovanje kovin. Pri tem so zlasti upoštevani specialni tečaji za strugarje.
Tudi lesna delavnica je opremljena z vsemi potrebnimi stroji. Kombinirani naravnalni stroj, moderna tračna žaga, lesna stružnica, skobeljniki itd., vse to omogoča, da so tečaji in izpiti res v obsegu vse stroke.
Pekama z laboratorijem je vzor moderne pekarne. Najnovejša električna krušna peč v zvezi z najmodernejšimi stroji za peko omogoča pekom in slaščičarjem, da se izvežbajo na specialnih tečajih te stroke.
Splošna delavnica je tudi vsestransko uporabna. Tu so tečaji za čevljarje, krojače, slikarje, frizerje, tapetnike, sedlarje itd. Ta prostor je priključen na vode s hladno in toplo vodo s tuši, na plinski vod in na električni pogonski tok.
Vse delavnice imajo neonsko-mešano razsvetljavo.
V	predsobah delavnic je mogoče prirediti strokovne tečaje za slikarstvo in pleskarstvo, za opremo izložbenih oken, za strešne krovce itd.
Ta del izpopolnjujejo še shrambe za obleko, umivalnice in saniterne ureditve.
V	3. nadstropju nove zbornične zgradbe so učilnice, internat in pisarne zavoda. Za teoretične tečaje, predavanja, filmske predstave in strokovne razstave sta na razpolago dve učilnici, ki jih je mogoče po po-
najnovejše prezračevalne naprave in kii-matično ureditev Nad dvorano so internatski prostori za pomočnike in mojstre, ki pridejo v Celovec na tečaje zavoda za jro-speševanje gospodarstva.
V	kletnih prostorih je ureditev za kurjavo in delavnice Zavoda za pospeševanje gospodarstva (strugama, varilnica, obdelo-valnica za les, pekarna in učilnica). V pritličju so prostori za razna obrtna združenja, oddelek za denarstvo, zavarovalstvo, računovodstvo in vložišče. V I. nadstropju je predsedstvo, zbornični urad, predsedstveni, pravni, obrtno-politični, gospodarsko-po-litični, socialno-politični oddelek, referat za vajence, knjižnica in dvorana za mojstrske izpite.
V	II. nadstropju so oddelki za trgovino, promet in tujski promet. V III. nadstropju so oddelki za trgovsko politiko, zunanjo trgovino, industrijo, dve učilnici in uradi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ter urad deželnega sveta za lesno gospodarstvo. V vsakem nadstropju je še po ena prostorna sejna dvorana.
Zavod za pospeievanje gospodarstva - v novih prostorih
Zavod za pospeševanje gospodarstva je dobil v prostorih nove zgradbe trgovske zbornice prostore, ki sedaj v celoti odgovarjajo namenom tega zavoda in omogočajo njegovo uspešno delo.
Kletni prostori: Delavnica za elektro- in avtogeno varjenje je najmoderneje urejena in more tako posredovati znanje tega načina dela. Pouk v več tečajih omogoča, da se izvežbajo tečajniki za praktične varilne mojstre.
trehi združiti v eno samo. Ti dve dvorani sta tako urejeni, da ne vzbujata vtisa navadne učilnice. Poleg teh dveh dvoran je poseben prostor z vitrinami za razstave. Internat pa omogoča prenočevanje udeleženčev tečajev.
Dne 23. aprila 1851 je bila sestavljena v Celovcu prva »Trgovska in obrtna zbornica” za Koroško. Že lansko leto bi morali torej proslaviti to važno obletnico. Proslava pa je bila preložena na letos, da je združena z blagoslovitvijo novega zborničnega uradnega poslopja.
Industrializacija Avstrije sega v čas vladanja Marije Terezije. Takrat so ustanovili poseben urad, takozvani »kommerz-konsess”, za vsako kronovino posebej in tako je bil leta 1749 ustanovljen tak urad tudi v Celovcu. V tem odboru so bili zastopani najznamenitejši podjetniki tiste dobe. Pozneje je ta odbor postal sestavni del uradov deželne vlade.
Kot posledica razrvanih gospodarskih razmer po Napoleonovih vojnah je bil , ustanovljen poseben trgovski urad za vso< tedanjo Avstrijo na Dunaju, leta 1832 pa| za vsako kronovino posebej. Takrat staf bili ustanovljeni na Koroškem dve po-družni komisiji za trgovsko posvetovanje, v Celovcu in Beljaku. Po predlogih te komisije, ki je zbrala vse podatke o tedanjem obrtnem gospodarstvu na Koroškem, je dobilo koroško gospodarstvo posebne olajšave pri carinjenju pošiljk blaga v Italijo, zgradili so novo cesto skozi Kanalsko dolino v Italijo in ustanovili so realko v Celovcu.
Prednja komisija je prenehala z delom leta 1849 in dve leti nato je bila ustanovljena v Celovcu trgovska in obrtna zbornica. Njenih članov ni več imenovala vlada, kakor dosedanje posvetovalne odbore, člani nove zbornice so bili voljeni v demo-, kratičnlh volitvah.
Dne 6. februarja 1849 so se zbrali v Celovcu mandatarji začasnega koroškega deželnega odbora (dr. Koller — poznejši celovški župan — in vitez Tschabuschnig) z zastopniki deželnih stanov, celovškega občinskega sveta, trgovskega stanu, industrijskega in obrtnega društva, industrijskega komiteja in c. kr. družbe za pospeševanje kmetijstva. Za predsednika je bil izvoljen dr. Koller. O uspehih tega zborovanja so poročilo že 7. februarja poslali trgovskemu ministrstvu. In dne 26. marca 1850 je takratni minister za trgovino baron von Bruck izdal odlok o ustanovitvi trgovske zbornice v Celovcu.
PRVA ZBORNICA
Seveda pa je nato trajalo še razmeroma dolgo časa, da je bila trgovska zbornica sestavljena. Zakon z dne 26. marca 1850 je predvideval zbornico z dvema odsekoma, z odsekom za trgovino in z odsekom za obrt. V koroškem gospodarstvu pa je bila takrat odločilna montanska, torej železarska industrija. Zato niso takoj začeli z organizacijo zbornice in so počakali, kako bodo organizirane ostale zbornice v državi. Ko je bila nato ustanovljena v Le-obnu zbornica s samo enim oddelkom, v kateri ima industrija večino, so se temu vzgledu pridružili tudi v Celovcu. Zato je odbor, ki je bil imenovan v Celovcu za ustanovitev trgovske zbornice, dne 30. avgusta 1850 sklenil, naj ima trgovska zbornica za Koroško v Celovcu tudi samo en sam oddelek s 15 člani in 8 namestniki. Med člani naj bi imela montanska industrija 6 članov in tri namestnike, tovarne (tudi železarske industrije) naj bi dobili 2 člana in enega namestnika, trgovina naj bi imela 4 člane in dva namestnika, obrt pa dva člana in enega namestnika. Ta predlog, po katerem je imela železarska industrija večino članov, je takratni deželni glavar Schleissnig odobril dne 9. decembra 1850 in določil volilni red. Volilno pravico so imela poleg industrialcev samo
večja podjetja, ki si plačevala letno vsaj 8 goldinarjev pridobninskega davka.
Za dan 9. aprila leta 1851 je sklical deželni glavar izvoljene zastopnike na prvo sejo koroške trgovske zbornice. Seja je bila dne 23. aprila 1851 ob 10. uri dopoldne v mali sejni dvorani v palači deželne vlade. Za predsednika so izvolili Petra Kretž-a, zastopnika železarne v Lbllingu. Za podpredsednika je bil izvoljen Jakob Sche-liessnig, zastopnik tvornic na Bistrici in v
Lipici. Ta jeTnl za fiste čase gotovo najnolj-ši gospodarstvenik na Koroškem. Mesec dni pozneje je dobila zbornica svoje uradne prostore v hiši na Starem trgu št. 29. Za tajnika je bil določen dober gospodarski strokovnjak Joscf Lcodegar Canaval, ki je ostal na tem mestu skozi 46 let. Leta 1859 se je preselila zbornica v Rosenbergovo palačo, sedanjo magistralno palačo na Novem trgu, kjer je ostala zbornica do leta 1910. Seveda pa so bili prostori v tem poslopju zelo omejeni in niti predsednik ni imel svoje sobe, kakor tudi za posvetovanja ni bilo posebnega prostora. Razsvetljava pa je bila vse do leta 1902 s svečami in petrolejkami.
PO LETU 1863
Leta 1863 je bil izdan nov zakon o trgovskih zbornicah. Ta zakon je predvideval, da. mora vlada predložiti trgovskim zbornicam v izjave vse osnutke zakonov, ki se tičejo trgovine in obrti. Ta zakon je tudi znižal višino davka za člane na štiri goldinarje, kar je seveda povečalo število zlasti med obrtniki. Razen tega je dobila takrat koroška trgovska zbornica dva oddelka in zastopniki industrije niso imeli več večine v zbornici zagotovljene v dolo-čilnih zbornice, četudi so jo v resnici še dolgo vrsto let imeli. Leta 1873. je nastala zveza vseh avstrijskih zbornic, ki so imele od časa do časa skupna posvetovanja.
Po zakonu iz leta 1865 so trgovske zbornice vodile sezname o zaščitnih znamkah in vzorcih, nadalje sezname vjeh trgovskih in obrtnih obratov na svojem ozemlju, imele so razsodišča v trgovskih in obrtnih zadevah. O svojem delovanju in o stanju gospodarstva na območju svojega dela so zbornice izdajale poročila, za kar je skrbel v Celovcu takratni zbornični tajnik. Dokler je bil v veljavi v bivši avstrijski monarhiji še sistem kurij, so bile zbornice ena izmed štirih kurij za volitve v deželni zbor in za volitve v poslansko zbornico.
Od začetka svojega obstanka pa do razpada monarhije je zastopala trgovska zbornica v Celovcu koristi svojih članov z veliko vnemo. V onem času je hilo zgrajeno vse železniško omrežje, ki je danes na Koroškem in to po veliki zaslugi tedanje trgovske zbornice. Na podoben način so tudi nastale številne cestne zveze. Mnogo sc je tudi zbornica trudila, da bi ohranila Koroški železarsko industrijo, kar se ji je v precejšnji meri tudi posrečilo. Po zaslugi trgovske zbornice je bila ustanovljena v Celovcu leta 1851 realka in leta 1861 mc-hanično-tchnična učna delavnica, ki sc je pozneje ^spremenila v državno obrtno šolo. Leta 1871 je nastala obrtna delavnica, ki je bila leta 1904 spremenjena v zavod za pospeševanje obrti, ki je bil najstarejša ustanova te vrste v Avstriji. Leta 1854 je bila osnovna trgovska nadaljevalna šola, leta 1869 rudarska šola v Celovcu. Veliko pomoč je nudila zbornica tudi pri ustanovitvi najstarejše kreditne zadruge v Av-stro-Ogrski, obrtnega pomožnega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1851 in iz ka-
terega je nastala današnja obrtna in trgovska banka.
Trgovska zbornica je podpirala tudi male obrtnike, četudi se je začasno (leta 1905) očitalo zbornici, da njihovih korist ne zastopa v dovoljni meri. Toda spor je bil kmalu poravnan in po začasnem izstopu skupine malih obrtnikov so se ti spet vrnili v trgovsko zbornico. Zakon iz leta 1907 predpisuje nato obvezno pomočniške izpite tudi za male obrtnike, kakor tudi obvezno učno in službeno dobo. Kmalu na tp se je začelo obrtništvo v povečani meri organizirati v zadrugah.
VODSTVO ZBORNICE
Na razvoj trgovske zbornice in na njeno uspešno delo so seveda v veliki meri in odločilno vplivali predsedniki trgovske zbornice in pa tudi direktorji trgovske zbornice.
Omenili smo že, da je bil prvi predsednik zbornice Joh. Peter Kretz (1851 — 1854). Za njim je prišel Franc v. Rosthom (1854 — 3870) in nato Franc Mayer (1870 — 1874). Nato je za 28 let prevzel predsedstvo znani strokovnjak v montanski industriji Karel Hillinger (1874 — 1902). Za njim je bil tri leta predsednik trgovec Ambrož Umlauft (1902 — 1905) in za njim lastnik tekstilne tovarne Maks v. Burger (1905 — 1921), pod čigar predsedstvom je dobila zbornica svoje uradne prostore v lastnem poslopju na kolodvorski cesti, (leta 1910).
Med prvo svetovno vojno je morala prevzeti trgovska zbornica deloma tudi nalogo preskrbe živil in surovin ter njih raz-deljavanje, za vojne dobave je bil naložen poseben kataster.
Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bil v novi državi izdan dne 25. 2. 1920 nov zakon o trgovskih zbornicah. Po tem zakonu so bili člani zbornice vsi obrtniki brez ozira na višino davčnega predpisa. Število zborničnih svetnikov je bilo povišano na 28. Delokrog zbornice pa je bil zelo razširjen, tako na področje delovnih razmer, delavske zaščite, socialnega zavarovanja, delovneg-a trga, stanovanjske preskrbe, prehrane in ljudske izobrazbe.
Vsled novih razmer pa zbornica ni imela več samo pravice povedati svojega mnenja o vsebini osnutkov zakonov, ampak tudi o važnejših navodilih izvršilnih oblasti o zadevah obrtnega gospodarstva. Zbornice so tako dobile tudi pravico, da imenujejo ali predlagajo osebje za ustanove, ki imajo opravka z obrtnimi, industrijskimi ali trgovskimi zadevami. Razen tega je dobila trgovska zbornica tudi pravico, da sama ustanavlja zavode ali ustanove, ki so važni za pospeševanje obrtnega gospodarstva. Tako je prešel v sestavo zbornice za trgovino, obrt in industrijo leta 1920 tudi zavod za pospeševanje obrti.
Leta 1920 je dobila torej zbornica tri oddelke: za trgovino, za obrt in za industrijo. Zbornični direktor je bil takrat dr. Fil. Kaiser in ta si je močno prizadeval, da bi dobil v zborničnem poslopju prostora tudi za svobodne obrtne, trgovske in industrijske organizacije, da bi tako utrdil skupno delo. Ko je leta 1938 izšel nov zakon o zbornicah za industrijo, obrt, trgovino, promet in finance, je ta zakon dajal zbornicam nove delokroge dela in tudi nove pravice. Predsednik zbornice na podlagi tega zakona je bil slikarski mojster Maks Hofer, pred njim pa je vodil zbornične posle kot vladni komisar od leta 1935 do 1938 dr. Karel VVinkler. Se pred njim pa sta bila predsednika zbornice trgovec Oton Um-lauft (1931-1935) in fabrikant Lttdv. Mo-schner (1921—1931).
Ob priključitvi Avstrije nemškemu raj-hu je prevzel vodstvo zbornice ing. Alojz VVinkler (1938-1942), za njim pa dr. Fr. Kem (1943-1945).
Po vzpostavitvi 2. republike je bil v juniju leta 1945 poklican na vodstvo zbornice obrtnega gospodarstva za Koroško civilni inženir in stavbenik dipl.-ing. Robert Ra-patz, kateremu so pomagali pri težkem toda uspešnem obnovitvenem delu direktorji dr. Al. Hof, dr. Th- Kletter, dr. Rich. Hue-ber in po 1. marcu 1951 dr. Alfred VVakol-binger. — Predsednik Rapatz. je izvršil v sedmih letih vodstva trgovske zbornice v Celovcu ogromno delo obnove koroškega gospodarstva. Saj je bilo potrebno znova graditi vso organizacijo zbornice, znova postaviti porušeno uradno zbornično poslopje in znova vzpostaviti raztrgano in porušeno obrtno gospodarstvo cele Koroške.
Gozd na Koroškem sejmu v raistavi Kmetijske zbornice
Oznaka letošnjega Koroškega sejma je pod pojmom ..Koroški lesni sejem”.
Ne moremo nikdar preveč poudariti, kako važno vlogo v vsem našem gospodarskem življenju ima gozd. To predvsem je hotela poudariti letos tudi Kmetijska zbornica s svojo posebno razstavo v okviru Koroškega sejma.
Na Koroškem je gozd v veliki večini kmečka lastnina, torej kmečki gozd. — Po statističnih podatkih imamo na Koroškem sicer še velike površine gozda, toda v teh številkah ni napisano, da je velik del teh gozdov slabo, površno in zanikrno oskrbovan. Zato pa tudi ne moremo letnega povprečnega prirastka v naših kmečkih gozdovih ceniti višje kakor pa 1.5 prostornega metra na en ha. Skupni letni prirast v kmečkih gozdovih na Koroškem cenimo na 30.000 prostornih metrov.
Nasproti tem številkam prirasta pa so naravnost porazne številke, ki jih ima na
razpolago koroško deželno gozdno nadzor-ništvo. Jz teh številk je razvidno, da je izsekavanje v naših gozdovih prekomerno in da je to izsekavanje doseglo letno količino 4.8 prostornih metrov na hektar, torej skoraj trikratno količino prirasta.
Star izrek je, da je gozd kmetova hranilnica. V času sile naj bi gozd pomagal kmetiji in ji nudil potrebno oporo ter omogočil obstoj. Zato pa je nepravilno mišljenje in tudi ravnanje, da je gozd tisti, ki naj vedno in samo on preskrbuje kmetijo in naj krije vse primanjkljaje. Za to je gozdna površina premala, pa četudi bi s skrbno nego gozda še znatno povečali prirast v naših gozdovih.
Glavna naloga kmečkega stanu je, da
skrbi za prehrano vsega prebivalstva. Za-
radi prenizkih cen, ki jih dobi kmet za svoje pridelke pa mora tudi tu večkrat priti gozd na pomoč. Pri tem pa premalo pomislimo, kaj pa potem, ako bo gozd prazen?
Tudi kmetijstvo se mora prilagoditi razmeram in zahtevam časa. Ena prvih teh zahtev pa je mehanizacija kmetije in modernizacija vsega kmetijskega življenja. To pa seveda zahteva denarja, katerega je kmet dobil spet v gozdu. K temu so ga zapeljale večkrat še tudi razmeroma zelo dobre cene lesu. Ko pa so v zadnjih mesecih cene znatno nazadovale, so šele začeli kmetje s skrbjo misliti na svoje izsekane gozdove in na posledice, ki so s tem nujno v zvezi.
Danes je položaj na lesnem trgu deloma nejasen in zato tudi nič jasnega ni mogoče povedati. Tak položaj pa so pomagale ustvariti napake v naši izvozni trgovinski politiki, nazadovanje cen za papir, prenapolnjena skladišča, prisilne prodaje in pre-
velika ponudba, večje ponudbe lesa iz skandinavskih dežel in deloma iz Sovjetske zveze.
Kaj naj naredimo? Kako bo? Taka vprašanja slišimo danes vsak dan. Kljub nejasnemu položaju na našem lesnem trgu pa moramo ugotoviti da ni nobenega pravega razloga za strah. Saj je potreba po lesu na svetovnih trgih še ravno taka kakor pa je bila preje. Zato tudi poznavalci tržnih razmer računajo, da bi se mogle cene lesu na jesen za malenkost popraviti. Sedanje razmere pa večkrat vplivajo na to, da kmet prodaja les po cenah, ki so mnogo prenizke.
Pri tem bi mnogo mogla pomagati organizacija vseh gozdnih posestnikov v deželi.
Take organizacije pa žal danes še nima-
mo. Posamezne manjše organizacije in posamezne zadruge so premalo trdno povezane medseboj, da bi bile v vsakem oziru zmožne nastopiti in pomagati kmetu.
Vprašanje močne zadruge vseh gozdnih posestnikov so že večkrat obravnavali, toda do ustanovitve še ni prišlo. Saj so nekateri tako zadrugo odklanjali tudi zato, ker so mislili, da so današnje cene lesu tako dosti dobre in da je mogoče vsako količino lesa po razmeroma dobrih cenah prodati tudi brez vsake organizacije. Kljub vsem temu, pa le vedno bolj prodira prepričanje, da. potrebujejo gozdni posestniki močne organizacije, ki bi pomagala s svojimi nasveti upravljati, pravilno vzgajati, oskrbovati pa tudi pravilno izkoriščati gozd in vnov-čevati njegove pridelke.	, ,«
Danes je gospodarska zmogljivost naših gozdov zelo mala, saj dajejo naši gozdovi letno komaj 1.5 prost, metra na enem hektaru gozda. S pravilnim pogozdavanjem in pravilnim oskrbovanjem gozda bi bilo mogoče ta letni prirast zvišati vsaj za 100 odstotkov. Pri tem pa je eden prvih pogojev, da bi imeli kmečki gozdni posestniki potrebno strokovno izobrazbo, ki naj bi dala vse ono, kar kmečki gozdni posestnik, potrebuje za pravilno zasaditev in obnovo gozda, za nego in oskrbovanje gozda in končno za izkoriščanje gozda in tudi za prodajo lesa iz gozda.	.	<	> i
Že danes prirejajo gozdarski uradi in prireja Kmetijska zbornica predavanja in strokovne tečaje o gozdarstvu, toda vse to ne zadostuje. Vse to je treba povečati in izpopolniti.	i
Eden zelo važnih predpogojev za boljšo izrabo gozdov je tudi ureditev gozdnih potov in vzdrževanje teh potov. Saj so dobre gozdne poti predpogoj zvišanja rentabilnosti naših gozdov. Dobre prometne zveze omogočijo, da postaja razdalja med oddaljenim gozdom in tržiščem vedno manjša. Zato pa so dobre gozdne poti tudi tako velikega pomena. Z današnjimi pripravami je mogoče urediti gozdne poti že razmeroma lahko z malim številom delavcev in z nizkimi stroški.
Posebna gozdarska razstava Kmetijske zbornice na Koroškem sejmu naj bi dala obiskovalcem vpogled v naloge, ki so potrebne za ohranitev in za zavarovanje našega gozda, našega zelenega zlata. Ta razstava pa bo tudi vsakemu nazorno pokazala, kako važen naravni proizvod nam daje narava in kako moramo s tem naravnim proizvodom ravnati in kako ga negovati. Razstava pa prikazuje tudi vsa ona številna dela, ki so potrebna za pravilno oskrbovanje gozda in za varstvo gozda pred številnimi nevarnostmi in škodljivci, dokler po 80 do 100 letni rasti ne začnemo gozda izkoriščati.
Velike važnosti je oni del razstave, ki ima naslov ..Nevarnosti gozda”. Sem spadajo vsa dela pri obnovi in pri oskrbi gozda, škodljive posledice samo enovrstnih nasadov (monokulture), zlasti čistih smrekovih sestojev, kar povečuje nevarnost po vetru, snegu, plazovih in glivičastih boleznih. Prikazane so škodljive posledice golosekov zlasti še na strmih pobočjih. Pokazano pa je tudi, kakšne koristi prinaša pravilno oskrbovanje gozda. Ta del razstave izpopolnjuje s svojimi dognanji poskusni zavod za rastlinsko sociologijo v Arriach-u.
Tudi pravilno preredčevanje gozda je nujno delo pravilnega oskrbovanja gozda. Na razstavi bomo videli, kako velikega pomena je v resnici ta navadno tako malo cenjeni les, ki ga dobimo pri preredčeva-nju in pri čiščenju gozda.
Zelo zanimiv del razstave je oni, ki nam kaže, kako gozd izkoriščamo. Tu vidimo v naravi vse vrste lesa in vse vrste lesnih izdelkov ter uporabo lesa v industriji in obrti. Vidimo tu raznovrstno orodje, ki je potrebno v gozdarstvu, način sekanja ali podiranja dreves ter razvoj tehnike v gozdar-stvu, ureditev gozdnih potov in prevoz lesa.
Poseben del razstave je posvečen zagradim hudournikov in njega pomen za ohranitev tla in zemlje v gozdu.
Kmetijsko-gozdarski socialno-zavarovalni zavod prikazuje zelo poučno, kako se je treba varovati nezgod v gozdarstvu, saj je število teh nezgod izredno visoko.
Celotna gozdarska razstava pa naj bi nam pomagala boljše spoznati ta naravni dar, to je gozd, posebno še naš koroški gozd. Ko bomo ta gozd spoznali, ga bomo tudi vzljubili ter pravilno cenili.
/čd(te i/ .Maš&n tedniku - Kconiki
(Hjlašuie, 30 dežen/ cufe!
i
KOROŠKI
OD 7. AVGUSTA

SEJEM 1952
DO 17. AVGUSTA 1952
OIalL vsakdanji krak
j.Kaj pa bo za prigrizek, mati?” vpraša mali Mihec. „Kaj pa naj bi Ti dala, mleko in maslo na kruh,” odgovori Markovčinja. Mladi, svetolasi fantek nakremži ustnice. „Vedno kruh, to je pa že preveč, zakaj pa ne spečete namesto kruha enkrat torte. To bi pač bilo pametno.” „Moj ljubi sinko, to bi se ti jra kmalu prestudilo. Vedno jesti le torte.” „ln kako si pa jrredstavljaš, da bi zobje zgledali,” mu odgovarja odrasli brat, ki obiskuje mestno šolo. „Kaj pa, saj jih lahko zopet osnažim,” odgovarja Mihec. „Seveda, to pač nič ne pomaga, tvoji zobje morajo gristi tudi trše stvari, drugače postanejo mehkužni in slabi in postanejo tudi nanj odporni proti boleznim. Oglej si zobe tvojih staršev, ki so jedli vse življenje trd kruh, čeravno jim je prodajalka slaščic pri kolodvoru vsak dan ponujala torte! Bi tudi ti rad imel črne štore v ustih, da bi se potem mogel samo zasmejati, kadar si za-kriješ usta z robcem?” ,,Nikdar ne, Pepi, jaz bi rad imel takšne zobe kot jih ima moj oče.” Mihec je postal bled od strahu, kčr se mu prodajalka slaščic radi svojih črnih zob nikakor ni dopadla.
„No torej,” je rekel zadovoljno Pepi, „ker si tako pameten fantič, boš tudi mogel razumeti, da je naš kruh res nekaj posebnega in da ga povsod tudi hvalijo, je pa res važno imeti dober kruh, saj so to vedeli že naši pradedi. Kruh je eno najsta-
rejših naših živil. 2e v davnih časih so med kamni mleli zrnje divje rastočih trav, pomešali so to nato z vodo in so kašo spekli na vročih kamnih. Slučajno so nastali mehurčki, ki so testo rahljali. Tako so spoznali, da je mogoče dobiti tako razrahljano testo, ako mu dodamo kislega testa. Tako so iznašli prvi kvas.
Rimljani in Grki pa so pripravljali že preje zelo fin beli kruh. Vendar pa so njihovi vojaki, ki so morali prenašati velike napore, dobivali tečen ržen kruh.
Polagoma se je pa umetnost peke kruha vedno bolj razvijala, izdelovali so razne oblike, kakor žemlje, kifeljčke, štručke in tako je bil kruh v mestih vedno bolj bel, zmiraj bolj mehek. Zobje pa so nasprotno postajali bolj črni, prebava pa je bila vedno slabša.
Pred približno sto leti pa so prišli do spoznanja, da samo črn, tečen kruh daje krepko zdravje. In od takrat jedo tudi v mestih spet tečen kmečki kruh, ržen kruh. Od tega pristnega rženega kruha ti bom povedal, dragi Mihec, prijetno zgodbico. Pred približno dvesto leti je prijezdil nek francoski vojak v rvestfalsko vas. Bila je vojna, vojak je bil lačen. Lačen pa tudi njegov konj, kateremu je bilo ime Nico!. Vojak je zagledal kmetiča in mu je rekel, naj mu da kaj jesti. Kmet je bil takoj pripravljen in je prinesel vojaku hlebček čr-
nega kruha. Francoz pa s tem nikakor ni bil zadovoljen. Njegova mati doma mu je namreč večino dajala snežno bel kruh. Kruh, kakršnega ta kmetič seveda ni imel. Francoz je razburjeno zavpil: „Si neumen, to je dobro za mojega konja Nicola, ne pa za mene.” Pustil je kruh in je jezno odjezdil. Iz tega izraza je nastal naziv „pumper-nikel” in od tega časa naprej cenijo ta kruh „pumpernikel” po Franciji kot posebno delikateso.”
„Ali še veš fantič,” je rekla mati, „ko so bili v poletju pri nas na obisku ljudje iz mesta, niso ti nikdar imeli dosti našega kruha. Samo sreča je bila, da naša stara krušna peč ni bila več za rabo, saj bi me drugače gotovo prizadelo, ko bi morala kar naprej peči kruh. Ali se še morete spominjati, kako sem se vedno bala peke kruha, kakor večnega ognja. Saj veste, kako težko prenašam vročino in v poletju sem večkrat mislila, da tega enostavno ne bom več prestala. Toda nič ni pomagalo, saj bi drugače ne imeli kaj jesti. In tudi kruh In ne bil dobro pečen, če ne bi tako močno zakurila.
Nekega dne pa je bil oče v mestu in ko je prišel domov, je prinesel s seboj list papirja, na njem je bila naslikana krušna peč, nad sliko pa je bilo napisano „ELGE-ELEKTRIGNA KRUŠNA PEG”. Dolgo smo premišljevali, kaj naj ta podoba pomeni in kaj podpis pod njo. No in nekega
dne je oče spet odšel v mesto in s seboj je pripeljal „ELGE ELEKTRIČNO-KRU-ŠNO PEČ”. Sedaj pa ne samo, da je peka sama že veselja, kruh je tudi izredno okusen in vedno enako dober. Saj termometer na zunanji strani točno kaže, kakšna je vročina v peči in je tudi mogoče spodnje in zgornje ogrevanje neodvisno drugo od drugega uravnavati. Pri peči odpade mnogo dela, ki je bilo drugače potrebno pri pripravljanju drv in pri kurjenju, to vse pa seveda tudi znatno znižuje stroške. Tako stane sedaj pečenje kruha samo 1/3 v primeri s starim načinom pečenja kruha. Po tridesetih minutah potem, ko je peč vklopljena, ima peč pravo temperaturo in je mogoče kruh vsaditi. Mogoče pa je v tej peči peči tudi meso, sušiti sadje, vlagati v doze razne shranke in tako dalje. Ako pa slučajno oče v nedeljo ne pride pravočasno iz gostilne, pa postavim v mojo peč tudi cmoke. Zato sem pa tudi zelo vesela in zadovoljna, da imam „ELGE PEČ”, morete biti zadovoljni tudi vi, ker vam ta peč omogoča, da imate tako dober kruh.”
„Morete verjeti, kako se moji prijatelji v mestu kar trgajo za ta kruh in ga jedo tudi brez masla in marmelade, ker je pač tako okusen. In če bo naš mali Mihec enkrat velik in učen, bo tudi vesel, če bo imel vsak dan kos dobrega kruha iz naše „ELGE PEČI”.
za krmo z avtomafičnim izklopom, enostaven in varčljiv
U^e-dektea-hmsue fm
Ta parilnik in io krušno peč si morete ogledati na Koroškem sejmu na dvorišču Trgovske akademije
O Malenkostna poraba toka
O Za gostilne za pečenje pečenke posebno izvrstna O Za sušenje In pečenje belega peciva O Brezplačno montiranje
Mnogo krušnih peči in parllnikov krme še leta v uporabi Nasveti in obisk zastopnikov brezplačno in neobvezno
E
L
E
K
T
R
0
■
K
R
U
S
N
E
P
E
1
i
KURT MARKTL & CO.
ZASTOPSTVO	VERTRCtŠng
Kmetijski stroji in nadomestni deli	Celovec—Klagenfurt — Volkermarkter StraBe 117

k
-%• ■

Vsi tisti, ki se vozijo in ki potujejo po Rožu, vedo, da je v Rožu lepa vas Bistrica. Tudi večinoma vedo, da je tam tovarna akumulatorjev. V zadnjem <*tsu so mogoče tudi brali že v časopisih, da je to tovarno zopet in dokončno prevzel bivši pravni lastnik dr. Leopold Jungfer, kar posebej pozdravljamo. S tem je prišlo do veljave načelo: nočemo nič tujega, toda svojega tudi ne damo.
Večinoma se pa ljudje ne zavedajo velike važnosti tega podjetja za koroško gospodarstvo, kakor se tudi ne zavedajo velikega pomena tega podjetja za Bistrico in za njeno okolico.
Povedati pa moramo, da je podjetje v Bistrici največja tovarna akumulatorjev v Avstriji.
Pomen in važnost akumulatorja je splošna, četudi se vsi tisti, ki imajo vsaj posredno opravka z akumulatorji, tega ne zavedajo. Naravnost imajo opravka z akumulatorji vozači motornih koles in avtomobilov, posredno pa seveda vsi tisti, ki se s takimi vozili vozijo. Razen tega so akumulatorji važni tudi pri radio-aparatih, ki niso priključeni na električni tok.
Največ pa vedo seveda o akumulatorjih in še prav posebno o akumulatorjih tovar-
ne dr. Leopolda Jungfer-ja iz Bistrice v R. uslužbenci te tovarne. Saj imajo oni z akumulatorji največ opraviti, pa tudi od tega živijo. Okoli 300 delavcev in to večinoma domačinov, hodi dan za dnem, leto za letom na delo v tovarno v Bistrici. Seveda vsak od .teh delavcev ne izdeluje popolnega akumulatorja, ampak vsak izdeluje samo en del akumulatorja. Pridne roke vseh delavcev pa znajo in morejo ustvariti napravo, ki nato more po kemičnem načinu shranjevati v sebi eletrični tok, ki je ne-odhodno potreben za vžiganje sveč motornih vozil, oziroma za vžiganje pogonskega plina motornih vozil. To je tudi naprava, ki ohranjuje v sebi električni tok za radio-aparate. Temu proizvodu pravimo akumulator/ker je zbrana oziroma nakopičena v njem električna sila. Te akumulatorje bistriške tovarne razpošiljajo nato v vse dele avstrijske države, razpošiljajo jih pa tudi preko državnih mej.
Kdor stopi skozi vrata bistriške tovarne, more že takoj opaziti, da je podjetje v spretnih in veščih rokah. Ko pa stopimo v tovarno samo in vidimo ter opazujemo delo v obratu samemu, moramo priznati, da je vodstvo podjetja res v strokovno dobro izvežbanih rokah. Predvsem nam mora
ugajati velika snažnost in čistoča, kakor tudi cela vrsta varnostnih naprav, ki varujejo delavce pred nezgodami. Vse to priča, da vodstvo podjetja skrbi za zdravstveno stanje svojih delavcev. Posebej moramo omeniti še nove kopalne naprave, ki so delavcem naravnost zdravstvena nujnost. Saj imajo delavci skoraj ves delovni čas opraviti s svincem in z žvepleno kislino.
Poslopja in notranje ureditve, ki so bile pred letom 1945 že deloma zastarele, so bile po letu 1945 obnovljene in deloma tudi povečane.
Že preje smo omenili, da proizvaja tovarna v Bistrici akumulatorje in akumulatorske baterije za radio, za motorna kolesa, za avtomobile. Nadalje proizvaja baterije za električne lokomotive ter specialne baterije izredne zmogljivosti za velike elektrarne. Tako n. pr. za elektrarno v Kaprunu, kakor tudi za kalorično elektrarno v št. Štefanu v Labodski dolini. Te baterije služijo za zbiranje električnega toka v času, ko tovarne, ki so priključene na omrežje teh elektrarn, ne obratujejo. V tem času nabirajo proizvedeno električno silo baterije, ki pozneje to nabrano električno silo spet oddajajo.
Izmed držav, ki dobivajo akumulatorje
v večji meri iz tovarne v Bistrici, moramo omeniti v prvi vrsti Jugoslavijo. — Obračunava pa tovarna z zamejskimi naročniki v dolarjih. Tako prinaša tovarna v Bistrici avstrijskemu gospodarstvu tudi znatno količino tujih denarnih sredstev (deviz).
Zmogljivost tovarne je zaradi znatnih naročil v celoti izkoriščena.
Tovarna na Bistrici ima za seboj preteklost, na katero je lahko ponosna. Saj se je v tej dobi razvila do današnjega velikega podjetja, ki izdeluje specialne sestavne dele za vse vrste industrij: od industrije navadnega malega pogonskega stroja pa preko industrije finih elektrotehničnih izdelkov in vse do težke industrije. Seveda so bila v tem času tudi razdobja, ko tovarna ni mogla obratovati tako kakor bi bilo v splošno korist in v korist domače dežele. Danes pa so razmere take, da more podjetje obratovati v polni meri in izdelovati proizvode, ki so velika korist koroški deželi.
O kakovosti izdelkov tovarne v Bistrici pa nam najboljše priča izrek:
Dobre vožnje garancija — dobrega radio-sprejema garancija — vse to je — BAREN-baterija.
Obiščite nas na Koroškem sejmu Trgovska akadem.
Elektro-zagonske baterije za vozila
Stacionarne baterije a ploščami z veliko površino Telefonske baterije
Akkumulatoren-Fabrik Dr. Leopold Jungfer
razstavna dvorana,kjer boste videli našo proizvodnjo:
Baterije za motorna kolesa Startne baterije
Radio-baterije
Bistrica v Rožu — Feistritz im Rosental
SAGE- u. KYANISIERWERK - HOLZFASERPLATTENFABRIK
JCiUutuLa^l - 3CawdeiL
AUSTRI A
TELEFON: VOLKERMARKT 450, 451 - KUHNSDORF 2
holzfaserhartplatten
HOLZFASER-EXTRAHARTPLATTEN FUSSBODENELEMENTE ISOLIERBAUPLATTEN SCHNITTHOLZ — HOBELDIELEN IMPRAGNIERTE MASTE
FERIACH
BOROVLJE
FRIEDRICHSTRASSE 4
IZVOZNI ODDELEK WIEN I
FERJACH
VLEČENA ŽICA, ŽICNIKI VSEH VRST IZDELKI IZ ŽICE
PRECIZIJSKO ORODJE REZILA ZA VIJAKE
REZKACI V NORMIRANI IN POSEBNI IZDELAVI PREBIJALA, REZI IN MODELI ZA STISKANJE
Šentjakobski parlament in njegov graditelj
Upravnik našega lista se je na rajži skozi Rož ustavil tudi jrred našim občinskim domom. Nadvse dostojno enonadstropno poslopje kraljuje nad cesto in župniščem in njegov prav okusni slog vzbuja pozornost mimoidočih. Nehote ali hote se je torej potnikom iz Celovca pri pogledu na upravno centralo naše občine vzbudilo vprašanje za njenim postankom in njeno mlado zgodovino.
France
Obilfnilc,
bivši župan, ki ima največ zaslug za obč. dom v Št. Jakobu
Občinski dom se je rodil iz zamisli v službi za občinski blagor osivelih korenin Ibov-nika, Stikra in Obilčnika. Njegovo zamisel pa je uresničil bivši slovenski župan občine g. France Obilčnik iz Leš. Priprava, gradnja in dograditev doma so tako tesno jrovezane z osebo imenovanega župana, da naš list ne more molče preko tega vrlega našega moža. Ponosna .gradba sama je že nekak kamenit spomenik njegove nenavadne upravne zmožnosti.
Petdesetletnik je g. Obilčnik prevzel vodstvo občine v najrazburkanejšem letu 1946. Vojne homatije, negotovost prehrane in oskrbe prebivalstva in tisoče povojnih
brig so čakale na močno roko v občini odgovornega moža. Partizanske edinice so se mudile pri nas, za njimi so prihajali begunci z juga, angleške čete so se nastanile tod. Pozneje morda bomo mogli šele dobro preceniti ogromno delo in skrb, ki jo je v tem času v dobro občine dovršil njen župan g. Obilčnik.
Tedaj je morala biti občina prava krušna mati. Od vseh strani je ljudstvo prosilo pomoči in hotelo nakaznic za mleko, drva, živila, obleke, stanovanja. Zasedbena oblast je stavljala svoje zahteve po stanovanju in aprovizaciji. S front so se vračali vojaki, iz rajha so došli izgnani posestniki z družinami. Mladina je čakala, da se ji omogoči spet redni šolski pouk, č. sestre so hotele v Narodni šoli po povratku iz pregnanstva spet otvoriti svoje plodonosno delo. Okrajna in deželna oblast sta se postopno uveljavljali. Pri vseh neugodnostih pa so vladale obupne prometne razmere, vsled česar so bili vsi stiki z nadrejenimi instancami možni samo po samopomoči. Tudi akademsko šolani upravnik bi se bil spričo teh ogromnih nalog zgrozil in bi odložil mesto, ki je terjalo nadčloveške sposobnosti. Tem zaslužnejše je zato delo našega župana, ki je še s pomočjo redkih izkušenj mož Mayer-ja, Petschniga, Schiittelkopfa, čudna Janka i. dr. mojstril ta položaj. Svoja uspešna prizadevanja pa je kronal z graditvijo občinskega doma.
Prvotno je bil načrt, da se kupi za občino bivša Hribernikova gostilna. Pogajanja z njenim lastnikom, rajnim Frankom, pa niso uspela. Tako se je župan odločil za gradbo z bornimi 60.000 RM občinske gotovine. Preč. g. dekan so pristali na prodajo primerne parcele iz župnijske zemlji-
Janez		JANKO
Miklavčič		ČUDEN
		LESNA
obrt cemetnih izdelkov		TRGOVINA
		IN ŽAGA
ŠT. JAKOB V ROŽU		BISTRICA
		Pošta ŠT. JAKOB V ROŽU
tvrdka obstoja že 25 let in slovi kot solidna domača firma. — Postrežba		
vseskozi kulantna.		kupuje in prodaja mehki les po dnevnih cenah
		
ŠIMEJ MARTINJAK gostilna Št. Jakob v Rožu — toči pristno kapljico		KRISTIJAN DOBERNIK mesar in prcka-jcvalec — modema električna hladilnica ŠT. JAKOB V ROŽU 67
		
Franc Rautcr		
trgovina z mešanim blagom		TOVARNA POHIŠTVA
ŠT. JAKOB V ROŽU podružnica Podrožčica		■ Kuhinjska oprema in oprema za spalnice po brezkonkurenčnih cenah in pod najugodnej-
nudi odjemalcem vsakovrstno kakovostno blago		širni pogoji PODROŽCICA - ROSENBACH
Kovačič Franc Strojno mizarstvo z modernimi novimi stroji v povečani delavnici		HUdseUttig, JfUUeuž gostilna in mesarija tujske sobe se priporoča znancem in prijateljem
PODJERBERGOM pošta Škofiče, tel. Vrba-Velden 174		PODROŽCICA - ROSENBACH
sc priporoča za izdelavo v stroko spadajočih		
del, kakor stavb, pohištva, stopnic, portalov in vseh vrst podov.		
		France Obilčnik
		
Tomaž Dobernik		LESNA TRGOVINA
trgovina in gostilna		LESE - ST. JAKOB V ROŽU
REKA - ŠT. JAKOB V ROŽU se priporoča svojim odjemalcem		kupuje les vseh vrst po dnevnih cenah
ške posesti. Prošnja na gradbeno oblast je bila vložena že leta 1947, dovoljenje pa je bilo za čuda izstavljeno šele leta 1949. Gradbena dela so naglo napredovala in kmalu je stal nad cesto dom, ki je nekak šentjakobski parlament. In ko je 15. maja 1950 stari župan predajal svoje posle novoizvoljenemu občinskemu odboru, so mu izrekli razrešnico s prisrčno zahvalo in polnim priznanjem za umno petletno upravo in gospodarstvo.
Naj so te skromne vrstice javna, pohvala možu, ki je žrtvoval v blagor in dobrobit občine toliko svojega zlatega idealizma. In kar je na vsem tem najlepše, je to, da smemo danes izreči pohvalo in priznanje možu, ki je tudi v bodoče še voljan se žrtvovati in doprinesti svoj delež na oltar obče blaginje. Naj nam vrla naša korenina, ki se sicer le prerad umakne častem, teh naših vrstic ne zameri. Narekoval jih je čut pravičnosti in resnice.	dro.
Št. Jakob v Rožu — gospodarsko središče
Pri svojem obisku v Št. Jakobu v Rožu je imel naš poročevalec priložnost, da si ogleda bolj natančno podjetja v št. Jakobu. Najpreje se je oglasil pri podjetju Miklavčič Janko, ki proizvaja cementne izdelke in strešno opeko. To podjetje je znano in priljubljeno po vsem Rožu, saj obstoja že 25 let in kulantna postrežba tega podjetja je vsem znana. Kakovost izdelkov tvrdke Miklavčič je res prvovrstna in zato prav nič ne pretiravamo, če to domače podjetje vsakemu priporočamo.
Ker predstavlja gozdno in lesno gospodarstvo tudi v Rožu najvažnejši del našega gospodarstva, je hotel obiskati naš poročevalec tudi nekaj lesnih podjetij. Omenimo naj predvsem tvrdki Janko Čuden na Bistrici in pa tvrdko Franc Obilčnik v Lešah. To sta dve že stari in renomirani podjetji, dobro vpeljani in priljubljeni. Tvrdko Čuden poznajo kmetje, ker ■ ji zaupajo že dolgo vrsto let svoj les, da ga zreže to podjetje v različno rezano blago.
Na povratku iz Bistrice v št. Jakob je obiskal naš poročevalec trgovino Franc Rautcr. Za šent-jakobčane je res dobro preskrbljeno, ni se jim treba voziti v Clovcc ali Beljak, ker dobijo najraličnejše vrste blaga za obleke in tudi čevlje v vseh kakovostih in po zmernih cenah doma. Stopijo samo v trgovino Rautcr in tam imajo na izbiro vsega, kar potrebujejo.
Pri tem, ko omenjamo trgovine, ne smemo pozabiti na trgovino in gostilno Dobernik. Tudi ta se odlikuje po svoji točni postrežbi in po izvrstni kakovosti blaga. Kot letovišče priporočamo št. Jakob našim goriškim in tržaškim bralcem, imajo lepo opremljene tujske sobe pri Dobcrniku.
Ko se je vračal naš dopisnik v Podrožčico in je pripekalo vroče poletno sonce, ni čudno, da sc je ustavil tudi v priljubljeni gostilni Matevž M a t s c h n i g. Hladno pivo ga je ohladilo in dobil je izvrsten prigrizek, kar ni čudno, saj je v zvezi z gostilno tudi mesarija. Cene so zmerne, postrežba pa vestna in točna in moremo zato to podjetje res vsakemu priporočati, da se tam vsaj za trenutek ustavi in dobro bo postrežen.
Takoj nasproti je tovarna pohištva E r n s t H a f • n e r, kjer morete videti pa »udi kupiti najnovejše izdelke v solidni izdelavi, zelo dobri kakovosti in po brezkonkurenčnih cenah.
Pri svojem obisku v št. Jakobu seveda naš poročevalec ni mogel prezreti tvornic opeke Johann Guidassoni. Izdelki te opekarne so zelo dobri in zato tudi priljubljeni. Kakor je bilo mogoče našemu poročevalcu ugotoviti, naročajo izdelke te tvornice zaradi dobre kakovosti celo na Vzhodnem Tirolskem. Posebej je pri tem treba omeniti votlo opeko, votle zidake, ki imajo štirikratno velikost navadne opeke. Znamenita pa je tudi strešna opeka, katero so uporabljali tudi pri strehi hiralnice v Celovcu. Tudi večji posestniki, kakor štiker, Knez i. dr. v št. Jakobu, ki so popravljali in obnavljali v zadnjih letih gospodarska poslopja, sc zelo pohvalno izražajo o izdelkih opekarne Guidassoni.
S tem naj končamo današnji obisk po št. Jakobu in okolici. Ponovno pa bi priporočali našim bralcem, naj najpreje gredo, kadar kaj nameravajo kupiti, k podjetjem v domačem kraju. Tam bodo dobili kakovostno vsaj tako blago kakor v mestu, lažje pa bodo izbirali in sc bodo tudi lažje pogovorili v svoji domači govorici.
jlo&cut&Uc opekautt	UoMttakv 2lefydwecUz
javna trgovska družba	O.H.G.
Job. Guidassoni	Joh. Guidassoni
Podrožčica	Rosenbach
OBIŠČITE NAŠO BOGATO
Razstavo kmetijskih strojev in traktorjev
kakor tudi posebno razstavo
HOVAL-centralno-ogrevalnih naprav
poleg različnih novosti razstavljamo novi švedski
Mali kosilnik in mlaiilnik ..BOLINSER"
prikladen za Steyer-traktor tip 180
i/oieatut pMletMCMt
Razstavni prostor na DVORIŠČU TRGOVSKE AKADEMIJE v Celovcu
Novo zgrajena tvornica za žvepleno kislino, Gailitz - Ziljica
DIPL-ING.

POOBLAŠČENI CIVILNI INŽENIR ZA STAVBARSTVO
PODJETJE ZA
VISOKE, TALNE IN INŽENIRSKE GRADNJE
CELOVEC-KLAGENFURT, RIZZISTRASSE 2
GEORG HOFFMANN
TESARSKI MOJSTER
i
STROJNI OBRAT z lastno žago
Podklošfer - Arnoldsfein
Telelen 161
Ato motrino celotno avstrijsko gospodarstvo kot celoto, moramo tudi na Koroškem v prvi vrsti omeniti one dele koroškega gospodarstva, ki sovpadajo v celotno avstrijsko gospodarstvo in izpopolnjujejo to gospodarstvo v zaokroženo celoto. V skupino teh velikih industrij na Koroškem spada gotovo v prvi vrsti Plajberška rudokopna družba (Bleiberger Bcrgvvcrksunion), ki je pred kratkim uredila na Ziljici pri Podkloštru nove naprave za proizvodnjo žveplene kisline.
Z ureditvijo te velike naprave je za celo avstrij-sko gospodarstvo ustvarjen važen predpogoj proizvodnje ene najvažnejših surovin doma. Pa tudi pri zgradbi naprav na Ziljici so bila udeležena domača podjetja, ki igrajo v celotnem avstrijskem gospodarstvu precejšnjo vlogo. Graditelj teh naprav je stavbno podjetje dipl.-ing. Robert Rapatz iz Celovca in pa stavbno podjetje ing. Bulfon ti. S d h n e v Vrbi. Pri tej celi ureditvi je treba posebej naglasiti, da so vse te zgradbe skupaj ena sama precizna naprava, ki zahteva zato še posebej preciznega dela, Predstavlja pa sedaj po izgoto-vitvi res neko posebnost koroškega gospodarstva.
Izvedba sama je izredno solidna, arhitektonski učinek nove zgradbe pa nekaj posebnega, skoraj veličastnega. Tudi porazdelitev nove zgradbe je zelo posrečena.
Tesarska dela je prevzelo podjetje Georg Hoffman n iz Podkloštra, ki je vsa dela izvršilo z veliko točnostjo. Vsa dela so izvršena praktično in kakovostno, kar je samo še povečalo znano sposobnost tega podjetja.
Opekarna dipl.-ing. Unger Ullmann je dobavila za nove stavbe potrebni gradbeni material Dobra kakovost tega materiala je na Koroškem že splošno znana.
Podjetje Unithenn, Wien XVI., Pragerstrasse, je dobavilo vse zadevne dele za tovarno žveplene kisline, med temi navajamo le peči na olje, na plin in zemeljski plin, industrijske peči na olje, plin, zemeljski plin in na električni tok, topilne naprave itd. To podjetje je Še razmeroma novo, vendar pa
si je pridobilo že dobro ime s svojimi specialnimi proizvodi ter z izvozom teli proizvodov donaša avstrijskemu gospodarstvu znatne količine tujih plačilnih sredstev.
Še številne druge tvrdke so bile udeležene pri zgradbi nove tvomicc na Ziljici, omenili so jih že v raznih drugih zvezah, ko smo o tem poročali.
'p
Drahtgeuiebe. roh und verzlnkt. ..Stabir- Gitter, die neuartige Gitter-feldabfriedung mit gesriivreiBter FUllung und slulenloser Feld-vcrblndung
1 K
HUTTER tcSCNRIIRTZ
KLAGENFURT, SIRIUSSTRASSE 3
TELEFON 4646, 4647. FERNSCHREIBER 034/18
%
t. Ukget-IMmtm
kafantak ofidcaute pci \JdiUwtu
za zvozniško in vsakovrstno opeko (Klinker-und Ziegehverk) — Lastnik zvoniške (Klinker) opekarne na Vašinjah.
Izdeluje zidno, votlo (Hohlblock) in zvoniško (Klinker) opeko. Nova izdelava kameninastih korit za svinje in govedo (Steinzeugtroge)
hacduiano. Ut QtadUnQ’ za vsa industrifo
Peči na olje, plin in zemeljski plin, industrijske peči na olje, plin in električni tok, stiskalne in uravnalne naprave, električne grelne ureditve, aparati oljne tehnike, gradnja rezervarjev in vodovodov.
Specialni peouzmd:
topilne peči za nizko frekvenco in indukcijo infrardeče sušilne naprave s produhom
AVSTRIJSKA DRUŽBA ZA UNIVERZALNO TOPLOTNO TEHNIKO Z O. Z.
Wien-Dunaj XVI., Prager Str. 145, Tel. A 60 514 Serie
Josef Fercher		Mrtf, Miki
VELEMIZARSTVO IN MODELNO MIZARSTVO		Trgovina z lesom in žaga .
BELJAK - VILLACH, Kumpfallee 3 - Telefon štev. 40-45		
Koroško velemizarstvo z največjo zmogljivostjo — Stavbeno mizarstvo z izredno okusno in kakovostno izdelavo pohištva, modelno mizarstvo — Najnižje proizvodne cene — Za vsakega ugodni plačilni pogoji.		JleicUetofett L £cu/. Telefon Reithenfels 3
KOKS - DRVA - PREMOG
^ Franz Sagaisdiek *
VELETRGOVINA S PREMOGOM
Celovec - Klagenfurt — Stauderhaus
Josef
■ Al ■	■■■ I
Umefni mlin
Celovec-Klagenfurt
Telefon 20-69, PapiermUhlgasse 66
■	5	' .	.	.	■ « . ■: .l
m.................. j
V zvezi z oglasom podjetja Fercher, vele* mizarstva iz Beljaka, opozarjamo naše bralce na daljše poročilo, k! smo ga prinesli o tem podjetju v letošnji 9. številki „Našcga tednika”. Tam smo mogli z velikim zadoščenjem tudi pripomniti, kako priljubljeni so izdelki te tvrdke, zlasti pa še njene lesene hiše, ki jih je tvrdka Fercher izdelala za Avstralijo. To veliko naročilo iz daljne Avstralije je en dokaz več o veliki solidnosti tega podjetja.
Adolf Wehr, lesno trgovino v Reichenfels-u prav posebno priporočamo našim bralcem v Trstu in v Gorici kot enega najboljšega dobavitelja lesa vseh vrst in dimenzij.
Že se nagiba poletje k koncu, kmalu bomo spet v zimi in premišljevali bomo, kje naj bi naročili potrebni premog in drva za kurjavo. Ni pa treba veliko premišljevati, saj moremo brez nadaljnega priporočiti tvrdko Sagaischek v Celovec, Stauderhaus, ki Vas bo gotovo založila pravočasno z vsem potrebnim, da pozimi ne boste občutili mraza.
Eden najvažnejših in najžlahtnejših gospodarskih proizvodov je moka. Zato smo morali predstaviti v „Našem tedniku” svojim bralcem tudi najvažnejše koroške mline. Kot veliko mlinarsko podjetje navajamo v prvi vrsti celovški umetni mlin J o s e f a VVeinlander-ja, ki proizvaja kakovostno prvovrstno moko in je zato tudi zelo priljubljen.
Kot spedicijsko podjetje je tvrdka A. Kilnstel u. S 5 h n e povsod dobro poznana. Predvsem pa moramo sporočiti našim bralcem, da to podjetje z veliko točnostjo izvršuje vsa naročila za naš časopis kakor tudi za Družbo sv. Mohorja in to vedno v veliko zadovoljstvo.
Ko pridete na Koroški sejem, ne smete nikakor pozabiti obiskati razstave pohištva podjetja Rudolf in Siegfried Slama v Trgovski akademijo, nato pa tudi podjetje samo v Celovcu, St. Vcitcr Strasse 15.
Vsem župnijam, posebno onim v Podjuni, zlasti pa še v Skocijanu pa tudi vsem našim bralcem je dobro poznano gradbeno podjetje Franc Game mik. Že vedno smo poudarjali, da naj naši naročniki upoštevajo predvsem naše inserente. Ponovno moramo nato opozoriti in moramo pri tem omeniti podjetje Franc G o m e r n i k, ki je na našem ozemlju in se more zato vsak naročnik S podjetnikom tudi porazgovoriti v svojem materinem jeziku.
Tudi letos bo na Koroškem sejmu zastopano podjetje Konrad R o s c n b a u c r. Zato opozarjamo vse kmetovalce na to razstavo in jim priporočamo, naj si ne zamudijo ogledati na razstavi tudi našo razstavo v trgovski akademiji soba štev. 21. Po razstavi pa nas obiščite še pri nas doma na Bahnhof-strasse 26 in gotovo Vam ne bo žal.
Tvrdka Johann Superata OHG iz Celovca razstavlja stroje, ki so posebno interesantni za gradbeni sektor. So to predvsem horizontalni mešalci (nasprotno-smerni brzomešalci), in pa tresilni stroji za votlo opeko. Ti stroji pomagajo pri izdelovanju betonske opeke iz premogovih ugaskov, pri izdelovanju stropnikov, vmesnih zidakov itd. Prvo omenjene mešalce uporabljajo v industriji betonskih izdelkov za mešanje lahkega in težkega betona, uporabljajo pa jih tudi v kemijski industriji. Podjetje Johann Superata OHG. je edino podjetje v Avstriji, ki izdeluje omenjene stroje v serijah.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
di. JCiimlL & (Voliti«
CELOVEC - KLAGENFURT, Rosentaler Str. 6. Tel. 45-06 (serija) Prevozi vsake vrste v tu- in inozemstvo
Prevozi pohištva s patentnimi pohištvenimi vozovi, skladišče za pohištvo v lastnih pohištvenih kabinah
Težki prevozi z najboljše izurjenimi delavci OFICIELNI S E J M S K I ŠPEDITER
(jfaičCltC' naš razstavni prostor v dvorani v „Handelsakademie” za časa Koroškega sejma 1952 kakor tudi našo razstavo v lastnih prostorih St. Veiterstr. 15 Jedilnice, spalnice, sobe za gospode. Hiša pohištva in pohištveno mizarstvo
Rudolf in Siegfried Slama
STUAG
PODJETJE ZA GRADNJO CEST IN NIZKIH ZGRADB DELNIŠKA DRUŽBA
Podružnica v Graz-u za Štajersko in Koroško Gradbeno vodstvo:
VELIKOVEC - VOLKERMARKT - Telefon 168
Izvaja vsa dela pri gradnji cest, asfaltiranju in talnih zgradbah — Lastna naprava za drobir in vroče mešanice za posipanje cest v kamnolomu Trušnje — Trixen pri Velikovcu
Prevzemam vsa kmetijska stavbna dela
VISOKE IN TALNE STAVBE
BETONSKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE
STAVBNO PODJETJE
FRANC GOMERNIK
PODGRAD P. SINCA VES
DK 202
•	*	S 0246	7
Pflanzenschutz-Motorspritze fUr Obstbau und SchadlingsbekSmpfung
KONRAD ROSENBAUER, Linz
Niederlage und WerkstaHeKLAGENFURT, BahnhofstraBe 26 Telefon 2409
Karntneris(heLandes-Brands(haden-Versi(herungsanstalt<KorolaVkodonpoo9anfu';alni<a
ustanovljena 1899 po Koroškem deželnem zboru
Brzojavi: Kalabrand	COlOVOC - KlagenfuM, Aller PlalZ Nr. 30	Telefon: 18-46, 18-47
Ha/ e&iitski dam m Hudi
Dan 20. iuliia ic bil res zgodovinski dan za ob-fino Rudo.
Naš občinski svet se je pred letom dni odločil, da bo dal pozidati nov občinski dom. Od posestnika Franca Rosenzopf-a, p. d. Škofiča v Dolinji vasi, je kupil občinski odbor svet ob križišču cest Labud-Vclikovec in Plibcrk-Grcbinj. To je res osrednje ležeča vas in zato se je semkaj preselila že preje pošta. Pa tudi orožništvo je izrazilo željo priti v to vas, kjer je tudi že avtobusna postaja. Manjkata tako tukaj sedaj samo še cerkev in pa šola.
Za kar sc je občinski svet na predlog g. župana soglasno odločil, to je z 20. julijem tudi dovršil. Novi občinski dom je lepa in primerna stavba, ki bo vsem občanom v ponos in veliki večini lažje dosegljiva.
Seveda si občinski svet ni upal začeti z delom, dokler ni imel zagotovljene pomoči od deželne vlade. Samo z domačimi sredstvi ne bi bilo mogoče izjesti načrta.
^^CBtrSft. jttiria jo domaB g.’ fupnftf’ oMnflčPeatn magoslovA, Se preje j« g. župan pozdravil vse do-^e goste, prav posebej ie zastopnika deželne vlade & dr. Medveda, dalje velikovškega okrajnega gla-g- Wagner-ja in g. inž, Pobrheira-a. Vsi tl bije kakor tudi g. župnik so imeli primerne na-Rovore. Tudi pri slavnostni seji so poleg g. župana Rovorili omenjeni zastopniki oblasti.
Po slavnosti se je dal občinski odbor tudi slikati, 'lika pa bo visela na steni v občinskem domu v •pomin nam in vsem poznejšim rodovom na ta dan. Nato je bil pri p. d. Škofu obed za delavce in mojstre, za predstavnike oblastlSza občinski svet in la godbo iz Gorenč, ki je med slavnostjo igrala.
Pri govorih slavnostnih govornikov je bil zlasti primeren poudarek, da naj bi bilo delo in vsi sklepi v novem občinskem domu pravi6ii in demo-obravnavali na prihodnji seji občinskega sveta.
Ko smo si ogledovali novi občinski dom, smo ^idcli, da ima tudi že napis in sicer izključno nem-"M, kar nas je močno razočaralo. Kje je sedaj tista Matični. Pri tem poudarku smo se spomnili, da je
pri občinski seji dne 29. junija naš občinski odbornik vložil nujen predlog, naj bi občinski svet sklenil, da dobi občinski dom dvojezičen napis, torej poleg nemškega Gemeindeamt Ruden še tudi slovenski napis Občinski urad Ruda.
To bi bilo samo po sebi razumljivo, da dobi občinski dom na Rudi tudi slovenski napis, čc je kaj iskrenosti v pripovedovanju, ki ga slišimo v zadnjem času z vseh strani. Avstrijski vladni možje namreč zelo radi poudarjajo, da želijo z našimi južnimi sosedi odkritega prijateljstva in sodelovanja. Težko pa si tako prijateljstvo predstavljamo, ako niso pripravljeni dati koroškim Slovencem popolne enakopravnosti.
Ko je bil nujni predlog za slovenski napis vložen, so na občinski seji rekli, da predlog ni n.t dnevnem redu. Razen tega pa so rekli tudi, da morajo vprašati najpreje višje avstrijske oblasti, kaj k temu predlogu pravijo. Ko bo to jasno, bodo predlog toliko opevana pravira in demokracija? Ro le
mogocg držala izjav«-občinskega-tajnika na seji » dne 29. junija, da je deželna vlada dala točna navodila glede napisa. Zato pa bo tudi toliko bolj zanimiva prihodnja redna seja občinskega sveta; na kateri bodo obravnavali tudi predlog glede dvojezičnega napisa. Iz vsebiue trga sklepanja si bomo mogli mi doma in si bo mogel tudi zunanji svet ua jugu in pa v Ameriki ustvariti prepričanje, koliko je pri avstrijskih oblasteh dobre volje, da besede in obljube spremenijo v dejanja ali pa je to vse samo prazno besedičenje za varanje domačega prebivalstva in za varanje svetovne javnosti. Šele v dejanju se pokaže, kaj kdo v resnici misli. Samo oni pa more mirno gledati v bodočnost, kdor misli iskreno iu svoje obljube tudi izvrši.
Nova občinska hiša na Rudi je iz stavbeniških vidikov res lepa ni je silno uporabljivo sezidana. Projekt za stavbo je izdelal oddelek za občinske visoke stavbe pri deželni vladi in je že to samo po sebi garancija, da je načrt res reprezentativno in praktično zasnovan.
Zidarska dela je izvedel stavbeni mojster M o r r i
Iguaz iz eVlikovca, ki je poleg stavbe same tudi lepo obzidal park pred in za občinsko hišo, ki bo služil kot zbirališče za razne slovesnosti, shode in zborovanja. Podjetje Motri pa ni izvedlo del lepo samo pri občinski hiši, ampak tudi marsikatero drugo poslopje na vasi izpričuje solidno znanje in podjetnost tega podjetja.
Tesarska dela je izvedel nam že dobro znani tesarski mojster Gottfried (.la k a r iz L i b u č pri Pliberku. Kakor smo pri njem že vajeni je tudi za to delo žel podjetnik vsestransko priznan je. Tega jc bil že tudi deležen, kakor smo poročali v štev. 31 našega lista.
Zelo važna dela pri vsaki novi stavbi so krovska dela. Kritje strehe je izvršilo podjet je S a m o n i g s’ W tv c. i z Velikovca. Strešno opeko je dobavila opekarna s Štajerskega, ki je dala za opeko 25-lct-no jamstvo. Podjetje Samonig je splošno znana in zelo dobro vpeljana velikovška tvrdka. Pri tem moramo posebej poudariti, da je tudi ta tvrdka dala za svoja dela 25-letno jamstvo. S tem ima torej občina Ruda jamstvo, da v prihodnjih 25 letih izvrši tvrdka Samonig vsa morebiti potrebna dela brezplačno, ako seveda ne nastane poškodba vslcd izrednih okolnosti, za katera pa navadno nobeno podjetje ne more garantirati. Vsekakor moramo poudariti, da jc tako dolgoletno jamstvo nekaj izrednega in to že samo po sebi zamči za res kakovostno delo omenjenega podjetja.
CELOVEC — KLAGENFURT
Včlkermarkter Strasse 223
SLIKAR IN PLESKAR
Izvršuj« vsa slikarska dela točno in po zmernih cenah.
VELIKOVEC, Wcinberg 21, KOROŠKA
BELJAK - VILLACH
Kernstockstrasse 1 — Tel. 6735
Izvršuje vsa pečarska dela točno in po zmernih cenah
Krainer Anton
Velikovec-Volkermarkt, Klagcnfurter Vorst. Izvaja točno vsa stavbna dela
Morri Ignaz
STAVBNO PODJETJE ZIDARSKI MOJSTER
V Gorenčah je bila lansko leto izsedena elektrifikacija tega kraja. Dela jc izvršilo podjetje Le* F 1 u c h skrbno in v popolno zadovoljstvo. Zato je dobilo to podjetje tudi naročilo za izvršitev zadevnih del pri občinskem domu na Rudi, kar tudi jamči, da so dela izvršena kakovostno in okusno.
Slikarska in pleskarska dela jc izvršila tvrdka J o s e f L u c k c n s t c i n er iz Celovca. Prijetni barvani ton in vsa stenska slikarija daje vsem prostorom veliko prijaznosti in moramo tudi to delo posebej pohvaliti. Podjetje še ni staro, bo se pa ravno s svojim solidnim delom vpeljalo samo po sebi in bo našlo naročnike gotovo tudi med našimi bralci.
Vodovodne instalacije in sanitcrnc ureditve ja izvršila tvrdka Karl P a y e r iz št. Pavla v Labodski dolini. Dela so dobro izvedena in v popolno zadovoltjstvo občine.
Pečarska dela jc izvršilo podjetje Anton Krainer iz Beljaka. Ta tvrdka jc že dobro znana v spodnjem delu Zilje in v okolici Beljaka in izvršena dela jo za pečarska dela sama priporočaj*.
V celoti moramo reči, da je imela občina pri izbiri tvrdk, katerim je poverila razna dela, srečno roko. Izvršena dela to jasno kažejo in gotovo bodo ravno zaradi dobre izvršitve teh del dobile imenovane tvrdke še številne naročnike tudi med našimi bralci.
Fluch Leo
ELEKTRO-INSTALATER
izvršuje vsa elektro-dela točno in dobavlja ves potrebni elektro-material
Grcbinj — Markt Griffen — Tel. 6 Pustritz — Tel. 3
Za vsa tesarska dela se priporočata
bi
Cj^tauuir
TESARSTVO MLIN IN ŽAGA “ HIDRAVLIČNA PREŠA
Libuče-Loibach pri Pliberku, tel. 252
JaUaHH k/m*	VELIKOVEC - VČLKERMARKT	Ut UcOV&tl/G- KJRCHGASSE 42	TELEFON 298	-	,	,	i , oe priporoča za vsa krovska dela
		
PATER KARL	Instalacije vodovodov, centralnih kurjav	c T) 1 ter ogrevalnih naprav kakor tudi sani-	^ SOLIDNA IZVEDBA tarnih ureditev	im Lavailttal
			
TOVARNA NATRONOVE LESNINE IN PAPIRJA
(NATRONZELLSTOFF- UND PAPIERFABRIK)
FRANTSCHACH
Nafronova lesnlna - Nalronov papir vsake vrste Natreneva papirnata vrvica
PRODAJA:
Patria Papiergesellschaft m. b. H., Wien IX., Berggasse 7
Tel. A 17555 (Serle) • Fernschr. Anit Wlen Nr. 1693
V/nlcan&ld pcovu/odi:
FrantschacH-sko specialno terpentinovo olje »estra mild" prvovrstno avstrijsko sulfatno terpentinovo olje. Tekoča smola (Rohtallol). Poceni domača surovina za proizvodnjo najrazličnejših kmečnih proizvodov
PRODAJA:
Natronzellstoff- u.PapierfabrikFrantschach, P.St.Gertraud.Krnt.
Tel. Woltsberg Nr. 2, 144, 353 - Fernschr. Amt Klage.duri Nr. 22
Landvvirtschaftliche Genossenschaft ROSENTAL IN FERLACH	Kmetijska zadruga ROŽ V BOROVLJAH
Landvvirtschaftliche Genossenschaft IN GRAFENSTEIN	Kmetijska zadruga V GRABŠTANJU
Landvvirtschaftliche Genossenschaft VOLKERMARKT	Kmetijska zadruga V VELIKOVCU-MLEKARN A- SKLADIŠČE
Landvvirtschaftliche Genossenschaft F C R DEN GER. BEZIRK BLEIBURG	Kmetijska zadruga ZA SOD. OKRAJ PLIBERK
Landvvirtschaftliche Genossenschaft IN EBERNDORF	Kmetijska zadruga V DOBRLI VASI
Se
priporoča
Imiriont
kot
dabaaiteLfr
za
me
pjOtreMritie
Landvvirtschaftliche Genossenschaft
VILLACH
Kmetijska zadruga
ZA POLITIČNI OKRAJ BELJAK
UNTERKKRNTNER MOLKEREI
(Spodnje-koroške mlekarne)
CELOVEC—KLAGENFURT, reg. z. z o. z. -SIRIUSSTRASSE 32, TEL. 44-11
PODRUŽNICE ZA CELOVEC OKOLICO:
Kriva vrba — Krumpendorf, Poreče — Pbrtschach, Vrba — Velden, Otok — Maria W6rth, Ribnica — Rcifniiz, Borovlje — Ferlach Grabštanj — Grafenstein
KMETJE
ZADRUQE VAS KLIČEJO
Deželna zveza kmetijskih zadrug r. z. z o. z.
strojni oddelek
Celovec - Klagenfurt, Schlachthofstrane 17 Telefon 31-20 In 31-21 In vse kmetijske blagovne zadruge
..... KOROŠKEGA SEJMA
v Celovcu od 7. — 17. avgusta 1952 priredimo (dvorišče Trgovske akademije, nepokrito razstavišče, Kumpfgasse)
vzorčno razstavo kmetijskih strojev
pri kateri v okviru naše razstave posebej opozarjamo na
vzorčno razstavo izdelkov podjetja BAUER, VOITSBERG
(črpalne in razpršilne ureditve)
NADALJE RAZSTAVLJAMO:
hlevske železnice za gnoj za pogon
z navijalom in na ročni pogon
žrjave za dviganje gnoja
dvigala za vreče
motorne kosilnike
pralne stroje
plotove za pašnike
POSEBNE RAZSTAVE: „Unimog” vozilo za vse svrhe »Cletrac” traktor na verigah RAZSTAVLJAMO:
Kmetijske stroje in orodje najnovejših tipov za: obdelovanje zemlje gospodarstvo z gnojem žetev
vnovčevanje sadja in mlekarstvo nadalje
pogonske stroje in prevozno orodje
POSEBNA RAZSTAVA:
Slamoreznice na polju
DOBAVLJAMO IN MOTI-RAMO:
prenašala za seno in ostala dvigala železnice za gnoj mlekarske ureditve črpalne in razpršilne ureditve

Na razstavišču Vam bodo naši strokovnjaki dajali vse tehnične nasvete neobvezno. Posebno opozarjamo na naše bogato skladišče nadomestnih delov za vse kmetijske stroje in orodje.
Za vsa popravila kmetijskih strojev Vam je na razpolago naša po novodobnih načelih urejena popravlja Inica s prvovrstnim strokovno usposobljenim osobjem.

Ceutek, unč /. uvgusu 1‘ja^
Številka 32 — Stran id
jjNAS	— j\.K.V->i\xav*k
LESNA TRGOVINA - ŽAGA
FRANC
Jilertel
kupim iglasti.Jes, tudi stoječ specialiteta: TRAMI USO TRIESTE
B R N C A PRI BELJAKU -FURNITZ BEI VILLACH
OBIŠČITE NAS NA KOROŠKEM SEJMU Hasnerjeva
CELOVEC - KLAGENFURT ' Rosentaler Strasie 15
Popolnoma avtomatične elcktro-hladilne naprave.
MAK
SCHMIDT
gradbeno podjetje ra stavbne mojstre fn_Inženir&a dela
CELd#C - KLAGENFURT,
Getreidegasse 4. Telefon 17-95
Pdwyvk.
aato/mitraLa
Obiičite nas na Koroškem sejmu VELESEJMSKI PROSTOR nasproti Handesakadcmie Kumplgasse
Nudimo vara nova In rabljena motorna vozila v vseh cenah
.CterniT futsek****
krovsko podjetje
stavbno kleparstvo
Etemit — Ikril — obloga x velikimi
ploščami — valoviti eternit
CELOVEC -KLAGENFURT
Villaeher Ring 5 / vogal August-Jaksch-Str. Telefon 2S-41
Neprckosljive v kakovosti in načinu sestave so

salzburške kmečke krušne peči
TVRDKE
ALOIS DANNINGER
izdelovanje iamotnih krušnih peči NEUMARKT BEI SALZBURG
Te peči je mogoče sedaj na zelo enostaven način električno kuriti (tudi že preje grajene).
Odlikovanja: Welser Volksfest 1948 — srebrna in bronasta medalja, Rieder Volksfest 1950 — bronasta medalja, Rieder Volksfest 1951 — zlata medalja.
RADEK
Opeka iz čistega magnezita, raagnezitna krom-ope-ka, kromova magnezit-opeka, žgana, kemično vezana, Steelklad, sintermagnezit in polnilna masa
Za jeklarsko, cementno in kovinsko industrijo
Osterreichisch-Amerikanische Nagnesit Aktiengesellschaft
RADENTHEIN - KOROŠKA Poslovalnica: IVien L (Dunaj), Fiihrichgasse 6
Herakliti!:
Lahke gradbene plošče, ki izolirajo toploto in zvok, za zunanje stene, za vmesne stene, za strope in podstrešne prostor«
Herakustik-
plošče, ki absorbirajo zvok, za akustične namene.
HANS ZIMMERL
CELOVEC-KLAGENFURT - TEL. 394-64 Preskrbite *e pravočasno z opeko za zimska stavbna dela LAMBICHL, P. VETRINJ - VIKTRING DOSTAVE Z LASTNIM VOZOM
Kmetovalci z malimi mlatilnicami o zobatim bobnom), pozor!
Ni več potreben nakup novodobnega mlatilnika
Nič več ni potrebno zamudno tretenie slame in retanje
Iz Vaše male mlatilnice, vseeno kdaj je bila zgrajena in katera tovarna jo je izdelala, Vam napravimo s priklopitvijo novega patentiranega pretresala za male mlatilnice — avstrijski patent št. 170 174 — idealno mlatilno napravo, ki zavzema malo prostora in rabi malo pogonske sile.
Zahtevajte še danes neobvezno ponudbe cene tega priključenega pretresala, ki je po svoji storilnosti in enostavnosti nedosegljiv. Obrnite se na naslov tvrdke, ki sme edina v Avstriji po tem patentu izdelovati, to je Hctnrich SCHMALLEGGER & Co., tvomica strojev, Pollau b. Hartbcrg.
Obiščite nas na Celovškem sejmu, kjer Vam bomo pokazali delovanje tega novega pretresala.
Ko bomo obiskali Koroški sejem, naj velja naš obisk predvsem onim razstavljalcem, ki oglašujejo v našem listu.
Najpreje naj omenimo hladilne naprave podjetja Julius Riva iz Celovca, Rosentaler Strasse 15. Proizvodi te tvrdke so povsod zelo priljubljeni.
Nadalje razstavlja Koroška avtoccntrala M. J. Fotuznik, kjer morete dobiti vsakovrstna vozila, nova kakor tudi že delno rabljena.
Podjetje S i u t z je našim bralcem žc dobro znano. Gotovo sc bo vsakomur izplačal obisk te tvrdke na Koroškem sejmu in sicer na dvorišču Trgovske akademije.
Letos razstavlja tudi eno največjih koroških gospodarskih podjetij, to je Avstro-ameriška m a g n e z i t d. d. Proizvodi tega velikega podjetja so splošno znani in na nje opozarjamo zlasti naše zamejske bralce. Tem moremo še posebej priporočati obisk Koroškega sejma, kjer so zastopane najvažnejše industrijske stroke cele Avstrije.
Posebej se še izplača obisk podjetja Schmall-e g g e r. Pri tem pa opozarjamo najpreje na stran 20 današnje številke „Našcga tednika”, kjer je natančen opis posameznih proizvodov tega podjetja. Na razstavi bo- mogel vsak obiskovalec opazovati delovanje raznih mlinov in drugih sUojcv.
Za Rož je posebnega pomena opeka Z i m m c r L Izdelki te tvornice so splošno znani in priljubljeni. Zato pa tudi vsi potrošniki daleč preko Borovelj kupujejo opeko pri Zimmcrlu.
Pri naših bralcih jc tudi že dobro znano podjetje Jungbauer. Podružnica v Velikovcu zalaga trgovce v Podjuni, centrala v Celovcu pa one iz Roža. Vsi pa radi in stalno kupujejo pri tem podjetju, ki je znano po svoji solidnosti in točnosti
Tudi tvrdka Griiner je našim bralcem žc dobro znana, saj žc več let oglaša v našem listu in jo moremo najboljše vsem priporočati.
Slaščičarna Navutn Kosta nudi prvovrtsne Izdelke. Obiščite jo.
Kdo ne pozna našega lesnega podjetja Franc M e r t e 1 iz Zmotič, ki oglaša vedno v našem listu in je kot zaveden Slovenec povsod dobro znan. Znano pa je podjetje tudi kot dobro vpeljana in solidna lesna trgovina in industrija, kjer boste svoj les vedno dobro prodali.
Vabilo!
Oglejte si elektro-malo-ureditev s turbinami z nizkim in visokim pritiskom, istosmerne diname in istosmerne motorje na Koroškem sejmu na dvorišču Trgovske akademije.
Siutz
CELOVEC - KLAGENFURT
trgovina z eletromaterialom.
86 Ut
kvalitetnega
blaga
, c ? ‘
CELOVEC - KLAGENFURT
BURGCASSE
FRIEDRICH
JUHGBAUER
O. H. G.
VELETRGOVINA Z ŽIVILI
Osrednja poslovalnica: Celovec-Klagenfurt, lO.-Oktober-Strasse 28, Tel. 17-73 in 33-26
Podružnice:
Velikovec-Volkermarkt Hauptplatz 144, Telefon 28
Feldkirchen, Gerichtsgebaude, Telefon 38
. Wolfsberg, Rifzing 48, Tel. 370
Kavarna In slaščičarna NAVUM KOSTA
___________ Celovec-Klagenfurt, lO.-Oktober-Str. 20, Tel. 27-16
NAJOKUSNEJŠE SLASC1CE IN SLADOLED VABI NA SVOJO IZBORNO KAVO,
(jerhoiee bele ...
Si). DCataruia
V nedeljo, dne 6. julija, smo imeli dolgo in težko pričakovano slovesnost, blagoslovitev Katarinskega zvona. Zvon ima glas „H” in se melodično lepo ujema s Smihelskirai zvonovi. Teža zvona je 2C01 kg. Premer zvona je 1.65 m, ravno tako je zvon tudi visok.
Zvon ima sliko sv, Katarine in pod sliko napis: prosi za nas. Nadalje ima še sliko sv. Jožefa in spo-daj napis: prosi za nas. Nato je na zvonu še napisano: Livarna Buhi, Haring Tirol, V svetem letu 1950 župnik Jožef Picej, botra Jožef Partl pd. Cmk in Kristina Partl.
Med slikama sv. Katarine in sv. Jožefa so napisana imena častnih botrov: Janez Jernej, Franc Komar, Janez Fcrdič, Avgust Kuhar, Alojzij Bav-ec j, Stefan Podcv, Janez Rosenzopf, Janez Sadjak, Jakob Cajčman, Ignacij Kočnik, Elizabeta in Leon-hard Fcrra, Janez Bricman, Jpžcf Neubersch, Ignacij Koren, Terezija Traun, Apolonija Werdnik, Helene Kraut, Ana Ambrož, Nande Novak.
Opomba: Zvon ima napis v svetem letu 1950, ker je bil takrat naročen.
Tega orjaka spraviti v stolp res ni bilo majhno delo. Naš vrli tesarski mojster pa je stvar dobro preštudiral in pretuhtal. Obilo dela in skrbi je imel, predno je bilo vse urejeno. Stolp je moral znotraj malo popraviti in utrditi, da bo lahko nosil to težo. Vse to so storili tesarji tekom prošlega tedna. Davidov sin, Janez Kušcj, pd. Dvornik, je z mojstrom vse delo vodil. Montirali so jarem, ga okovali in potegnili v zvonik. S škripcem so zvon
Zvon naj nas vabi in kliče k Bogu v križih in težavah.
Po končani pridigi se je začela na prostem pred cerkvijo sveta maša, katero so imeli g. kaplan Jančar.
Po končani daritvi je bilo nadaljevanje blagoslavljanja zvona. Botra Jožef Partl in Kristina Partl, pd. Črnk na Bistrici in vsi navzoči častni botri so položili roke na zvon, ko je bil zvon maziljen — krščen. Zvon ima dvojno ime — Katarina — Jožef.
Med blagoslavljanjem je neprestano prepeval mešani zbor s svojo znano ubranostjo in dovršenostjo Marijine pesmi ter pesmi o zvonovih pod vodstvom našega vrlega in požrtvovalnega pevovodja in organista Miha Sadjaka. Ta je s pevci veliko noči žrtvoval za ta dan.
Ko so prošt udarili prvič po blagoslovitvi na
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR, POZLATITEU, IZDELOVALEC LESENIH KIPOV
Prevzemam OBNOVITVE CERKVA LASTNI STAVBNI ODER
FEISTRITZAN DER DRAU - K a r n t e n
potegnili v stolp brez vsake težave in brez vsake nezgode. Ko se je vzdignil od tal, je zanihal stolp, da je tesarjem postalo, kar vroče v stolpu. Mogočno in počasi te lezel zvon proti visoki lini, kjer bo za naprej njegovo domovanje. Verniki sc niso oddaljili, dokler sc zvon ni skril v stolpu.
Od vseh strani so prišli verniki, da prisostvujejo tej slovesnosti. Ob osmih je bila tiha maša. Nato je bila slovesna asistirana maša, katero so opravili preč. g. Zaletel. Po maši smo šli v sprevodu k prižnici, kjer so najprej deklamirala dekleta ter pozdravljale Katarinski zvon. želele so/ da bi prinašal brona glas mir, srečo, blagoslov.
Naš pisatelj Karel Mauser je posvetil posebno pesem našemu velikemu zvonu, za kar smo mu zelo hvaležni, čitali ste pesem v „Našem tedniku”, dovršeno pa jo je deklamirala Dora Kušcj, ki je kot prva pozdravila zvon. Drugo pesem, ki ste jo tudi čitali v »Tedniku”, nam je poslal N., to je neimenovan, Nande, Novak, vse se lahko bere v tem „N”. To pesem pa nam je deklamirala Krista Partl, črn-kova na Bistrici.
Vsem pa se je dopadla otroška prošnja Pašovn i-kove Helkc, ki je tako prisrčno in ljubo povedala, čeravno je bila najmanjša in so ji morali postaviti stolček, da se je iz prižnice videla. Tudi ostale tetke so svojo vlogo dobro rešile: Pepca Pavlič, Justa Bavčej, Dlopst Grctka, Kočnik Trczka, Marta Zdovc, Tomažej Katrča, Rosana Krall, Rozka Dobrovnik.
Nato pa so milostljivi gospod prošt Anton Bcnc-tek kot škofov namestnik stopili na prižnico in so se v imenu prevzvišenega nadpastirja zahvalili vsem tistim, posebno botrom, kateri so prispevali k nabavi tega zvona. Bog naj vsem dobrotnikom tisočkrat povrne na tem in onem svetu. Orisali so kratko zgodovino te cerkve, kako je pogorela in kako so škof Anton Martin Slomšek leta 1858 nanovo pozidano cerkev blagoslovili. Cerkev je posvečena sv. Katarini, je pa obenem tudi Marijina cerkev, in je morda edina, ki nosi napis: Marija, mati dobrega sveta ino tolažbe. Tako bo pel la zvon tudi Mariji v čast. Zvona glas — glas Boga.
zvon in rekli: »Glas zvona — glas Boga”, smo vsi občutili, da je veliko in plemenito delo dovršeno.
Za botri so prav korajžno pristopale k zvonu tete in vsaka je udarila na zvon. Milostljivemu proštu so bile deklice kar všeč, „te so pa korajžne”, so rekli, ko so videli, kako so stopalc s ponosom. Saj so pa res danes nekaj več kot drugi, ker smejo one prve udariti na zvon.
Zvon bi imel iti v stolp, pa ga še niso smeli vzdigniti. Naša fotografa, preč. g. Zaletel in preč. g. župnik Poš sta hotela zvon ujeti še v svoji kamrici, da bi ga tudi doma lahko videli, ko ga bomo čuli iz line. To pa ne gre tako hitro. Najprej pride navadni film, potem barvni film, potem pa šc kinofilm. Kar radovedni smo, ko bodo prišli prihodnjič k nam, samo to jih prosimo, da naše »ksihte” ne bi kazali po svetu okrog.
Tudi globaškemu gospodu prepovemo, da bi kazali naše obraze v kinu in po svoji fari. Mi sami smo pa že radovedni, kakšni smo, ker zrcala nimamo, da bi sc videli. Pa tega tudi ne vemo, kako smo takrat gledali, ko je šel zvon v višavo. Zato smo že radovedni, kakšne so te slike. Upamo, da bodo potem tudi g. Majrič večkrat prišli k nam, ker bodo imeli sedaj najnovejši »tednik v slikah” iz Šmihela.
Po cerkveni slovesnosti so se zbrali: duhovščina, boter in botra ter častni botri, častni gostje, pevci, družice ali kakor pravimo mi tete, v Šercerjev! dvorani k izvencerkveni slovesnosti. Tudi strelci so prišli, ko so dokončali svoje delo pri Katarini, dobro so streljali, Strpinici in šmihclčani so šli tokrat skupaj, da so lažje vršili svoje delo. Tudi na nje kuhinja ni pozabila. Na konto gotejev pa so si gasili svojo hudo žejo. Zvon je prvič zapel. Hvala Bogu! Lepo je zapel. Udarec tolkača je preslab, premalo težak za ta veliki zvon, zaradi tega zvon ne doni tako, kot bi moral peti pri svoji velikosti. Upamo, da bodo ta nedostatek kmalu popravili.
Tesarji so se okrepčali po svojem trudapolnem delu. Do pozne noči je trajalo veselo razpoloženje. Upamo, da bo zvon vedno pel iz visoke line, oznanjal božjo čast in mir ljudem.
Kmetje, mislite na nevarnost po toži!
Zastopniki vseh zavarovalnih družb sprejemajo zavarovalna naročila za avstrijski zavarovalni zavod proti toči (Hagelversichemngsanstalt)
AVE-M0BE lv°n d cr fabrikzum Vcrbraucher!
Od tovarne do kupca
K' , ■
Vaše pohišlvo kupujfe v največji specialni (ovarni pohištva v Avstriji
Zaloga v Celovcu-Klagenfurt, Getreidegasse 1 v Beljaku-Villach, Moritschgasse (nasproti Parkhofela)
Kdor je kdaj hodil po naših krajih in opazoval nje lepoto, je moral priznati, da daje tem krajem posebno slikovitost veliko število cerkvic in cerkva po dolinah in po hribih ter višinah.
Čuditi se moramo, s kako veliko požrtvovalnostjo so mogli jžostaviti naši predniki pri takratnih časih, prevoznih in tehničnih razmerah vse te cerkve po višinah in za takratne čase res ogromne cerkvene stavbe po dolinah.
znanjem je ta stolp prekril mojster za krit-j©z opeko in škriljem, Jose! Mayerbrugger iz Celovca (Klagenfurt — West), Prinz-Eu-gen-Strasse 3. — Lansko leto so prekrili tudi cerkveni stolp v Apačah, začeli pa so z delom na Žihpoljah, kjer je treba stolp samo še prepleskati.
Omenjena tvrdka je v naših krajih že dobro znana, saj pa jc njen sedanji šef že kot pomočnik delal pri takratni obnovi cerkvenega stolpa pri Božjem grobu in po-
JOSEF MAVERBRUGGER
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM
Celovec-Klagenfuri-Wesf, Prinz-Eugen SlraBe 3, Telefon 42-76
Lasten kamnolom
Izvedba vseh strešnih del za cerkve, stolpe in gradove
Obližite našo razstavo na Koroikem sejmu pred vhodom v gimnazijo. Tam boste mogli videti naše izdelke v naravi in v slikah.
Veliko ljubezen do teh znakov vernosti današnjih prebivalcev teh krajev pa moremo opaziti v tem, kako skrbijo naši ljudje za vzdrževanje teh cerkvenih stavb. — Ni sicer bistveni del teh cerkvenih stavb cerkveni stolp ali zvonik, vendar pa ravno stolp oblikuje zunanjost cerkve.
Zato so takoj po končani vojni začeli obnavljati strehe na cerkvenih stolpih. — Že lansko leto smo v št. 41 »Našega tednika” prinesli sliko cerkvenega stolpa iz Tinj in smo omenili, s kako ♦velikim strokovnim
zneje v Šmihelu pri Pliberku. — Pri delih, ki jih izvršuje to podjetje, je proračun nižji tudi zato, ker izvršuje ta dela brez postavljanja dragocenih ogrodij, kar vzame vedno veliko časa in zahteva mnogo dragocenega materiala.
Vse obiskovalce letošnjega Koroškega sejma opozarjamo, da bo gornja tvrdka razstavila na prostoru pred gimnazijo dve hišici, ki sta kriti z eternitom. Tu se bo mogel vsak prepričati o solidnem delu omenjene tvrdke.
INTERCONTINENTALE A. G.
ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET, podružnica PODROŽČICA-ROSENBACH, telefon 8 (248)
prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni.
Lindner-jevi univerzalni jarmeniki (Seitengattersagen)
izdeluje najtočnejc vsake vrste rezan material brezkonkurenčno in z veliko storilnostjo! V štirih velikostih s širino do 100 cm!
David Lindner
IZDELOVALEC STROJEV
MLINCE - MULLNERN B. VILLACH, KaRNTEN Zahtevajte prospektcl OBIŠČITE NAS NA KOROŠKEM SEJMU
OpcUacna Jk^ecbucU
pošta: St. Paul i. Lav.
JasefJHm
Izdeluje zidno strešno
In votlo opeko
Pisarna: Beljak-Villach UhlandstraBe 10, Telefon 62-80
Olje mesto ovsa!
Nekoč sta bila seno in oves najvažnejša za kmečkega gospodarja. Odkar pa je vprežno silo konja nadomestila večkratno močnejša sila traktorja.
je DIESELOVO OLJE postalo za gospodarja nenadomestljivo.
Poslulitc sc posameznih RUMVVOLFOVIH tankovskih postaj. Na željo posodimo tndi sode in pošljemo franko na zaželjeno železniško postajo.
RUMWOLF
UVOZ MINERALNEGA OLJA
Celovec-KIagenfurt, Stauderhaus

Sitaj - vedita m ftamd
, 'Ali ni morete zamisliti življenje brez stroja? — Da, mogoče že, ker se niti ne zavedate ne, da vam povsod pomaga stroj in da na vsakem korak« v življenju srečujete stroj, ki opravlja za vas in v vato korist ter po vašem naročilu najrazličnejše posle.
Kakor srečujemo stroj povsod v življenju, je danes stroj tudi nepogrešljiv za prebivalstvo na podeželju. Odšli so delava', odhajajo v mesto in v tovarno lastni sinovi in hčerke, ostal pa je stroj, ki opravlja marsikatero dck>, ki bi ga zaradi pomanjkanja ljudi na deželi sploh ne bilo mogoče opravili.
Cisto v kratkem si oglejmo najvažnejše stroje, ki nas zvesto spremljajo in nam zvesto pomagajo pri delu tekom celega leta. Pomagajo nam na polju, doma, v hlevu, na skednju in še celo v stanovanju.
Temelj našega kmetovanja naj bi bilo pravilno urejeno gospodarstvo z gnojem. Tega ni brez gnoj-nične jame, ki pa je zopet ne moremo Izprazniti brez g n o j n i č n c s e s a 1 k e in brez gnojnič-nega soda. To so prvi stroji, ki so nujno potrebni za vsako kmečko gospodarstvo. Pri gnojnič-nem sodu mora biti seveda razpršilec. Škropljenje z gnojnico pa nam olajšajo cevi.
Krma za živino mota biti dobro in pravilno pripravljena, to je že pol uspeha in tudi pol zdravja pri živini. Danes je Že nepotrebno urejevati veliko svinjsko kuhinjo, to je draga naprava in poraba drv je izredno velika. V tem nam pomaga paril-n i k za k r m o, ki ga p« po potrebi moremo uporabiti tudi za pripravo vroče vode za perilo, za koline itd. Ako imamo možnost uporabe električnega toka, nam to še bolj poceni kuhanje krme na električnem parilniku. Kakor moramo slamo razrezati na slamoreznici in na nji tudi pripravljamo material za silos, moramo pa repo in peso razkosati na repreznici. To večkrat nadomesti kuhanje krme za svinje. Brez posne-malnika ne morejo shajati zlasti ne one kme-
tije, ki so bolj oddaljene od prometa in ne oddajajo svežega mleka. Poleg posnemalnika pa mora biti dobra pinja, ki napravi maslo v kratkem času in brez prevelikega truda. — Cim bolj je kmet neodvisen, tem lažje gospodari. Najbolj neodvisen pa je, ako si pripravlja tudi moko za kruh sam doma. K temu mu pomaga domači mlin, ki ga da-nrs morete dobiti za rameroma nizko ceno in v zelo dobrih izdelkih.
Od setve pa do žetve je kmet v skrbeh, kako bo z njegovim pridelkom. Povišuje mu pridelke dobra obdelava zemlje in pri tem zopet pomaga stroj. Dober plug, dobra brana, kosilnica za seno in žito, izruvači za krompir,obračal-n i k i, za seno, grablje, pnhalniki, dobre mlatilnice, vejalniki in čistilniki, brez vsega tega ni mogoče dobro gospodariti. In kaj rečete k „A g r i a” univerzalnemu stroju, ki vam pri vsem tem izredno koristno pomaga? — Včasih so pasli živino otroci in starejši ljudje, danes tudi teh ni več dobiti. Pa kaj zato! Saj imate dobrega in zanesljivega pastirja v električnem plotu. Ali ste že kdaj opazovali, kako zanesljivo in poceni deluje? — Tudi brez tehtnice boste težko shajali, dobra decimalna tehtnica je tudi zanesljiv stroj.
Tudi pri izdelovanju vašega perila in pri popravilu vaše obleke boste hoteli biti čim bolj neodvisni. S tem si prihranite mnogo jeze, stroškov, izgube časa, čakanja. Zato mislite, da boste doma dobili pomoč, ki vam jo daje Šivalni stroj.
Kje si boste pa mogli vse te stroje nabaviti In kje si jih boste mogli ogledati, kakšni so in kako delujejo? — Pojdite v Pliberk in oglasite sc tam v K n m c s c h ga s s e 14, kjer vas bo prijazno sprejel MAX TRAIJN, ki ima veliko zalogo vsakovrstnih strojev, tam morete dobiti tudi vse nadomestne dele. Ako ne morete sami od doma, vzemite dopisnico in napišite naslov: Max Trati n,Pliberk (Blciburg), Kumeschgasse 14, omenite vaše Želje in v kratkem boste dobili odgovor z vsemi pojasnili.
Nora biti Kmet. bolniška blagajna dražja?
Kmetijski svetnik Karel VHndisth, nateinik kmetijske bolniške blagajne za Koroško
Večkrat slišimo in tudi beremo napačno mnenje, da je bilo nepravilno zvišanje prispevkov za kmetijsko bolniško blagajno, ker je ravno danes kmet v takem položaju, da težko prenaša vsako zvišanje socialnih dajatev.
Da pojasnim tudi bralcem ..Našega tednika" delo kmetijske bolniške blagajne, naj služi sledeči članek.
Vsi bolniški zavarovalni zavodi, tako tudi naša bolniška blagajna, so po zakonu dolžni nuditi svojim zavarovancem v slučaju bolezni zaščito in pomoč. Obseg in višina te pomoči je odvisna od določil zakona, deloma pa tudi od predpisov bolniške blagajne. Ako v .tem pogledu proučujemo kmetijske bolniške blagajne v Avstriji, bomo mogli ugotoviti, da so vse pomoči, ki jih nudijo te blagajne, enake in da morejo v vsakem oziru konkurirati z drugimi podobnimi zavodi, kakor na primer z Okrožno bolniško blagajno. Zato moremo mirno reči, da za naše zavarovance ni slabše poskrbljeno kakor pa pri drugih zavarovalnih zavodih. Bistveno drugačni pa so dohodki, ki služijo za plačevanje teh pomoči. Ne samo pri Okrožni bolniški blagajni, ampak tudi pri vseh kmetijskih bolniških blagajnah v Avstriji morajo zavarovanci že nad leto dni plačevati višje zavarovalne prispevke kakor pa je to pri naši kmetijski bolniški blagajni. Spodnje preglednice nam med drugim povedo, kako visoke prispevke morajo plačevati zavarovanci pri drugih kmetijskih bolniških blagajnah. Te številke povedo nedvoumno in dokazujejo jasno, da je naša bolniška blagajna vedno stremela za tem, da bi shajala s čim manjšimi prispevki. Seveda pa nastane pri taki trditvi samo po sebi vprašanje, kaj so druge bolniške blagajne z višjimi prispevki napravile. Mogoče pa so dajale večje podpore ali pa so bile druge razmere krive, da so morali biti zavarovalni prispevki višji? Nobenega namena nimamo, da bi kritizirali druge kmetijske bolniške blagajne. Znano pa je, da morejo nekatere teh blagajn zaradi boljšega denarnega položaja razen izplačevanja rednih podpor za svoje zavarovance ustanavljati in vzdrževati posebne am-bulatorije, zobne ambulatorije, okrevališča, celo bolnice in podobne ustanove. Nimamo namena ugotavljati, v koliko so vse te ustanove ivrhi potrebne in v koliko škodujejo zasebnemu gospodar-slvu. Dejstvo pa je, da naša kmetijska bolniška blagajna do sedaj ni mogla misliti na take stvari. Saj pa je tudi 90% vseh dohodkov doslej šlo za izplačilo podpor. Ostalih 10% pa je bilo določenih za druge izdatke in za upravo, ki je res izredno poceni in enostavna. To trditev je potrdil pred kratkim zastopnik zveznega ministrstva za socialno upravo, ko je revidiral našo blagajno. Revizijsko poročilo je zato tudi za upravo kmetijske bolniške blagajne najboljše spričevalo in to poročilo imenuje našo upravo kot upravo, ki dela poceni, varčno, enostavno pa vendar kljub temu svrhi odgovarjajoče.
V omenjeni preglednici prinašamo tudi letno bilanco vseh kmetijskih bolniških blagajn v Avstriji za leto 1951. Vse te so zaključile z znatnim prebitkom, Četudi so med njimi nekatere manjše blagajne kakor pa je kmetijska bolniška blagajna za Koroško, ki pa ima samo malenkosten prebitek. ?e preje smo odgovorili, kako in zakaj je bilo to mogoče; ker so pač prispevki.,po svoji višini različni. Breje omenjene višje prispevke so plačevali zavarovanci že od 1. 1. 1951, torej že pred poldrugim letom. Medtem ko so v drugih deželah kmečki delavci pri kmetijskih bolniških blagajnah že od 1. 1. 1951 v 8. razredu plačevanja prispevkov in Se celo tudi v višjem razredu, je naša blagajna to zvišanje prispevkov izvedla šele sedaj. S tem je izgubila naši blagajna na prejemkih vsoto 5.4 milijona šilingov. 1’onovno zvišanje stroškov za zdravnike, zdfavila, zobozdravnike in ostale medicinske potrebščine, zvišanje pristojbine v bolnicah in druga plačila v gotovini, vse to pa je nujno zahtevalo zvišanje prispevkov vsaj za en plačilni razred, ker drugače ne hi bilo več mogoče najti kritja za plačilo vseh teh nujnih izdatkov. Zvišanje znaša 20.- šil., od tega dobi 0.90 Šil. kmetijska bolniška blagajna in 15.10 invalidna zavarovalnica.
Kmetijske Prispevki na vsakega Cisti dobiček
bolniške	zivarovence v 1000 v odit.
bllgijne ______________v leto 1931_______IH. prispevki
Dunaj (Wien)	511	64	1.2
Dol. Avstrija	545	3929	12.7
Gradiščanska	426	366	8.8
Predariska	413	82	3.8
Tirolska	400	1025	12.7
štajerska	381	2275	9.1
Zg. Avstrija	370	3771	13.2
Salzburška	367	945	14.1
Koroška	338	48	0.55
Povprečno	407	1389	10.4
V tej zvezi je treba .še na kratko omeniti nekaj o kmetijskem starostnem in invalidnem zavarovanju. Financielno stanje tega zavoda za sedaj zato ni prav nič ugodno, ker mora izplačevati milijonske vsote z.a rente deset tisočim osebam, ki so plačevale samo malenkostne ali pa sploh nobenih prispevkov, če bi pravočasno spremenili vojne zakone, bi morala plačati te rente namesto zavarovalnega zavoda javna uprava. To breme pa ni majhno, saj znaša letno okroglo 80 milijonov šilingov.
Vsi vemo, da so pridobitne razmere na podeželju izredno neugodne. To je posledica odpora neke parlamentarne skupine proti vsakemu takemu zvišanju cen za kmetijske pridelke, kakor bi bilo za kmečko prebivalstvo potrebno. Zato je bilo tudi čisto pravilno, da so se zastopniki večine kmetov in kmečkih delavcev obrnili na državno upravo s prošnjo, naj bi država plačala z izrednim prispevkom naši bolniški blagajni manjkajoči znesek. Nikakor ne bi bilo pravilno, da bi bili stari in za delo nesposobni kmečki in gozdarski delavci pri rentah prikrajšani v primeri z delavci ostalega gospodarstva. Vse to bi nujno vodilo spet do odseljevanja iz kmetijstva v druge poklice. Seveda pa je tudi kmetijstvo samo dokazalo s tem, da je stalno zviševalo svoje prispevke, da se zaveda svoje socialne dolžnosti, kako bi z zadostnimi rentami skrbelo za svoje stare in onemogle sodelavce. Tako so se prispevki celotnega kmetijstva in gozdarstva v Avstriji za invalidno zavarovanje v preteklem letu zvišali	kakor sledi:
1948	37	milijonov	šilingov
1949	52	milijonov	šilingov
1950	93	milijonov	šilingov
1951	120	milijonov	šilingov
V proračunu za leto 1952 je predvidena vsota 145 milijonov šilingov.
Odkar je bil ustanovljen kmetijsko-gozdarski socialni zavarovalni zavod, so se zvišali prispevki kmetijstva in gozdarstva za štirikrat. Le tako jc bilo vsaj deloma mogoče zadostiti vedno večjim obveznostim rentnega zavoda. Mora pa to zvišanje rent-nikov povzročati zaskrbljenost, ker istočasno stalno nazaduje število zavarovancev v kmetijstvu in gozdarstvu. Naslednja razpredelnica nam to jasno pove.
STANJE
IzETO 2UYarovAnc«v v*eh Starostnih in invalidnih ___________kmei. boln. blagajn rt ritnikov v kmet. i. gozd.
1948	' 228.500	SSTOO
194 9	214.900	42.300
1950	207.000	58.800
1951	196.000	66.500
Kakor ta razvoj kaže, pride le danes en rentnik na tri zaposlene. Kmetijski zaktopniki že leta in leta opozarjajo na to, da dobivajo rente na podlagi zakonitih določil taki, ki so plačevali samo male prispevke, v številnih primerih pa sploh niso plačevali nikakih prispevkov. Urez števila pa je onih, ki dobivajo starostne rente, četudi Je 10 let in tudi več niso več nesamostojno delali v kmetijstvu. To naziranje kmečkih zastopnikov je bilo nato potrjeno tudi v poročilu odseka za socialno upravo pri vladnem predlogu k zakonu o novi ureditvi socialnega zavarovanja, to pa je bilo žal mnogo prepozno.
Novi zakon jc končno odstranil to nemogoče stanje. Vendar pa mora še v naprej plačevati rente kmetijski in gozdarski aocialnozavarovalni zavod za
one osebe, ki že rente dobivajo, četudi niso nikdar plačevale nobenih prispevkov, v resnici bi bil v to pristojen skrbstveni urad. Zato bo tudi v naprej še potrebno, da bodo dobivali kmetijski rentni zavarovalni zavodi državno podporo. 7e preje smo omenili, da jc znašala vsa, na račun invalidnega in socialnega zavarovanja plačana vsota, ki jo je v letu 1951 plačalo avstrijsko kmetijstvo in gozdarstvo, 120 milijonov šilingov. Razen tega jc bilo potrebno, da je država prispevala še 80 milijonov šilingov, da je bilo tako omogočeno, izplačevati rentnikom njihove mesečne rente. Za koroško deželo znašajo za leto 1951 prispevki na invalidnostnem zavarovanju vseh kmetijskih in gozdarskih delavcev 11,363.655.92
šilingov. Zavod pa mora plačati za 5246 starostnih, invalidnih, vdovskih in sirotinskih rent vsoto 21,285.520.5$ šilingov. Povprečna renta znaša na Koroškem v letu 1951 na mesec za vsakega rent-nika 390 šilingov. Iz prednjega je razvidno, da je bila izplačana veliko večja vsota tako na Koroškem kakor tudi v dragih zveznih deželah za starostne in invalidnostne rente kakor pa so znašali prispevki. Ta višji znesek je seveda koristil tudi celotnemu gospodarstvu. Mogoče pa bo kdo med bralci rekel: „Papir je pač potrpežljiv, zato prenese tudi take številke, kakor so bile tu navedene." To pa ni tako in so te številke resnične. To naj pokažejo številke iz nekaterih občin.
Občin*	število	Prispevki v letu 1951 zavarovanje , število vrsta Razlika med
n__________________obratov zavarovancev_________bolniško	invalidno skupaj rentnikov rent 1951 vpl. u izpl. rent
Dellach v Zilji	21	27	7.452
Eitn-cg	43	75	20.700
Bekštanj	64	88	24.288
Flaschbcrg	7	8	2.208
Breže-Fricsach	40	74	24.600
Gosi	28	33	9.108
Grabštanj	75	196	56.184
Grebinj	91	137	39.552
Irschen	32	46	13.740
Celovec	159	361	144.876
Klcinkirchhcim	30	47	12.972
Klein St. Paul	28	36	9.936
Krasta	74	284	101.352
Kremsbruckc	28	39	10.764
Lcifling	23	65	24.900
Liesing	6	6	1.656
Malta	41	58	16.008
Mcisclding	31	44	12.144
Preitenegg	23	27	7.452
Reichenfels	67	123	33.948
Ruda	32	65	17.940
St. Lorenzen	7	7	1.923
št. Martin na Dholci	19	19	5244
Stockenboi	57	89	25.260
Blače-Voderbcrg	12	22	6.072
Kakor v teh občinah, tak je položaj tudi v drugih občinah, saj je tudi samo zaradi tega upravičena tako velika dajatev države.
Ko je bila dne 19. julija glavna skupščina naše blagajne, smo se temljito posvetovali tako z delodajalci kakor tudi z delojemalci o vprašanju zvišanja prispevkov. V'si člani glavne skupščine so soglasno priznali, da sedanji sklep o povišanju plače-vanja prispevkov ni bil storjen brez razloga in nepremišljeno. Zdi se mi, da bi svojih prednjih izvajanj ne mogel zaključiti boljše kakor z besedami predsednika Kmetijske zbornice ek. svet. Hermana Gruberja, ki je med drugim rekel sledeče: »Medtem ko druge bolniške blagajne Že reč kot leto dni
12.636	20.088	34	159.120	146.484
35.100	55.800	41	191.880	156.780
41.184	65.472	43	201.240	160.056
3.744	5.925	15	60.200	56.456
40.248	64.848	53	248.040	207.792
15.444	24.552	26	121.680	106.236
94.536	150.720	56	262.080	167.544
66.456	106.008	69	322.920	256.464
22.932	36.672	22	102.960	80.028
229.788	374.664	204	954.720	724.932
21.996	34.968	23	107.640	85.644
16.818	26.784	24	112.320	95.472
163.800	265.152	55	257.400	93.600
18.252	29.016	25	117.000	98.746
39.780	64.680	Sl	145.080	105.300
2.808	4.464	8	37.440	34.632
27.144	43.152	44	205.920	178.776
20.592	32.736	24	112.320	91.728
12.636	20.088	34	159.120	146.484
57.564	91.512	53	248.040	190.476
30.420	48.360	36	168.480	138.060
3.276	5.208	8'	37.440	34.164
8.892	14.136	20	93.600	84.708
42.588	67.848	52	243.360	200.772
10.296	16.368	11	51.480	41.184
pobirajo višje prispevke, je mogla naša blagajna zaradi svojega dobrega vodstva in zaradi izvrstne organizacije prispevati za naše zavarovance isto z nižjimi prispevki. S tem je bilo prihranjenih koroškemu kmetijstvu mnogo milijonov, za kar moramo biti hvaležni naši bolniški blagajni in njenemu vodstvu. Vsi smo prepričani, da blagajna zavarovalne prispevke, ki jih plačujejo naši kmetje in njihovi sodelavci, skrbno in štedljivo upravlja in se izogiba vsakega nepotrebnega izdatka. Upamo pa, da bo čimprej uresničen načrt, ki sta ga izdelali kmetijska zbornica in Koroška kmečka zveza o uvedbi zavarovanja v kmetijstvu in gozdarstvu in da bodo v to zavarovanje vključeni tudi kmetje in njihove družine.”
Les - vsestransko gradivo
Najboljši vzgled, kako je mogoče les najkoristneje in najbolj uporabiti, nam nudi podjetje V. LEITGEB, ki tudi letos razstavlja svoje izdelke na Koroškem sejmu v Celovcu.
Prvotno je imelo to podjetje za predelovanje lesa samo dobro urejeno žago. Tej se je kmalu pridružila izdclovaluica telegrafskih iu električnih drogov ter impregniranje teli drogov. Pred desetimi leti pa je dobilo podjetje še tvontico za izdelovanje heraklitnih plošč. Sedaj more podjetje v tej tvornici tudi odpadke lesa pri žaganju zelo dobro izrabiti za izdelovanje znanih „Lcitgebov!h he-raklitnih plošč”.
Iz svojih gozdov in iz kmečkih gozdov v bližnji in daljni okolici dovažajo les v Sinčo vas. Vitke in ravne smreke, jelke ter bori v dolžini 8 — 12 m postanejo tu drogovi za razne napeljave. S strojem jih obelijo ali olupijo, jih na obeh koncih lepo prirežejo in nato impregnirajo po načinu kianizacije s živosrebrnim kloridom, da postanejo res trajni.
Na žagi izdelujejo v več jarmenikih in tračnih žagah vsake vrste trgovskega rezanega blaga, predvsem za potrebe italijanskega trga, kar donaša znatne količine tujih plačilnih sredstev v državo.
Zelo važno je tudi izdelovanje herakli-n i h plošč. V tej tovarni predelujejo odpadke iz lastne žage, pa tudi dokupljene, v dragocene stavbne plošče, ki jih uporabljajo v vedno večji meri mizarji, tesarji, gradbeniki iu stavbeniki, kolarji in šc razne druge obrti In industrije v tu- iu inozemstvu. Na razstavi je zlasti nazorno prikazano, kje in kako je vse mogoče te stavbne plošče uporabiti, ki jih izdelujejo v treh vrstah: Leit-gebove trde plošče (stavbeno in pohištveno mizarstvo, tesarstvo, betonski oboji), Leit-
gebove ckstra-trde plošče (podi, karoserije, vagoni, napisne plošče), Lcitgebovc izolirne plošče (stanovanjske in industrijske zgradbe).
„REIS(HA“ - električni plot
(Izdatke znižuje električni plot na pašnikih)
V zadnji Številki »Našega tednika” smo pisali obširneje o elektičnem plotu. Omenili smo tudi, da tak plot razstavlja na celovški razstavi na nepokritem delu razstavišča na dvorišču Trgovske akademije podjetje F. Relnauer z Dnnaja (Wien I.), Esslinggasse 17. Tak »Rcisch.V-elektriČni plot za čuvanje živine si bodo mogli ogledati kmetovalci na razstavi. „Reiscba”-clcktro-plot za pašnike jc razstavljen v štirih različnih izvedbah, ki so opremljene z dvojnimi stikali za normalni in za pojačeni udarec z električnim tokom.
Zaradi delovanja take ureditve na velike daljave se nudi tudi dvema ali več kmetom možnost, da skupno nabavijo to napravo in tako prihranijo ne samo pri delu, ampak tudi na materialu oziroma pri nakupu razmeroma drage bodeče žice. Konstrukcija cele naprave je taka, da izredno varčuje s tokom, zato tudi skoraj nič ne pomeni, ako deluje naprava s pojačenim udarcem toka.
V		iUlddcM plot
		j	za pašnike
		ssREISCHr
>	sl	F. REINAUER, WIEN 1., Esslinggasse 17
Vse šolske potrebščine
kupite dobro in poceni v knjigarni in papirnici
@xutiifdkhL
družbe sv. Jožefa
Celovec - Klagenfurt, Volkermarkter Ring 25, Telefon 36-51
HARMONIKE
IN AKORDEONI
državno odlikovanje 1951 zlata medalja 1951
Novoproizvodnja vseh vrst — Vsa popravila — Vsi sestavni deli — Cenik na zahtevo brezplačno.
R. NOVAK
Celovec — Klagenfurt, Ebentalerstrasse 7 Razpošilja na vse strani. — Telefon 21-82.
Kako je nastala
nova Trgovska zbornica ?
Nova palača koroške Trgovske zbornice v Celovcu na kolodvorski cesti je plod skupnega dela številnih obrtnih in industrijskih podjetnikov. Zato ne bo odveč, da na kratko omenimo, kako so posamezni podjetniki pripomogli do skupne, tako smotrno urejene stavbe.
Gradbeno-mojstrska dela je prevzelo stavbno podjetje Max Schmidt iz Celovca, Ge-trcidegasse. Podjetje je vsa dela izvedlo prvovrstno. Cela stavba vzbudi ugoden odmev tudi pri onem, ki hi strokovnjak v stavbarstvu. Sicer pa naši bralci to podjetje že poznajo, saj je prevzelo in izvedlo v popolno zadovoljstvo že tudi dela pri Družbi sv. Mohorja.
Krovska dela je izvedlo podjetje Fleischmann iz Celovca, Villacher Ring 5. Kritje je izvršeno z eternitnimi šablonami 40/40 po sistemu angleškega dvojnega kritja. Material za kritje pa je dobavilo že preko 50 let najboljše vpeljano podjetje Ludvvig Hatschek. Od začetka leta 1952 ima to podjetje na zalogi spet eternit iz azbestnega cementa v predvojni kakovosti, to je znamke „Eternit”. Ta tvrdka dobavlja tudi ob vsakem času korneternit-plošče v sedmih različnih barvah in v vsaki velikosti.
Stavbno-mizarska dela je prevzelo več podjetij. Predvsem moramo omeniti dela tvrdke Hans Hattenbergers W i t w e , iz Celovca, ki je izvedla vsa dela najboljše in iz najboljšega materiala.
Prezračevalne naprave in cevne kanale je izvedla tvrdka P f r i m e r u. M o s 1 a c h e r. Solidno in prvovrstno delo tega podjetja je znano tudi v naših krajih. To podjetje je uredilo tudi ogrevalne naprave. Naj ob tej priliki omenimo, da je to podjetje v splošno zadovoljstvo uredilo tudi vodovod in vodne instalacije v Št. Jakobu v Rožu.
Obloge sten, terrazzo-pode in tla iz lesene opeke je izvedlo podjetje Stoisser u. Wolschncr iz Celovca'. To podjetje je gotovo znano številnim kmetovalcem, ki so pri popravi in zgradbi gospodarskih in stanovanjskih poslopij z velikim pridom uporabljali votle zidake te tvrdke.
Ključavničarska dela so delo tvrdke Richard S c h e r z e r iz Celovca, Priesterhausgasse.
Bistveno udeleženo pri gradbenih ureditvah pa je tudi podjetje Hutter &Schrantz,ki razstavlja tudi na Koroškem sejmu in si bo tam izdelke te tvrdke mogoče ogledati.
Elektro-iustalacijska dela so prevzele tvrdke Dullnig in Wil£an. Tvrdko Wilfan naši bralci dobro poznajo po zgraditvi specialnih strelo-
CONSULT5?2p
KAPOSI
J^-VERTRETUNGfur|
KLAGENFURT VILlACHERSTR-51 TEL-1832

jt ..
e '

Jh« rfT ■
Bjglgsi
S"
V Tuneziji izkopavajo ostanke nekdanjega slavnega afriškega mesta Kartagine, ki so jo Rimljani in pozneje Arabci razdejali (USIS).
§ič®y
K*. A jM
^ iššMm
t#."
Na reki Inn gradijo v bavarsko-avstrijski skupnosti elektrarno, ki bo dajala 513 milijonov kilow. ur (USIS).
vodov v Rožu, pa tudi podjetje Dullnig je v južnem delu dežele v veliko zadovoljstvo izvršilo že razna dela. Tako tudi v Št. Jakobu v Rožu, v Ro-žeku in še drugod.
Izvedbo sanitemih ureditev je prevzelo podjetje Hechcnleitner iz Beljaka (in Celovca). Tudi to podjetje je našim Rožanom dobro znano, saj je bilo tudi pri zgradbi občinske hiše v Št. Jakobu udeleženo.
Izvršitev notranjih del in izgotovitev opreme so prevzela podjetja Riedl u. Sobne, Johann Vblker in Siegfried Slama. Podjetje Slama razstavlja tudi na letošnjem Koroškem sejmu iu vsem bralcem priporočamo, da si razstavo podjetja Slama ogledajo.
Ako bodo kdaj naši bralci prišli v priliko, da bodo gradili nove stanovanjske in gospodarske stavbe ali bodo te obnavljali oziroma hoteli izvršiti na njih kaka popravila, naj se spomnijo na podjetja, ki so spredaj omenjena In ki so tako solidno in točno izvršila dela pri novi stavbi Trgovske zbornice v Celovcu. Morejo biti prepričani, da so to podjetja, ki bodo tudi pri njih izvedla vsa dela v popolno zadovoljstvo. Tudi v ostalem naprošamo naše bralce, naj se obračajo predvsem na podjetja, ki oglašajo v našem listu. V ostalem pa opozarjamo na našo reportažo na 6. strani današnje številke „Našcga tednika”.
Obiščite nas na Koroškem sejmu Hasner-jeva šola, dvorana
M.Fischrs
Sohne
NAD 50 LET TVORNICA PIJAČ	
\	Cfaanz cAmlaeher
TOVARNA:	Razstavljamo v živilskem paviljonu, baraka ob „Hasner-schule” - VINA - ŽLAHTNE PIJAČE - LIKERJE -SADNI SOKOVI - LIMONADE. CELOVEC - KLAGENFURT, Pischeldorfcr Strasse 16
CELOVEC - KLAGENFURT, LIMMERSACH
tvornica kvasa in špirita.

VSE KMETIJSKE STROJE IN NADOMESTNE DELE,
MAX T R A U N GLEJ REPORTAŽA STRAN 17 PLIBERK — BLEIBURG, Kumcschgasse 14.
v
Mm dem ^
ST. VID NA GUNI ST. VEIT / GLAN, Glimfeldgasse 2
Izdelava in prodaja raznovrstnih ščetf, čopičev in metel. — Domače podjetje.
FERDINAND
FRIEDL
MESTNI STAVBENIK
Visoke in talne stavbe Gradnje mostov Gradnja jezov Gradnja cest Betonske in želczo-betonske gradnje
CELOVEC - KLAGENFURT
Rudolfsbahngiirtel 66 Telefon 22-47
Olimpijski ogenj so z avionom prenesli iz Aten na Dansko v rudarski svetilki, naprej na Finsko pa v štafeti (USIS).
Avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber sc je sestal na Brionih z maršalom Titom (USIS).
Citkus
AfuMa
BELJAK-VILLACH, Ossiacher Zcile
podaljšuje svoj program
do vključno ponedeljka,
dne 11. avgusta 1952
Vsak dan dve predstavi, ob 15. in ob 20. uri.
Vstopnice v knjigami Heuss in pri blagajni ccrkusa.
Avtobusni podjetniki in društva, pozor! Pri posebnih vožnjah za obisk cirkusa z vsaj 20 osebami povrne cirkuška blagajna za vsako polno plačano vstopnico za numeri-rani prostor voznino do največ 4.— šil.
Posebnost cirkusa je vodna pantomima, ki jo daje cirkus poleg rednega sporeda. Tako vidite za normalno eno dvojni spored, to jc za ljudske cene od 0.— šil. navzgor. Otroci plačajo pri popoldanskih predstavah do 12. leta od S. mesta navzgor polovične cene. Kjub temu pa je spored neskrajšan.
Ne zamudite si ogledati živalski park cirkusa Apollo, ki je odprt vsak dan neprekinjeno od 9. do 19. ure. Velika atrakcija tega živalskega vrta je nad 100 izredno redkih živali kakor nilski konj v svojem bazenskem vozu, in pa Ocdipus, edini potujoči divji konj.
Specialna trgovina za dom in kuhinjo
STEKLO PORCELAN KERAMIKA JEDILNI PRIBOR v največji izbiri
M.SEHER
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstrasse 24 — Tel. 49-72 (Prodajalnice — Verkaufshallen)
NAJVEČJA PRIVLAČNOST »KOROŠKEGA SEJMA”:
,J/0air?MJuik&aa
izlovJui
Velika razstava oblačil za jesensko dobo. — Svoj obisk sejma začnite v „Hasner”-šoli 1. nastropje. — Soba štev. 22: oddelek za trgovino na debelo — Soba štev. 19: oddelek za damska oblačila in pohištveno blago. — Soba štev. 21: razstava kožuhovinastih oblačil. — Soba štev. 23: moška oblačila.
dcatci, pcecitafa !
Stouett&Ue oddaje v mdiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
10, avgust: 7.15 Verski govor — Glasba — II. avgust: 14.30 Tedenski pregled — Tekoča dela v kmetijstvu — 12. avgust: 14.30 Zdravnik — Po svetu —
18.30	Poje mladinski zbor iz Mohlič — 13. avgust:
14.30	Za podeželje. — 14. avgust: 14.30 Sodobni jugoslovanski skladatelji — 15. avgust: 7.15 Verski govor — Poje akademski pevski zbor. — 16. avgust: 8.45 Iz slovenske književnosti — šport — 18.30 Ivan Cankar (Kralj na Betajnovi) — 17. avgust: 7.15 Verski govor — Glasbeni spored.
PARIZ
Val 30.17 in 41.89 metrov Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetij ski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.1m oddaja za inozemstva
7. avgust: 13.15 Solistični koncert — 14.00 Igra orkester — 18.30 Melodije Joh. Straussa — 20.15 Slovenske narodne pesmi. — 8. avgust: 12.00 Slovenski zbori in samospevi — 13.35 Od Mozarta do Čajkovskega — 14.10 Zabavni orkester — 14.40 Na harmoniko — 19.00 Radijska univerza — 19.15 Narodne pesmi (Fr. Koren in Avg. Stanko) — 22.20 Koncert (piano, čelo). — 9. avgust: 12.00 Odlomki iz oper — 14.00 Slovenske narodne — 14.30 Koncert — 15.30 Zdravstveni nasveti — 15.40 Orkester.
.Hlia malega ilovaka' dobavlja najugodnejie radlo-aparat«, alaktro*matarial
RADIO SCHMIDT
Celovec - Klagcniurt, Rahnhotstr. 22
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri »Verska ura".
(val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
RADIO TRST D
306,1 m ali 980 kc sek
Dnevne oddaje: 7.15—8.30- 11.30—14JO, 17.30-24.00. Ob nedeljah: 8.00-24.00. Poročila dnevno:
V
>
>
II
s/ sS 57 v ** v n/ v
KARNTNER
A UT O S A L O N
n <
lastnik Alex Polgar	^
HERRENGASSE 10	#
Celovec - Klagenfuri, Tel. 44-24
' LOHNER-motornl kotali in avtomobili '
tovarniško novi ali priložnostni nakupi
Prodaja - nakup - komisija
gs «»»>	/»O /S s*

| STRELOVOD samo iz strokovne trgovine
Ing. Fritz Czernowsky
Celovec-Klagenfurt Pernhartgasse 6, tel.29-83
KCitm TjraHiiujer
HOLZ- UND KOHLENGROSSHANDEL
AUSFUHR - EINFUHR
Klagenfuri, Vdllcermarkter SfraBe 38, Fernruf 15-95, Bahntibersefzung
lik. h toie§ik
7AqwUta s [totiedefaUUni škofi Ut tuiftcavfiaUtica BELJAK - VILLACH, Italiener SfraBe 16
Uradno zastopstvo ST EVE R-traktorjev in vestna postrežba
l	CENE » PLAČILNE OlAjSAV6|
BELJAK-VILLACH - POSTGASSE 3 , TEL. 47-67
Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka).
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 Ml. (in 10% davka). — Naročilo malib oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, št. 43-58).
HALI OGLASI
' V> I	• «./ /	.	*.	.	,	'.
floleu utidktisti
Vam nudi
'Rl NAKUPU PREPROG- PREGRINJAL -BLAC 'OHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA F
©pana™«
Slovenec, star 28 let, dober in marljiv zidar ter tesar želi spoznati Slovenko, staro 18 do 25 let, ne-omadeževane preteklosti. Slika za-željena. Dopis na: Avgust Strm-Ijan, Pattergasscn, St. Magarethen 30. (Kamten).
Slovenec, star 25 let, išče sjulbo gozdarskega delavca, nakladate!] a hlodov ali v kamnolomu. Panudbe na upravo »Našega tednika”.
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
Stadttheatcr
Začetek ob 15.30, 17.45, ob pone Od 8.-14. Vlil. »Hilfe - Ein Haupttreffer”
Prcchtl
Predstave ob 16.00, 18.15 In 20.30 Od 8.—14. VIII. ..Verschw6rung im Nordexpress”
BELJAK-VILLACH BahnhoOichtspiele Predstave ob 12» 16. uri, ob 18.15 ter ob 20.30, ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
Od 8.-11. VIII „Rcvolver-Lady'' Od 12.-13. VIII. »Ein Frauen-geheimnis”.
SCHLEPPE-
USTJtNOVUiNO 1607
PIVOVARNA
U. GrOmmer - Celovec - Klagenfurt in Podgora - Unterbergen
VVarmuthova izložba ima namen, Vam pokazati, kaj to podjetje na svojem področju zmore. V prodajnih in skladiščnih prostorih te tvrdke najdete vse tiste stare in visoko cenjene znamke različnega blaga, ki so Vam dobro znane in katere ste zmeraj zelo cenili.
Tvrdka Warmuth je vedno nakupovala skrbno in vestno, upoštevajoč pri tem najnižjo kalkulacijo in le radi tega ji je bilo mogoče nuditi cene, ki so bile vedno nižje od običajnih, — to je dejstvo, katero je v Vašo korist in je Warmuthovo družino odjemalcev tako zelo povečalo.
Warmuthova trgovska hiša bo vesela, če Vas bo mogla pozdraviti tudi v svojih trgovskih lokalih v Beljaku na „Haupt-platz-u”. Pripeljite s seboj tudi svoje znance, ki naših prednosti še ne poznajo.
Posebne pozornosti je vredna Warmuth-ova razstava moške in ženske garderobe, vseh vrst oblačil, kjer si more po svojem okusu in po svoji finančni zmogljivosti vsak nabaviti, kar potrebuje in želi — in bo zadovoljen.
Obiščite nas na Koroški razstavi Trgovska akademija, lesna baraka 1, koja na desni.
Herbert Katscher
Celovec — Klagenfurt, St Ruprcchter Str. 8
Popravila elektro-strojev in novo navitje elektro-motorjev.
I
TIER-ECKE!
zoološka trgovina in trgovina z živalmi
I. VTERSCHETZ
Beljak-Villach, Bahithofstrane 19
Telefon 68-29
Eksotične toplo- in hladnovodne lepotni ribice — Eksotične toplovodne lepotne rast line — Akvariji; krmilna korita, žlica za od stranjevanje usedlin, filtri, toplomeri, pre zračevalniki, čistilci šip, cevi, zračnice — živa in suha hrana — in mnogo drugega imam stalno Vam na razpolago. — Moj brezplačen cenik Vam je na razpolago in Vas vabim, da ga neobvezno zahtevate.
SCHERZERVVERK
Vhodna vrata, notranja oprema v neizpte-menljivo lepi, rje vami oblogi iz žlahtnega profitnega jekla, svetlo bleščeče ali prosojno brušene. Pletene žične ograje, senčne naprave na električni pogon, ki se k marmornemu opažu najlepše prilegajo. Okenske konstrukcije iz kovanega železa...
Lastna izdelovalnica. Izvažamo izdelane portale za trgovske lokale. Osftutki konstrukcij, strokovni nasveti za prenovitve in nove gradnje
GroBschlosserei RICHARD SCHERZER
CELOVEC - KLAGENFURT, Priesterhausgas.se 3 — Telefon 12-21
POCENI PRODAJA v trgovski hiši
GGOCS Uimchaden se nadaljuje! Varčno kupih pomeni: kupiti v trgovski hiši GG0r9 UlTISChadCIl F*ebrt^arMa9en,,lr,
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. - Cena mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tisk: »Carinthia", Celovec, Vblkermarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-53. - Pošt. ček. urad št. 69.793.
Zakaj mešanice krepke krme
Dvomi svetnik dipl.-Ing.
Oljnate tropine kakor tudi druga krmila so potrebna za preskrbo krmilne beljakovine. Vendar pa beljakovina in beljakovina nikakor ni isto. Vsaka rastlina in vsaka žival ima svojo posebno vrsto beljakovine. Te posebne beljakovine pa sestavlja vsako spet različno Število sestavnih delov, ki so aminokisline. Od teh so nekatere važne in nenadomestljive, druge so spet manj važne in jih je mogoče nadomestiti. Že dolgo časa zato priporočam (glej knjigo „Erfolgreiche Futtcrung”, ki jo je mogoče naročiti pri Stocker-Verlag, Graz, Biir-gergasse 11), da ni dobro krmiti beljakovinasto krmo enostransko in v obliki samo ene beljakovi-naste krme. Nasprotno je priporočljiva krma iz čim več vrst beljakovinastih krmil. Pri tako sestav-Ijeni krmi je namreč večja verjetnost, da bo dobilo telo v krmi vse one aminske kisline, ki jih nujno potrebuje. Pri enostranskem krmljenju samo
Hcinrich Hornich, Graz
skem knnljcnju samo ene same vrste krme. Ako mesece in mesece kravam z veliko mlečnostjo krmimo oljnate tropine samo ene' vrste, ako krmimo svinjam samo eno vrsto beljakovinaste krme, ni samo verjetno, ampak skoraj gotovo, da bo to sčasoma živalim škodovalo. To je posledica pomanjkanja kake sestavne snovi v krmi (pa naj bo to aminska kislina, kak element, vitamin ali kaka posebna skrivnostna snov). Ali pa je v krmi kaka snov, ki sama na sebi ni posebno škodljiva, ki pa more delovati na kakršenkoli način škodljivo, ako prihaja s krmo v živalsko telo tedne in mesece.
Za posameznega kmetovalca je zelo težko iz obilice razli6iih beljakovinastih krmil (ribje moke, mesne moke, oljnate tropine in druga beljakovi-nasta krmila) najti vedno ona, ki so najboljša po kakovosti in so pri tem najcenejša. Nadaljna tež-koča za kmetovalca pa je v tem, da ne more imeti
TAGGER & Co.
das fiihrende Kraftfuttenverk fur Steiermark und Karmen liefert seit 25 Jahren amtlich k o n t r o 11 i e rt es
Oualifafs-Mischlutfer fur alle Ti ere
Verlangt daher bei Genossenschaften und Handlern Tagger-Futter in plombierten Sacken.
Auf der Klagenfurter Messe: Handelsakademie I. Stock
ene vrste beljakovinaste krme pa obstoja nevarnost, da tudi pri najboljši kakovosti te krme, vendar te ali druge aminske kisline ni v krmi ali pa samo v nezadostni meri. Kako važno pa je v resnici to dejstvo za pravilno krmljenje, nam povedo analize krmil, iz katerih je razvidno, katere različne aminske kisline sestavljajo to ali drugo beljakovino.
Vsi novodobni proizvajalci mešanic krepkih krmil, zlasti pa proizvajalci zgoščenih beljakovin, seveda upoštevajo ta dognanja in se trudijo, kako bi sestavili mešanice krmil tako, da bi bile v mešanici krepkih krmil posamezne aminske kisline t taki količini in v onem razmerju, kakor je potrebno za rast telesa in za tvorbo mleka.
Proizvodnja mešanice krepkih krmil z vsestransko sestavo ima tudi to prednost, ker je s tem dana večja verjetnost, da bodo v taki krmi bolj gotovo tudi rudninske snovi, vitamini in druge večinoma še neznane snovi, kakor pa pri enostran-
vedno na zalogi celo skladišče različnih beljakovinastih krmil. Tudi zahteva vsakokratna najboljša in najprimernejša sestava krmil veliko izkustvo in točno poznanje vse zadevne literature.
Končno pa je enakomerno mešanje brez posebnih specialnih priprav tudi težko mogoče. Več vrst oljnatih tropin pride v promet v obliki hidravlično prešanih kolačev, ki so trdi kakor kamen in jih je mogoče razdrobiti samo s specialnimi stroji, nakar jih zmeljejo. Druge vrste oljnatih tropin vsebujejo velike količine delcev železa, ki morejo povzročiti veliko škodo, ako pridejo v želodec živali. Absolutno varstvo proti takim nevarnostim je samo elektromagnet, preko katerega sipajo v tanki plasti zmlete oljnate tropine. Magnet nato zanesljivo odstrani vse železne dele, tudi najmanjše žebljičke. Enakomerno mešanje pa tudi ni tako enostavno, kakor bi si mogoče kdo predstavljal. Ako te ne postopa pri mešanju res skrbno in preudarno, so vse take t roko sestavljene mešanice izredno ne-
enakomerne. Tako se more zgoditi, da dobi prva krava kokosove tropine, druga tropine zemeljskih orehov in še tretja samo krmilno kredo. Kdor pa ve, kako izredno občutljive so krave napram spremembi vsake, torej tudi krepke krme, si more tudi predstavljati, kako neugodno bo vplivala taka slabo premešana krepka krma.
Zato moramo samo pozdraviti, ako prevzamejo zanesljive tvrdke napravo smotrno izbranih in skrbno zmešanih mešanic krepke krme. Tako morejo izkoristiti kmetje vse preje naštete prednosti, ne da bi morali sami vršiti težko in v večini slučajev skoraj neizpeljivo pripravo pravilne mešanice krepke krme.
Andrej Mičej
Izdelava
in
prodaja
raznovrstnih
ščeti
ST. VID V PODJUNI
lllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
10
trni Zdimn
Celovec - Klagenfurt, Paradeiscrg. 10
Telefon 34-36
Zapriseženi dobavitelj mašnih vin priporoča svoja naravno čista vina v steklenicah in sodih
Desertna vina za vsako priliko, posebno še za praznike in godove.
Prodaja tudi na malo.
ivesti pmamk kmetu
Na Koroškem sejmu v Celovcu bo letos razstavila kmetijske stroje tudi tvrdka Schmallcggcr & Co., Pbllau na Štajerskem, ki je dobro znana v vseh avstrijskih deželah. Razstavila bo celo vrsto večjih in manjših kmetijskih strojev, ki pomagajo kmetu, da postane čim bolj neodvisen. Ti stroji lajšajo kmetu delo, mu nadomeščajo delavce ter mu končno omogočijo tudi bolj smotrno delo na polju.
Predvsem moramo opozoriti na razne vrste mlinov, ki napravijo kmeta neodvisnega od velikih mlinov in more tako postati vsak kmet sam svoj mlinar. Na razstavi bo mogel vsak kmet jasno videti, koliko si more prihraniti na delu in izdatkih z domačimi milni „Triumph”, „Ideal I” in še posebej z velikim mlinom „Idcal II”. Zato naj si vsak ogleda' razstavo zgoraj omenjene tvrdke na Koroškem sejmu, kjer bo nazorno videl veliko storilnost teh mlinov. Kot dopolnilo tem mlinom bo mogel vsak spoznati izvrstne drobime mline »Tempo” in pa navadni drobirni mlin „Rapld”. Nabavna cena teh mlinov je sorazmerno nizka, pomenijo pa mlini veliko olajšanje dela in se zato
izplačajo že v kratkem času. Ti mlini potrebujejo malo pogonske sile, jih vsak lahko opravlja in so tako res pravi pomočniki kmetu. Brez števila takih mlinov je že vsepovsod v obratu in so se v vseh kmečkih gospodarstvih zelo dobro izkazali.
Nadaljnji pomočnik kmetu je puhalnik za seno »Rekord” in pa razni žitni čistilniki za ročni in motorni pogon. Puhalnik za seno in za slamo »Rekord” potrebuje za pogon motor s samo 4 konjskimi silami in je po svoji moderni gradnji ter brezhibnem delovanju velike vrednosti pri spravljanju sena in slame.
Vsak kmet naj bi si na celovški razstavi ogledal te svoje pomočnike pri kmečkem delu in gotovo se bo tudi vsak odločil, da si bo te zveste pomočnike čimprej pridobil za svoje gospodarstvo, ker si bo tako prihranil na delu, času in sili.
Mogoče pa je naročiti te stroje tudi pri vsakem trgovcu s kmetijskimi stroji in pri vsaki kmetijski zadrugi. Ogleda teh strojev pa naj ne zamudi nikdo in vsak bo odšel s prepričanjem, kakšno važno pomoč mu nudijo ti kmetijski stroji.
Z mlini IDEAL I in II, TRIUMPH, TEMPO, RAPID
Na Koroškem sejmu
PUHALNIK
Neprekosljiv puhalnik, ki štedi s časom in silo, ki je enostaven, toda z vsemi pridobitvami časa grajen in na katerega je mogoče obe- 1 siti lijak, je nepogrešljiv pomočnik vsakemu kmetu. Vsled posebnih prednosti in po svoji mnogostrani uporabnosti prekaša daleč vse dosedanje puhalnike.
POSEBNE PREDNOSTI:
Nizki nabavni stroški, izredna stabilnost, delo garantirano brez motenj, za pogon motor 4 konj. sil, lahka in enostavna posluga, ne razbije materiala, ki ga prenaša, opremljen z vsemi napravami proti nezgodam.
MOŽNOSTI UPORABE
Puhalnik prenaša seno, slamo, deteljo, reza-nico in steljo, ter ga je mogoče povsod uporabljati. Na puhalnik je mogoče obesiti lijak in ga je zato mogoče priključiti k vsaki mlatilnici in slamoreznici za prenašanje slame in rezanice. Na željo dobavljamo puhalnik tudi z lijakom, ki se da obesiti na puhalnik in ki vsrkava material.
more postati vsak KMETOVALEC svoj lastni MLINAR
to so mlini za vse s vrh e
Obiščite na Koroškem sejmu veliko razstavo mlinov najsposobnejše in najbolj poznane tvrdke Hcinrich Schmallegger Sc C o.
IDEAL
Tip »Ideal I” v dosedanji normalni izvedbi je mlin: ki se je povsod najboljše obnesel, kar priznavajo zahvalna pisma. Ta je sedaj opremljen s krogličnimi ležaji in z našim univerzalnim plaščem za luščenje in je zato velik šlager v gradnji mlinov. Ima dva para različnih kamnov, s katerimi morete istočasno mleti. S tem prihranite na času in na pogonski sili, ker morete mleti s tem izboljšanim tipom z obema različnima paroma kamnov istočasno, toda popolnoma ločeno, dve različni vrsti zrnja. To je zato edini tovrstni mlin. Ta mlin melje moko vsake vrste, zdrob in drobir in ima trikratno zdrobovo čiščenje. Bogato je opremljen s siti. Tip »Ideal 11" je domači mlin v veliki izvedbi, je pa iste gradnje in opreme kot Ideal I, ima pa večjo izvedbo in opremo in zato tudi večjo storilnost na uro, to je GOO kg drobirja in 25 do 30 kg moke.
Ima kroglične ležaje in je opremljen z našo univerzalno pripravo za luščenje.
TIP »TRUMPH”
Ta mlin moremo po želji opremiti s krogličnimi ležaji in z univerzalnim plaščem za lu-
Ves čas sejma boste mogli videti v obratu naše mline od zelo zmogljivega malega drobir-nega mlina do domačega mlina z največjo storilnostjo tipa »Ideal I in 11”.
ščenje in s kamni za mletje bele ali mešane moke. To je mlin malega in gorskega kmeta. Je mal v izvedbi, toda velik v storilnosti. Zaradi njegove smotrne gradnje ga je mogoče povsod postaviti in je lahko prenosljiv. Zato je to idealen mlin za gorskega kmeta in za malega kmeta, ki ima malo prostora in malo pogonske sile, hoče pa biti svoj lastni mlinar. Proizvaja vse vrste moke, zdroba in drobirja. Trikratno zdrobovo čiščenje. Bogata oprema sit.
TEMPO
Drobirni mlin tipa »Tempo” je opremljen s posebnimi krogličnimi in tlačnimi ležaji. Ima puhalnik ali je brez njega, ima dva specialna kamna za napravo drobirja, za mletje ovsa in drobljenje vseh drugih vrst žita. Ureditev sit omogoča trikratno sortiranje drobirja, sita pa je mogoče izmenjati za napravo moke in finega zdroba ter za moko za žgance. Na željo dobavimo ta mlin tudi s puhalnikom, ki ga je mogoče regulirati, da je tako mogoče moko še bolj očistiti otrobov.
RAPID
To je mlin za drobir iste gradnje, ima enake ležaje in enako storilnost kakor tip »Tempo”,
Medtem pa so vedno na razpolago strokovnjaki z vsemi nasveti.
Ne zamudite obiskati te razstave mlinov in sc pred nakupom drobirnega ali domačega mlina točno posvetujte s strokovnjakom, kakšen mlin bi bil najprimernejši za Vaše razmere in potrebe. V naslednjem kratek opis naših dobav:
nima pa ureditve sit in ne puhalnika. Posebej opozarjamo na popolnoma novovrstno kombinacijo v gradnji drobirnih mlinov, katere bomo prvič razstavili na Koroškem sejmu.
VEJALNIK
Schmallegger-jev »Rekord” čistilnik za žito tipa I in II je stroj, ki očisti žito, ki ga z vsemi plevami pomešanega stresamo v čistilnik, v hitrem enkratnem čiščenju in loči žito od delcev slame, praznega klasja, luščin, plev itd. Izloči pa tudi plcvclno seme, pesek in grudice zemlje. Poleg lega pa sortira žito takoj v dve vrsti, ki sta s tem že pripravljeni za trg.
Kakšne prednosti ima »REKORD” tip I in II?
Sita za sejanje plev je mogoče postaviti neodvisno drugo od drugega bolj strmo ali položno, po potrebi pa je mogoče vstaviti še eno, dve ali troje teh sit. Vsak kmetovalec ve, da je to velikega pomena.
Tip I ima iztok žita spredaj.
Tip H. čistilnik je podobno grajen, ima enako storilnost in je iste velikosti, toda žito ne izteka spredaj, ampak izteka v vreče ob obeh straneh. Oba tipa čisitilnika je mogoče mesto na ročni pogon urediti proti malemu napla-čilu za jcrmenico tudi za motorni pogon.
Ako F* nimate mlina ali pa niste mogoče z njim zadovoljni in nas tudi na sejmu ne morete obiskati, zahtevajte še danes obširen prospekt, cenik in brezplačne nasvete pri svojem trgovcu
ali kmetijski zadrugi ali pa tudi naravnost pri izdelovalni tvrdki
HEINRICH SCHMALLEGGER & CO. - MASCHINENBAU - POLLAU BEI HARTBERG
Razen tega dobavljamo še mlatilnice, čistilnike, mline za sadje in tropine, ureditve za preše, kompletne krožne žage, vsake vrste osi za brusne in krožne žage.