POD DROBNOGLEDOM SO TO POT TELESNOKULTURNI OBJEKTI
Doklej na repu
Oni dan sem prisluhnil raz-govoru dveh možakov (že res, da to ni najbolj olikano), ki sta se pogovarjala o rekreaciji. Prvi je dejal, da se v tem na-šem ljubem Centru skorajda ne more po mili volji »natepa-vati žoge«, ker da je nima kje. Drugi možak mu je le nemo prikimaval.
In glej ga zlomka, skorajda • je imel povsem prav. V Ljub-ljani so telesnokulturni objek-ti resnično problem. V prvi vrsti jih je tako bore malo, po drugi strani pa še tiste, ki so, pestijo gmotne težave. Po-manjkanje objektov pa zanes-ljivo najbolj občutimo občani Centra. Tako pride denimo, na prebivalca naše občine le borih 0,65 kvadratnega metra telesnokulturne površine (od tega 0,16 pokritih in 1,37 kva-dratnega metra odkritih povr-šin).
Narodi, ki v športni (tako vrhunski kot množični) kultu-ri veljajo največ, imajo daleč večje površine na prebivalca. Vsak Anglež ima na voljo kar
40.5  kvadratnega metra odpr-tih in 14,7 kvadratnega metra pokritih   površin   za   telesno kulturo. SZ ima pet do sedem kvadratnih   metrov   telesno-kulturnih  površin na prebi-valca, ZDA 17 kvadratnih me-trov (šteta so le naselja z nad 25.000 prebivalci), v NDR ima vsak prebivalec na voljo 10,2 kvadratnega   metra  odkritih in 1,5 kvadratnega metra po-kritih površin za telesno kul-turo,  kar  znese v  poprečju med 6,5 in 8,7 kvadratnih me-trov.
In ni potrebno po primerja-ve le v tujino. Beograd na pri-mer, ima na prebivalca kar
11.6 kvadratnega metra povr-šin za telesno kulturo, od tega kar 5,6 pokritih (več pokritih površin ima le Anglija!).
Vse to je že dalj časa znano. V zadnjih letih se je v Ljublja-ni bore malo premaknilo. V Zagrebu končujejo z izgrad-njo velikega športno rekrea-cijskega centra v Maksimiru, Ljubljana pa ostaja pri tistem, kar ima že vrsto let. Najnovej-ša pridobitev je ŠRC Ježica, ki slavi tretjo obletnico delo-vanja.
Res je, da so napovedi (tako srednjeročne kakor tudi dol-gocočne) obetavnejše, pa ven-dar ob težavah, ki jih imajo telesnokulturni objekti v Ljubljani (Tivoli, Kodeljevo, itd.), kar malce dvomimo ob napovedih, da bo, denimo, do leta 1985 v Ljubljani 606 hek-tarjev telesnokulturnih povr-šin, ali 3,25 kvadratnih me-trov odkritih in 0,25 kvadrat-nih metrov pokritih na prebi-valca. Do leta 2000 pa naj bi Ljubljana dobila 5 kvadratnih metrov odkritih (toliko kot ima Beograd danes pokritih!) in kvadratni meter pokritih površin na prebivalca.
Tudi v naši občini naj bi po srednjeročnih in dolgoročnih načrtih bilo vse več telesno-kulturnih površin. Do leta 1985 naj bi prišlo na občana 3,5 kvadratnega metra tele-snokulturnih objektov, dolgo-ročni načrt pa predvideva enake površine za občino kot za mesto.
Nemalokdaj se znajdejo na-še želje in zmožnosti v razko-raku. Bo temu tako tudi pri izgradnji objektov za rekrea-tivno dejavnost? Navkljub lepšim obetom pa ob dejstvu, da ob prizadevanjih za boljše gospodarjenje postaja tele-snokulturni kos kruha še tanj-ši, kaj hitro splahni tudi preti-rani optimizem. Ali smo mor-da le mi preveč črnogledi? Da bi le bilo temu tako...
I. Lipovšek
POPOČITNIŠKO DELO
Počitnice so sicer minile, da pa se je tudi v tem obdobju na telesnokulturnem področju marsikaj dogajalo, še zlasti pa se bo v jesenskem času, je dokaz tudi delavnost članov Izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti v občini Center. Za zadnjo sejo, ki je bila 17. septembra, je vsak član IO prejel po pošti nič manj kot 850 gramov materiala. Pošta je njihovo pripravo na sejo ovrednotila s 13 dinarsko takso za znamke. MALČKI V BAZENU
Z novim šolskim letom se je ponovno pričela tudi akcija za športno značko v vzgojnovarstvenih zavodih. Prva dejavnost, vokviru tekmo-vanj za pridobitev značke, je plavalna šola. Do začetka oktobra so se v bazenu v Tivoliju učili prvih plavalnih veščin malčki iz vzgojnovar-stvenih zavodov Ane Ziherl, Franceta Prešerna in Poljane. KOŠARKA BREZ ŽENSK
V letošnji trimski košarkarski ligi bo igralo 31 moštev, ki so se prijavila do 10. septembra. Zanimivo pa je, da pri ženskah ni zanima-nja za košarko. Prijavo so poslale le košarkarice Slovenijalesa. Tek-movanje v košarki se je pričelo 25. septembra v telovadnici na Taboru. VEČ ZANIMANJA ZA ODBOJKO
Po vsem drugače pa je pri odbojki. Na razpis ZTKO Center za trim ligo v odbojki, se je prijavilo kar 13 vrst in 12 moštev. Tekmovanjaso se pričela 22. septembra na odprtih igriščih na Taboru, ob hladnei-šem vremenu pa se bodo preselili v telovadnico pedagoške gimna-zije. IZMENA ŠOLE V NARAVI
Iz šole v naravi, ki je tudi leto v Savudriji, so se že vrnili prvi učenci četrtih razredov osnovnih šol TonetaTomšiča, Jožeta Potrča, Preži-hovega Voranca in Ledine. Le malo je tistih, ki se niso naučili plavati. Nedvomno so k odpravljanju plavalne nepismenosti veliko prispe-vale akcije učenja plavanja v VVZ. Sedaj so v šoli v naravi otroci osnovnih šol Majde Vrhovnik, Toneta Čufarja in OŠ Prule. »ZA« ZA NAMIZNI TENIS
Do 8. oktobra se lahko prijavite za sodelovanje v trim ligi v namiz-nem tenisu. V spomladanskem delu je tekmovanje lepo uspelo, zaradi vse večjega zanimanja pa ZTKO Center pričakuje za jesenski del tekmovanja še več prijavljenih moštev in vrst. Tekmovanje se bo pričelo 18. oktobra, spopadi za zelenimi mizami in s celuloidnimi žogicami pa bodo vsako soboto v dvorani nad kegljiščem na Kode-Ijevem. STRELCI NA PLAN
Tako kot vsako leto, bo tudi letos ZTKO Center, ob praznovanju dneva JLA, organizirala tekmovanje v streljanju. Prijave pošljite do 12. decembra, tekmovanje pa bo od 22. do 24. decembra. Vse informacije dobite v pisarni ZTKO Center, Zarnikova 3, ali po tele-fonu: 314-929.