GrosuPlje (centrala) sP 908 KLASJE 2004 352(497.4 Iva.i i C n a b KNJIŽNICA GROSUPUE ADAMIČEVA 15 1290 GROSUPUE OBČINA IVANČNA GORICA POŠTNINA PLAČANA PRI 1295 IVANČNA GORICA CT) LaNaS RAČUNALNIŠKI [NŽENUUNC d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivanćna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA 120S4011 1 0 Številka 1 O letnik 1 O december 2004 Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-maii: lamas@lamas,si np Spoštovani občani Občine Ivančna Gorica V desetletnem obdobju in ob zaključku tega leta lahko ugotovimo, da smo postorili veliko dobrega, zato zaustavimo korak, odložimo obveznosti in se vsaj v praznikih predajmo božičnemu veselju in upanju, delovnih ter uspešnih dni, ki naj nam vsem izpolnijo novo leto 2005. To vam želijo župan, občinski svet, uredništvo Klasja ter delavci občinske uprave Občine Ivančna Gorica Srečno v letu 2005 ! Mercator je delil milijone str. 3 Župan prejel priznanje ob 10. obletnici lokalne samouprave str. 3 Kdaj so dovoljene petarde? str 4 Nič več okužene vode? str. 8 Športniki leta 2004 občine Ivančna Gorica str. 14 OBČINSKO SILVESTROVANJE - Gradišče OGNJEMET 1^llb 1.00 BOŽIČNI ODMEV v Krški jami nedelja, 26.12. ob 15.30 iriTERALTA .VKO.SKO V StOVfNSHI DOM PVC OKNA IN VRATA Pe Novo mrstn. lil.: 04I/K4* 0.14 brtmka d.o.o.. Majaj 21»-. i.jniiijnnu Id.: 111/511 I« 24. tal 01/111 15 43 lnteralta.fi do .M.I2.2IHM nudimo H VMiko /Htnriijnnn ■lan okno od .I.IKKI do 12.IHHI Sil SENČILA Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tel./fax: 01/7878-266 UCClj IGNAC CUGEU »p 102. t wm Ivanina GorK. tat/fafca: 01/7070 530 gam: 041/707 OSO 120040157,10 Iz Jernejeve malhe Vtem času ne zaključujemo samo minulega leta, temveč desetletno delovanje Občine Ivančna Gorica. Kot da se zgodovina ponavlja. Prve občine smo za območje naše države dobili že leta 1848 v času novih demokratičnih pogledov in, kot smo radi rekli - ob prebuditvi narodov, ki so sklepali avstro-ogrsko državo. Torej je tudi leto 1994, spodbujeno z demokratičnimi spremembami v naši državi, zalučalo, da se lokalna skupnost in njena organiziranost približa ljudem po meri in človeškem občutku. Res je, da smo pred tem imeli občine, ki so izražale državniški značaj. Novonastale občine pa so se bolj približale pristojnostim krajevnim skupnostim, saj v osnovi izražajo specifiko ožjega območja, da ne rečem kraja s pokrivanjem obveznosti najnujnejših potreb občana v širšem pomenu kulture, šolstva, komunale, zdravstva in sociale. Nastala je občina z več ali manj slabo infrastrukturo, z nikakršno prostorsko opredelit\'ijo, s slabo materialno osnovo in neprimerno organiziranostjo ljudi v interesne povezave. Izvoljeni so bili organi, občinski svet in župan, ustanovila se je občinska uprava. Ohranili smo nekatere povezave z ostalima novonastalima občinama, kot je javno komunalno podjetje v lasti vseh treh občin, in po nujnosti na novo organizirali in dodelili lastne pristojnosti za našo občino, kot je zdravstveni dom, vzgojno-varstveni zavod, knjižnica in posamezne interesne zveze, ki povezujejo društva. Krajevne skupnosti so na novo zaživele z vso pestrostjo društvenega življenja, z najrazličnejšimi programi, ki širijo prepoznavnost naše občine. Lahko bi naštevali, kaj smo vse v tem času pridobili. Spisek bi bil dolg. Še daljši pa bi bil popis iz našega vizionarskega programa, kaj moramo še vse postoriti, da bomo jutrišnji dan dopolnili in se ozirali na minulo delo z višjega izhodišča. Ker smo ljudje, se nam razvojno izhodišče vedno viša, zato imamo pred seboj vedno nove naloge. Da, veliko smo postorili v desetletnem obdobju obstoja naše Občine Ivančna Gorica. Veliko dela smo opravili skupaj, še posebej, če spomnimo začetnih težav, ko smo na starih idejah iskali nove rešitve in v tistem trenutku že vse izničili, ko smo se začeli ob uresničenih pomembnih dejanjih primerjati z drugimi v bogatejših okoljih. Več ko smo storili, bolj brezupno vidimo primanjkljaje v najrazličnejših okoljih v naši lepi občini. Postoriš veliko in bolje na enem delovnem področju, že tisti trenutek se kaže primanjkljaj v isti dejavnosti v drugem kraju naše občine. Smo mar postali nepotešeni novoletni potrošniki ali pa morda ne znamo optimistično usmeriti pogleda v sedanjost? Življenje nam teče sedaj in tukaj, dovolimo si še več optimizma, bodimo veseli ob tem, kar smo sami dosegli in lahko delimo z drugimi. Polno spodbud za srečno in bogatejše življenje se poraja pri sprejemanju programov društvenih dejavnosti s humanitarno poanto do povezovanja množičnih interesov, ki pustijo vsakemu za sebe večji izraz potrebnosti in človeške potrditve. Merila sreče si naj ustvarja vsak posameznik, zato tudi kritika, pa najsibo pozitivna ali negativna, ne sme in ne more vsiljei'ttti posplošenih vzorcev družbenega obnašanja. Za vse nas je dovolj prostora. Storimo vse, da bomo s svojim delom ob biološki potrebnosti, kulturni ozaveščenosti, ljudski modrosti in na podlagi lastnih izkušenj dosegli smisel bližnjega, smisel občana, smisel Slovenca v veliki skupnosti. Optimizem in ush'arjalnost nimata omejitev. Vaše ideje, spoštovani občani, ki se prenašajo v prid prostovoljnemu delu in iskanju lokalnih povezav, naj bodo v letu, ki prihaja, še plodovitejše in nagrajene v vrednotah skupnosti. Bodimo še naprej vztrajni, pospremimo naš jutrišnji dan v novo leto v zdravju, sreči in zadovoljstvu ob preživetju prazničnih in vseh ostalih dni v letu. Župan Jernej SVETNIKI SPREJELI REBALANS PRORAČUNA Ena pomembnejših točk 17. seje občinskega sveta, kije potekala 29. novembra, je bilo sprejetje predloga Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2004 (t.i. rebalans). Svetniki so razpravljali še o osnutku Pravilnika za izbiro in merilih za kulturne programe, kijih bo sofinancirala Občina, tudi tokrat pa ni manjkalo vprašanj svetnikov, ki so bila zastavljena županu. Župan Jernej Lampret ima v decembru vsako leto prijetno dolžnost, da se v predprazničnem času pred koncem leta sreča z različnimi skupinami ljudi, ki vodijo, soustvarjajo in oblikujejo naše javno življenje. Tako se je srečal s predsedniki vseh krajevnih skupnosti v občini, s predstavniki javnih zavodov, svetniki in političnimi strankami v občini, obrtniki, duhovniki in upokojenimi delavci občinske uprave. Ob kozarčku in prigrizku je bila priložnost za voščila in dobre želje, snovali pa so že tudi obveznosti in načrte :a leto, ki jmhaja. Župan je najprej predlagal, da se 5. točka dnevnega reda Predlog pravilnika o prodaji, oddaji v zakup, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti Občine Ivančna Gorica zamenja s točko Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev. Dodana pa je bila točka o Predlogu sklepa o začasnem sofinanciranju Občine Ivančna Gorica za leto 2005. Ker pripomb na spremembo dnevnega reda in na zapisnik prejšnje seje ni bilo, je občinski svet lahko začel s točko o vprašanjih in predlogih. svetnice Nataše Lukman občinski svet seznanjen z nakupom prireditvenega šotora. Civilna zaščita, Občina Ivančna Gorica in Gasilska zveza Ivančna Gorica so se dogovorile in kupile prireditveni šotor, ki je stal 5 milijonov. Občina je prispevala iz proračuna 4 milijone, ostalo pa sta dali Gasilska zveza in Civilna zaščita. Šotor se bo predvidoma hranil v Gasilskem domu v Stični, za postavljanje šotora, ki lahko pod streho sprejme približno 800 ljudi, pa so sc usposobile štiri ekipe gasilcev iz naše občine. Šotor bo mogoče najeti pod »SLABE« CESTE IN NOV S0T0R Izkazalo se je, da je problematika križišča pri cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori še vedno pereča. Dušan Strnad je povedal, da bi vendarle moralo priti do dogovora, ki bi zagotovil prometno varnost na cestnem odseku pri Višnjegorski cerkvi. Zupan mu je zagotovil, da bo sestanek s predstavniki krajevne skupnosti še v decembru. Višnjcgorskemu križišču je sledilo še križišče pred novim Mcrcatorjevim trgovskim centrom. Nasproti Merca-torja je bila namreč zaprta cesta do cerkve sv. Jožeta. Andrej Sekirnik je poudaril, da do sedaj s tem križiščem ni bilo težav in da bi ureditev križišča morala biti zajeta že v projektni dokumentaciji. Županje pojasnil, daje že za naslednji dan dogovorjen sestanek z Direkcijo za državne ceste Republike Slovenije, ki daje soglasje k spremembam na cestah regionalnega značaja. Kot sc je kasneje izkazalo, je uspelo priti do želenega dogovora in zapora je bila odstranjena. Vprašanja o cestni problematiki so se še kar vrstila kot po tekočem traku in izkazalo seje, daje potreben pločnik ob cesti do OŠ v Šentvidu, da se dogajajo nepravilnosti pri postavljanju cestnih zapor, da je za cesto Vir-Gri-že nujna obnova obcestnih bankin, da je že skrajni čas, da se posodobi cesta Ivančna Gorica-Hudo in da obnova ceste med Ivančno Gorico in Žužemberkom poteka zelo počasi. Medtem ko se še ne ve, kdaj bo asfaltirana regionalna cesta med Am-brusom in Žvirčami, pa ostaja velik problem tudi prevažanje kamionov po cesti skozi naselje Ivančna Gorica. Zaenkrat lahko Občina zahteva samo poostritev policijskega nadzora nad tovornimi vozili s preveliko osno obremenitvijo. V nadaljevanju je bil na vprašanje določenimi pogoji za različne prireditve in veselice, medtem ko ga bo Občina uporabljala za izvedbo občinskih prireditev. Z upravičenim ponosom je Nikolaj Erjavec občinski svet seznanil, da je kot predstavnik civilne iniciative dobil odgovor Ustavnega sodišča, da je Dolenjska upravičena do vzporedne ceste ob avtocesti, rezervirane za motorna vozila. Apeliral je še na župana, da je treba pristopiti k začetku sanacije gradu Podsmrcka. SPREJET REBALANS PRORAČUNA Po številnih vprašanjih in pobudah je lc prišla na vrsto osrednja točka seje, torej sprejetje rebalansa proračuna 2004. Svetniki so bili že pred sejo seznanjeni s predlogom rebalansa, svoje mnenje o spremembah v proračunu pa so povedali tudi predstavniki posameznih odborov. Igor Jernejčič je v imenu odbora za družbene dejavnosti povedal, da se odbor načeloma strinja s predlogom rebalansa, je pa izrazil nezadovoljstvo nad tem, da sc posamezni projekti, kot je razširitev prostorov šole na Krki in začetek projektne dokumentacije za nov vrtec v Ivančni Gorici, ne izvajajo dovolj hitro. Odbor je tudi ugotovil, da imajo občani številne pripombe glede izvajanja splošnega zdravstvenega varstva in izvajanja zobozdravstva v občini. Občinskemu svetu je predlagal, da bi v prihodnje v program svojega dela uvrstili tudi obravnavo poročila o delovanju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Jernejčič je tudi konkretno izpostavil problem, da je čakalna doba v ambulanti v Za-gradcu več mesecev, če pa si storitev pripravljen plačati, pa pride pacient na vrsto takoj. Župan jc ob tem poudaril, da so razmere v zdravstvu trenutno nevzdržne, kajti pritiskajo z vseh strani, tako pacienti kot zavarovalnica. Nikolaj Erjavec je dodal še to, da je imel svet Zavoda težka pogajanja za pridobitev petega zdravnika v splošni ambulanti. Zdravstvena služba bo torej po županovih besedah v bodoče predstavila občinskemu svetu poročilo o svojem delu. V imenu odbora za gospodarstvo, komunalo in varstvo okolja je Anton Medved izrazil mnenje, naj Občina čimprej pristopi k določitvi obrtne cone v Ivančni Gorici. Nezadovoljstvo odbora je predvsem v tem, ker po mnenju odbora Občina stori premalo za pospešitev gospodarskega razvoja. Pogoj za delovanje družbenih dejavnosti je uspešno gospodarstvo. V nadaljevanju so bili glede sprememb v rebalansu sprejeti še sklepi o tem, da se sredstva za sofinanciranje melioracij prenesejo v realizacijo za leto 2005 in da sc iz rezerve proračuna nameni za potrebe obnove gasilskega doma v Ambrusu 1 milijon. Živahno je zopet postalo, ko se je odločalo o tem, ali se in koliko se še nameni nogometnemu klubu Livar Ivančna Gorica in rokometnemu klubu SVIŠ. Svetniki so na koncu le izglasovali, da obema kluboma pripada še po 2 milijona sredstev, s tem, da se bo v prihodnje moralo jasno določiti, do katere višine bo še lahko Občina sponzor omenjenima kluboma. V NADALJEVANJU SEJE SE... Ko jc bil torej sprejet rebalans, je seja hitro slekla proti koncu. Svetnikom je bil predložen osnutek Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov in projektov, s katerim ne bodo določena sredstva, pač pa merila, po katerih se bodo v ta namen delila proračunska sredstva. Ko bo osnutek pravilnika dokončno izoblikovan, bo Občinski svet odločal o sprejemu. Ob točki, ki je bila na dnevni red sprejeta naknadno, je župan svetnike seznanil, da je v prostorih sejne sobe Občine 24. novembra potekala prostorska konferenca, katere namen je bil pripraviti spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev na območju naše občine. Program sprememb je sestavljen v skladu z prostorskim planom, ki gaje Občina Ivančna Gorica sprejela julija letos. Občinski svet je sprejel ta program sprememb, s čimer sc bo začel postopek sprememb in dopolnitev izvedbenih aktov, na osnovi katerih bo lahko upravna enota izdajala gradbena dovoljenja. Na seji so svetniki sprejeli še predlog sklepa o začasnem financiranju Občine Ivančna Gorica za leto 2005, slišali pa so tudi informacijo o občinskih stanovanjih. Občina jc lastnica M stanovanj, od tega jih je 18 na področju grosupeljske občine. Prav za slednja pa velja, da so od aprila letos v postopku prodaje. Sredstva, ki se pričakujejo od prodaje, bodo predvidoma uporabljena za stanovanjski sklad oz. gradnjo novih stanovanjskih objektov v občini Ivančna Gorica. Matej S te h UstanoviteljčasopisaKLASJEjeObčinskisvetObčineIvančnaGorica.Sedcžurcdništva:IvančnaGorica,CcstaII.grupc()drcd(wl7,telef()n:7869-4( AndrejAgnič.odgovorniurednik.MatejŠteh.pomočnikodgovornegau^ stvo). Saša Senica (kultura), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSI-T-Albin Macedonis.p.Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne \ racamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. MERCATOR JE DELIL MILIJONE Se še spominjate, kako smo se še pred časom vozili mimo velikega platoja nasutega peska ob obvoznici pod ivanško cerkvijo? Različna vprašanja so se nam porajala ob pogledu na dobro utrjeno površino. Potem pa končno pride novica: Mercator bo v Ivančni Gorici zgradil nov trgovski center. Da so sc dela zares pričela, je bilo treba potrpeli še nekaj časa, ko pa so začeli sestavljati to sodobno stavbo, je v rekordnem času pred našimi očmi in pred očmi vseh tistih, ki se spretno izogibajo cestninske postaje na avtocesti, zrasel nov trgovski center. Delalo sc je dobesedno dan in noč - kako tudi ne, saj je bilo vendar treba ujeli začetek decembrskega praznovanja in obdarovanj, ki se začne z Miklavževim prihodom. Otvoritvene slovesnosti na miklav-ževo soboto, torej 4. decembra, se je udeležilo več sto občanov in verjetno še mnogo drugih nakupovalcev, seveda pa je bil v Ivančni Gorici ludi prvi mož trgovske družbe Mercator d.d., gospod Zoran Jankovič. Preden je prišel na vrsto za besedo, ga je v imenu domače občine, občine gostiteljice novega trgovskega centra, pozdravil župan, gospod Jernej Lampret. »Mercator je prišel v deželo desetega brata,« zato je bilo temu primerno županovo darilo - slika Jurčičevega Krjavlja, ki ga je prejel Jankovič. Svojo hvaležnost ob odprtju nove Mercatorjeve enote je hotela izraziti v imenu glavnega izvajalca del, direktorica podjetja Trimo Trebnje, gospa Tatjana Fink. Njeno darilo je bila kopija Valvasorjeve Topografije dežele Kranjske. In nato se je v vlogo Miklavža postavil še direktor Mercatorja. Ob odprtju novega centra je čutil dolžnost in priložnost. da s tem, kar podjetje ustvarja, pomaga tistim, ki ustvarjajo po svoje na prostoru, kjer bo sedaj Merca- tor »najboljši sosed«. Pripravljeni so bili štirje vrednostni čeki: prvi je bil namenjen Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični in ga prevzela direktorica centra dr. Magdalena Zupančič. Drugi ček enake vrednosti je odnesel predstavnik kulturno-umetniškega društva Zvečer istega dne jim je namreč uspelo prvič zmagati v letošnji sezoni nastopanja v 1. slovenski rokometni ligi. In še preden seje pulz med bodočimi nakupovalci v Mercatorju umiril, sta župan in direktor Mercatorja prestri-gla trak na vhodu v trgovino in začeli so se prvi nakupi. Zaposleni so ob vhodu pozdravili svojega direktorja in mu simbolično izročili košaro, napolnjeno z dobrotami. Podobnega sprejema sta bila deležna tudi župan Lampret in Trimova direktorica. Gospod Jankovič je nato v spremstvu svoje žene opravil svoj prvi nakup v ivanškem Mercatorju. Račun je na koncu znašal nekaj več kot 17.000 tolarjev. Dejstvo je, da je bilo podobnih računov tega dne še veliko. Trgovina se je v trenutku napolnila in pred blagajnami so se pojavile dolge vrste. Seveda Mercator ob takih priložnostih vedno poskrbi tudi za privlačne nastope estradnikov, kot so bili v Ivančni Gorici Manca Urbanc-Izmajlov, Rok Kosmač in Ylenia, pri-družilil pa se jim je tudi domači Stiski kvartet. Stična Mik Lampret. Cek v vrednosti 500.000 tolarjev je bil namenjen nogometnemu klubu Livar Ivančna Gorica in ga je v imenu upravnega odbora kluba sprejel Jaka Sever. Zadnji, največji vrednostni ček pa je bil namenjen tistim, ki jih Mercator žc tradicionalno podpira. Predsednik rokometnega kluba SVIŠ dr. Janez Zupančič je prejel iz rok Zorana Jankovića ček v vrednosti 1 milijon tolarjev, pri čemer je Jankovič vpričo vseh navzočih znesek na čeku preklical in ga povečal še za en milijon: torej na dva milijona. Mercator torej ostaja veliki pokrovitelj slovenskega rokometa, finančna pomoč našim ro-kometašem pa je očitno prišla prav. V Ivančni Gorici stoji torej nova lična stavba v zeleni barvi, katere površina obsega skoraj 2000 m2 in ima menda kot edini Mccalorjcv center tudi pokrito parkirišče. Verjetno ji je uspelo že večino nas občanov privabiti v svoje prostore. Tja smo šli malo iz radovednosti in malo zato, ker smo ljudje pač taki, da vedno hočemo tisto, kar je najnovejše. Nikjer pa ni garancije, da je najnovejše tudi najboljše, pa četudi je najcenejše. Dejstvo je, da je v Ivančni Gorici zaživel nov trgovski gigant, ki bo nc samo najboljši sosed, pač pa morda tudi krvnik majhnih in žc zastarelih trgovin. Matej Šteli ZUPAN LAMPRET PREJEL PRIZNANJE OB 10. OBLETNICI LOKALNE SAMOUPRAVE Ob 10. obletnici uvedbe lokalne samouprave in prvih lokalnih volitev, ki so potekale 4. decembra 1994, so Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje tajnikov slovenskih občin pripravili slavnostno prireditev, katere namen je bil obeležiti ta pomemben zgodovinski dogodek v procesu demokratizacije naše države. Pred desetimi leti smo torej Slovenci prvič volili župane in občinske svete v kar 147 novih občinah, med njimi tudi v Občini Ivančna Gorica. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je v svojem nagovoru poudaril, kako pomemben je bil ta dogodek v letih po osamosvojitvi Slovenije in kakšen pomen ima lokalna samouprava danes, ko smo del Evropske unije. Priznanje izvajanju lokalne samouprave v Sloveniji je dal tudi predsednik Zbornice regionalnih oblasti pri Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Yavuz Mildon. Opozoril pa je na pomanjkljivosti na regionalni ravni in da so slovenske občine finančno premalo samostojne. Vrhunec prireditve, ki je potekala v dvorani kulturnega doma v Kamniku, je bila podelitev priznanj županjam in županom, ki so na čelu svojih občin že tri mandate. Takšnih »trimandatnikov« je bilo natančno 60, med njimi tudi župan občine Ivane" na Gorica Jernej Lampret. Medlem ko mu je predsednik Skupnosli občin Slovenije, mariborski župan Boris Sovič, predajal priznanje, je bilo v dvorani moč slišati šepetanje med navzočimi: »Lejga, Krjavelj ...« No, prepričani smo lahko, da župan Lampret ni znan samo po svoji šaljivi vlogi Krjavlja, ki si jo nadene od časa do časa. Občani pa smo lahko ponosni, da živimo v »Deželi desetega brata.« Matej Šteh ROMSKI ZAPOSLITVENI CENTER Tako se imenuje projekt, katerega partnerji prihajajo z dveh geografskih področij Slovenije, kjer živi romska populacija. To sta Dolenjska z Relu krajino in 1'osuvjem ter l'omurje. V partnerstvu sodeluje IH občin i tega področja, med njimi tudi Občina Ivančna Ornim, ter razne izobraževalne ustanove, '/.uvod RS za zaposlovanje, nevladne organizacije, društva in poslovne organizacije. Nosilec projekta in koordinator razvojnega partnerstva je občina Škocjan. S projektom so sc partnerice prijavile na razpis Evropskega socialnega sklada oz. Programa pobude skupnosli KOUAL 2004-2006 za Republiko Slovenijo, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Namen prijave je bil lorej pridobitev finančnih sredstev za financiranje projekta i/ evropskih strukturnih skladov. 29. oklobra 2004 je bil izdan sklep Ministrstva za delo. družino in socialne zadeve o odobritvi sredstev, in sicer v višini 105 milijonov tolarjev, za razvoj in izvajanje ideje romskega zaposlitvenega centra. Cilavni cilj razvojnega partnerstva Romski zaposlitveni center je. v skladu s prvim ukrepom Pobude skupnosti EOUAL, razvoj novih predlogov za strategijo zaposlovanja Romov, da bi se jim omogočil lažji dostop na Irg dela. Posledično bi prišlo do ustanovitve javnega krovnega zavoda z imenom Romski zaposlitveni center. Ta bi predstavljal krovno organizacijo, ki bi služila potrebam podjetij, ki že ali še bodo zaposlovala RoflM a tudi romski delovni sili. katero bi informirala, usposabljala in motivirala za vsiop at trg delovne sile. Namen projekta je torej ustanovitev organizacije, ki bi skrbela za širitev zaposlenosti med Romi v Sloveniji, pri tem pa ne gre za pridobivanje sredstev, ki bi se delila direktno romskim skupnostim. Vsekakor je to pomemben korak v procesu reševanja problematike zaposlovanja Romov, s čimer se na nek način rešujejo tudi druga vpnišunja, povezana / romsko problematiko. Matej Šteli ZAKAJ VRSTA PRED ZOBOZDRAVSTVENO AMBULANTO? Kot je razvidno iz obvestila Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, je I. decembra začela /, delom nova splošna ambulanta. To je glede na razmere, ki ponavadi vladajo v čakalnicah zdravstvenega doma, zelo spodbudno, ne pomeni pa, da bodo vrste pred zdrav uikovo ambulanto sedaj popolnoma izginile. Zagotovo pa bo uvedba t.i. petega zdravnika zagotavljala hitrejšo in učinkovitejšo zdravstveno oskrbo, če se bomo občani seveda posluževali te možnosti. Z vrstami in storitvami pa je povezano ludi nezadovoljstvo, ki se širi med občani in se nanaša na zobozdravstveno službo. Slaba volja je povezana z vprašanjem, zakaj je v zobozdravstveni ambulanti v Zagradcu čakalna doba več mesecev, medtem ko lahko pacient, v primeru samoplačniške storitve, pride na vrsto praktično takoj. Za pojasnitev lega vprašanja je potrebno pravilno razumevanje zdravstvenega sistema in pogojev, ki določajo delo zobozdravstvene službe. Javno zdravstvo v Sloveniji je organizirano tako, da Ministrstvo za zdravje preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje določa število zdravstvenih storitev glede na število prebivalcev. To pomeni, da na določeno število ljudi pride določeno število zdravnikov in s tem tudi zdravstvenih storitev. Po teh merilih je kvota zdravniškega osebja v Zdravstvenemu domu v Ivančni Gorici polno zasedena. Zdravstveni dom ima z zavarovalnico sklenjeno pogodbo o koncesiji, ki določa, kakšen je delež koncesije oz. sred- stev, ki jih zagotavlja zavarovalnica za opravljene zdravstvene storitve. Da sc lahko meri, koliko je že opravljenega dela oz. porabljenih sredstev, je vsaka zdravnikova oz. zobozdravnikova storitev točkovana. Lahko bi rekli, da ko se točke porabijo, tudi zobozdravnik ne more več uporabljati sredstev, ki mu jih zagotavlja koncesija. V primeru zobozdravnice Aleksandre Križaj-Dumič, dr. dent. med., ki dela v zobozdravstveni ambulanti v Zagradcu, pomeni to, da ko so sredstva koncesije potrošena, lahko pacient pride na vrsto samo, če zobozdravnikovo delo plača sam. Sicer pade v čakalno vrsto. V nujnih primerih seveda pacient lahko pride na vrsto lakoj, vendar samo toliko, da se odpravi bolečina, nato pa je tako kot ostali uvrščen v vrsto. V Zagradcu je možnost samoplačniške storitve, ker dr. Križaje-va nastopa kot pravna oseba, medtem ko v zdravstvenem domu v Ivančni Gorici te možnosti ni, ker ni proste ambulante izven časa, ki je rezerviran za delo po pogodbi z zavarovalnico. Tako mora zdravstveni dom stroške storitev, ki so opravljene preko pogodbe, pokriti sam. Eden izmed pogojev, ki so navedeni v pogodili o koncesiji, je ludi ta, da mora vsak koncesionar ažurno obveščati Zavod za zdravstveno zavarovanje o čakalnih dobah in o ordinacijskem času posameznih zdravnikov. Ti podalki so dostopni tudi javnosti na spletnih straneh Zavoda, kjer lahko vsak dobi informacijo za vse zdravstvene ordinacije v Sloveniji/Tako objavljanje je namenjeno temu, da lahko vsak držav- ljan v Sloveniji prosto izbere zdravnika, morda tudi glede na čakalno dobo. Čakalna doba za zobozdravstvene storitve v Ivančni Gorici je za l.i. zdravljenje do pol leta. za protetiko pa do 8 mesecev. V Zagradcu je še daljša: za protetiko se čaka več kot eno leto, za zdravljenje pa 8 mesecev. Čakalna doba, da pacient, potem koje opravil pregled, dobi orto-dontski aparat, pa je celo 3 leta. Pri tem je treba poudariti, da so čakalne dobe pri zobozdravnikih v drugih zdravstvenih domovih po Sloveniji večinoma še daljše kot v Ivančni Gorici. Tako torej lahko ugotovimo, da je potrpežljivost še vedno najboljša rešitev. Ljudje se moramo pač sprijazniti s tem, daje naše zdravje vse bolj odvisno predvsem od naših laslnih prizadevanj, koliko zanj sami poskrbimo. Vsi torej prispevamo v skupni koš. in ko se ta izprazni, so za kaj več spet na vrsti naši žepi. Matej Šteli KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 POLICIJA SVtTUJl KDAJ SO DOVOUENE PETARDE? Policisti vsako leto obravnavamo množično uporabo petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Medtem ko takšno početje določenim posameznikom in skupinam pomeni zabavo, je za večino državljanov neprijetno in pomeni svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči in drugo), vznemirja ljudi in živali ter onesnažuje okolje. Policisti bomo storili vse, kar je v naši moči. da omejimo nezakonito uporabo in zmanjšamo možnosti poškodb. Dosledno bomo ukrepali proti vsem, ki bodo metali petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno, in sicer: V ŠOLAH IN NJIHOVI OKOLICI, V BLIŽINI ZDRAVSTVENIH DOMOV IN BOLNIŠNIC, VRTCEV, DOMOV ZA OSTARELE, V OKOLICI CERKVENIH OBJEKTOV, V STRNJENIH NASELJIH, NA HODNIKIH STANOVANJSKIH BLOKOV, V ŠPORTNIH OBJEKTIH IN NA DRUGIH KRAJIH, KJER SE ZBIRA VEČJE ŠTEVILO LJUDI. Pirotehnični izdelki, katerih učinek je pok, se smejo uporabljati le od 26. decembra do 2. januarja, torej bomo ukrepali tudi proti vsem tistim, ki te omejitve ne bodo upoštevali. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov pro- blem vseh, zato prosimo vse, predvsem pa starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjšanju posledic. S SKUPNIMI PRIZADEVANJI SE JE MOGOČE IZOGNITI MAR SIKATERI NEVARNOSTI IN USODNI POSLEDICI. Vsem občanom občine Ivančna Gorica želita SREČNO, PREDVSEM PA VARNO NOVO LETO 2005 vodji policijskega okoliša Marjan hric in Rudi Grunbacher. OBVESTILO »CRNE GRADNJE« Urad za graditev in sistem prostora pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo objavlja obvestilo investitorjem oz. lastnikom nedovoljenih (črnih) gradenj, ki so leta 1993 vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe in vplačali depozit, naslednje OBVESTILO Investitorje oziroma lastnike objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni brez predpisanih dovoljenj in se zato štejejo za nedovoljene (črne) gradnje, opozarjamo, daje z določbami 201. člena ZGO-1 določeno, da po 1. 1. 2005, ne glede na to, da so v skladu zli. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, ZUN-ČG) vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit, ne bodo več varovani pred takšno prisilno odstranitvijo, razen če so pri krajevno pristojni enoti že vložili oziroma bodo najpozneje do 31. 12. 2004 vložili zahtevo za njihovo legalizacijo. Investitorji oziroma lastniki takih objektov, ki so v območju Triglavskega narodnega parka, pa morajo vložiti zahtevo za legalizacijo najpozneje do 14. 1. 2005, ker so uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka (Uradi list RS, št. 119/02) začele veljati 14. 1. 2003. Zato vsem takšnim investitorjem priporočamo, da čimprej, najpozneje pa do 31. 12. 2004 oziroma najpozneje do 14. 1. 2005 pri krajevno pristojni upravni enoti vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. mag. Sanja TRAUNŠEK direktorica Urada za graditev in sistem prostora NEVŠEČNOSTI Z ADSL-OM Zaradi težav nekaterih občanov s priključevanjem na ADSL smo se odločili, da vzroke zanje preverimo pri pooblaščenih institucijah. Po dokaj dolgotrajnem tipkanju različnih telefonskih številk in vsakokratnem pojasnjevanju razlogov za klic smo končno našli nekoga, ki je (približno) razjasnil dvome. To je storila Helena Čerin, predstavnica za stike z javnostjo pri Siolu, ki je povedala: »Pri uporabi storitve SiOL ADSL nam ni znano, da bi imeli naročniki v vaseh Dob, Lučarjev Kal in Zagradcc kakršnekoli težave. Če ima kdo od vaših bralcev težave pri uporabi širokopasovnih internetnih storitev, ga vljudno vabimo, da nam sporoči svoje dostopovne podatke, da preverimo možne razloge za slabše delovanje storitve. SiOL pri ponujanju širokopasovnega dostopa do interneta ADSL najema infrastrukturo Telekoma Slovenije. S tem sprejemamo pogoje za priključitev naročnikov v dostopovno omrežje ADSL, med katerimi je tudi ISDN. Nekatere krajevne skupnosti so se res organizirale in nam posredovale spisek interesentov za priključek ADSL. Spiske smo posredovali Telekomu Slovenije, ki je načrt izgradnje omrežja prilagodil povpraševanju. Telekom Slovenije pri izgradnji daje prednost skupnostim, v katerih je med 16 in 20 interesenti. Za vsa vprašanja v zvezi s pridobitvijo priključka ADSL ima SiOL na razpolago tudi klicni center za pomoč uporabnikom, kjer na brezplačni telefonski številki 080 1000 čakajo svetovalci, ki bodo vašim bralcem z veseljem pomagali.« V uredništvu upamo, da smo vam s pomočjo Čerinovc pomagali odpraviti kakšno nejasnost, v nasprotnem primeru pa boste morali tudi sami zavrteti omenjeno številko. Lojze Grčman vesel (božič m z(d*► ročno izdelan zlat in srebrn nakit >U izdelava po naročilu w popravila vdelava kamnov £*v< čiščenje nakita >v predelava lomljenega zlata %Ž> graviranje %žs vstavljanje medicinskih uhano POSEB Srečno 2005 a MU 10% popust ob vsakem nakupi sodelovanje v nagradnem žrebal oteženo) dihanje, lovljenje sape, izguba zavesti in hitra smrt. Pri ljudeh jc opisano, da se vzporedno s temi znamenji pred smrtjo v ustih pojavi okus po kovinah . Cianogenetske glikozide vsebujejo grenki mandclj (Prunus amagdalus L.) in divja višnja (Prunus serotina), nahajajo pa se v kar visokih koncentracijah tudi v koščicah sadnih visenj, breskev in marelic. Otroci se lahko zastrupijo Z odpiranjem teh koščic in konzumiranjem jedrc koščic. Vsi ti glikozidi imajo značilen grenkoben vonj po grenkem mandlju. Nekaj cia-nogenelskih glikozidov sc nahaja tudi v sudanski travi (Sorgum sudanense L.), sirku (Sorgum vulgare), pa tudi v krmni pesi in repi (pri repi predvsem v nezrelem stanju), v arabski nokoti (Lotus arabiens L) in lanenem se menu (Linum vulgare). Za krmno peso je bilo nekoč, ko se je pesa pred konzumacijo še kuhala v kotlih, znano, da se je pod pokrovom nabralo kar veliko cianovodikovc kisline inje bilo treba kotel pustiti nekaj časa odkrit, da je le-ta izhlapela. Cianidi so zelo nevarni hitro delujoči strupi, če sc naberejo v zadostni koncentraciji; če jih uživamo daljši čas v nizkih koncentracijah, pa niso nevarni, ker se v organizmu zelo hitro presnavljajo (detoksicirajo). Proste cianide lahko včasih vsebujejo tudi druge rastline, prizadete od toče, ker so cianogenetski glikozidi v majhnih količinah prisotni v mnogih rastlinah kot zaloga in vir energije. Valentin Skuha KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 KAKŠEN DOM ZA STAREJŠE POTREBUJEMO Žc sam pogovor o domu za starejše vzbudi pri ljudeh različne občutke. Nekateri se o tem nočejo niti pogovarjati, ker so najbrž prepričani, da se jim nikoli v življenju ne more zgoditi, da bi potrebovali domsko oskrbo. Večina ljudi, zlasti starejših, pa je bolj realnih, in opažam, da je teh vedno več. Življenjske izkušnje kažejo, da se skoraj vsak človek na starost lahko znajde v položaju, ko zaradi telesne oslabelosti, nesposobnosti gibanja ali duševne prizadetosti ne more več sam skrbeti zase in potrebuje neprestano tujo pomoč. V zadnjem času je vse več organizirane pomoči na domu. Ta običajno predvideva sodelovanje svojcev in starejšim pomaga takrat, ko v določeni meri še lahko skrbijo zase. Upoštevati je treba, da nekateri bližnjih svojcev nimajo ali pa jim ti zaradi zaposlitve ali iz drugih razlogov ne morejo pomagati. Kadar nekdo potrebuje pomoč ves čas, bi moralo za bolnika skrbeti več oseb. in sicer podnevi in ponoči. Take vrste pomoči pa skoraj v nobeni družini že zaradi finančnih razlogov ni mogoče organizirati. Zato je jasno, da pomoč na domu ne more nadomestiti oskrbe v domu za starejše, in zato je nadaljnja gradnja domov nujno potrebna, saj le-teh močno primanjkuje. Kakšne so potrebe? Kako je z zmogljivostjo sedanjih domov za starejše in gradnjo doma v Ivančni Gorici? Že več let spremljam probleme, ki jih imajo starejši in njihovi svojci, kadar potrebujejo oskrbo v domu. Vezave pri iskanju prostora so vedno hujše, kar je glede na povečanje števila starejših tudi razumljivo. V občini Ivančna Gorica je sedaj od 13 567 prebivalcev kar 1935 oseb starejših od 65 let. Najbližji je Dom starejših občanov v Grosupljem, ki lahko sprejme 176 oskrbovancev. Tam je zdaj 60 oskrbovancev iz občine Ivančna Gorica. Za oskrbo v domu. ki je popolnoma zaseden, je vloženih 300 prijav. Poleg doma v Grosupljem naj bi potrebe upravne enote Grosuplje (kamor spada tudi občina Ivančna Gorica) pokrival še Delovno-varstveni zavod Ponikve. Kot sem izvedela, ta dom sprejema zdaj le mlajše invalide, ne pa oskrbovancev nad 65 let. Glede na razdaljo bi za potrebe občanov Ivančne Gorice morebiti prišla v poštev še domova v Trebnjem in Novem mestu. Dom starejših občanov v Trebnjem je bil zgrajen pred petimi leti. V njem je 143 oskrbovancev, od tega jih je sedem iz Ivančne Gorice. Na sprejem čaka 50 oseb, in kot sem izvedela, gradijo že prizidek k domu. V Domu starejših občanov v Novem mestu sta dve oskrbovanki iz občine Ivančna Gorica. Za sprejem je prijavljenih kar 112 oseb. Za Ljubljano je splošno znano, da so domovi zasedeni, prijavljenih je veliko interesentov, čakalne dobe pa so izredno dolge. Večkrat se slišijo ugovori, da število prijavljenih po posameznih domovih ne kaže realne slike, ker se ljudje prijavljajo v več domov hkrati. Več prijav posameznikov nedvomno obstaja, toda to za ugotovitev o zasedenosti domov ni bistveno. Po drugi strani pa to še dodatno dokazuje hudo prostorsko stisko. Pomembno je torej, kolikšna je dejanska možnost, dobiti prostor v domovih, ki glede na razdaljo pridejo v poštev. Kot se je izkazalo v občini Ivančna Gorica, možnosti za takojšen sprejem v dom ni, pa če so bolnikovo zdravstveno stanje in družinske razmere še tako kritični. Načrti... Zato sem v julijski številki časopisa Klasje z zanimanjem prebrala, da je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na seji 17. junija 2004 sprejel sklep, da se Občina prijavi na razpis za prijavo namere za izgradnjo doma za starejše, ki ga je objavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, za obdobje 2006-2010, in da namerava prijaviti dve možnosti: adaptacijo stare šole v Višnji Gori, ki bi bila dislocirana enota Doma starejših občanov Grosuplje, ali pa izgradnjo samostojnega doma za starejše na lokaciji zazidalnega načrta 14/a »Novi center Ivančna Gorica« - objekt 9d. Poslali so dve prijavi, ki vsebujeta obe varianti, pri čemer naj bi bila v stari šoli zagotovljena oskrba za 34, v novogradnji pa za 60 občanov. V programskih izhodiščih, ki jih je Občina poslala na ministrstvo skupaj s prijavami, je navedeno, da indeks pokritosti potreb na območju upravne enote Grosuplje trenutno presega indeks 100 (DSO Grosuplje in DVZ Prizma Ponikve). Na podlagi kakšnega izračuna je bil tak indeks ugotovljen, ni razvidno, očitno pa je bil pri tem upoštevan dom v Ponikvah, ki sedaj starostnikov sploh ne sprejema. Ker indeks pokritosti oseb ministrstvo nedvomno upošteva pri dodeljevanju sredstev za gradnjo, bi morala biti pokritost potreb natančno ugotovljena in razumljivo obrazložena, da ne bi izgledalo, kot da je v Upravni enoti Grosuplje v domovih več mest. kot jih občani potrebujejo, kar seveda ni res. Natančen podatek bo treba sporočiti tudi na ministrstvo. ... in ljudje Po izidu članka v Klasju sem govorila s številnimi krajani, kaj menijo o obeh predlaganih variantah. Nobenemu od njih se ne zdi primerna rešitev z adaptacijo stare šole v Višnji Gori. Naj navedem nekaj pomislekov. Glede na potrebe je zmogljivost adaptirane stare šole (34 oskrbovancev) očitno premajhna. Ker se šolski prostori bistveno razlikujejo od potrebnih prostorov za dom, bi bili stroški adaptacije gotovo nesorazmerno veliki. Sto let stara stavba pa tudi kljub vsem adaptacijam ne bi nudila primernega bivalnega okolja za oskrbovanec. Šolo sem si ogledala in menim, da so ti pomisleki občanov upravičeni. Strinjam se tudi s krajani, da bi prišla v poštev le gradnja novega doma s primerno zmogljivostjo. Glede na izkušnjo doma v Trebnjem, kjer se je žc po nekaj letih pokazala potreba po prizidku, očitno tudi zmogljivost novogradnje za 60 oskrbovancev, ki jo v prijavi omenja Občina, ne bi zadostila niti sedanjim, kaj šele bodočim potrebam. Občina doslej tudi še ni pridobila lastninske pravice do zemljišča, na katerem naj bi bila ta gradnja. Iz zazidalnega načrta je razvidno, da je predvidena lokacija za dom - objekt 9d - v kompleksu nizkih blokov in stisnjena med parkirnim prostorom in železniško progo, tako da je nemogoče kakšno bistveno povečanje zmogljivosti. Ker mora Občina za sodelovanje v razpisu ministrstva poleg prispevka 10 % ocenjene investicijske vrednosti med drugim zagotoviti tudi lastno zemljišče in ga komunalno opremiti, naj Občina Ivančna Gorica čim prej zagotovi komunalno opremljeno zemljišče za gradnjo doma s primerno zmogljivostjo in izpolni ostale zahtevane pogoje, saj sicer s svojo prijavo ne bo mogla uspešno sodelovati. Brez tega pa niti v letih 2006-2010 ni mogoče pričakovati pomoči države pri gradnji doma, ki je občanom že sedaj nujno potreben. Nada Sval PO POTEH NAŠIH PREDNIKOV V soboto, 18. septembra 2004, smo se ob 7. uri zjutraj /, avtobusom Ljubljanskega potniškega prometa izpred doma upokojencev Šentvid pri Stični odpeljali člani našega Turističnega društva na izlet po lepi Sloveniji in na sosednjo Koroško v Avstriji. Z nami niso bili samo člani, ker naše društvo rado vzame s seboj tudi druge potnike. Tako pokažemo, da smo vedno pripravljeni sodelovati tudi /. ostalimi krajani in okoličani. Do objavljenega roka se nas prijavilo dovolj: s šoferjem in vodičko nas je bilo 56. Seveda smo tudi tokrat naročili lepo vreme, ker k dobri volji in razpoloženju spada tudi tO. V Ljubljani smo tistega jutra sprejeli na avtobus gospo vodičko. V Preddvoru smo si privoščili krajši postanek za jutranjo kavico in ugodili tudi prvotnim telesnim potrebam. Nato smo pot nadaljevali proti Jezerskemu. Ob prelepem planšarskcm jezeru smo malicali ter si nato ogledali nepozabno okolico z vrhovi naših gora, čeprav vidljivost zaradi megle takrat še ni bila najboljša. Ko smo se po vijugasti cesti dvignili proti prelazu oz. mejnemu prehodu z Avstrijo, so se nam že pokazali vršaci v svoji najlepši podobi. Državno mejo smo prečkali brc/, posebnih kontrol in se spustili v dolino proli Železni Kapli. Se dobro si nismo oddahnili od vožnje, že smo prispeli v Celovec in nato na Go-sposvetsko polje. Tam smo si ogledali zgodovinsko cerkev in na ravnici knežji stol, kjer so naši predniki Karantanci ustoličcvali svoje vojvode. Nato smo se vrnili in si v bližini Celovca ogledali /.namenili Minimundus- svet v malem. Vso pot nam je vodička razlagala zgodovino in znamenitosti krajev, ki smo jih obiskali. Nismo uživali samo ob pogledu skozi okno avtobusa, ampak smo si s poslušanjem tudi obogatili vedenje o naših slavnih prednikih. Preko Borovclj in Ljubelja smo se vračali v Slovenijo. Na Podljuhclju smo v znanem gostišču imeli kosilo, ki se nam je oh 17. uri prav prileglo. Po kosilu smo se še nekaj časa Zadržali v veseli družbi, da se je hrana polegla, in popili vsak nekaj, za še bolj veselo razpoloženje. Ko se nam je zazdelo, da bo dovolj, smo se odločili, da se odpeljemo proti domu. Ob takih priložnostih je obvezna tudi gasilska fotografija. Hno od njih prilagamo kot dokaz, da smo se zares dobro zabavali. Po enotirni vožnji smo v Šentvid prispeli ob pol devetih zvečer. Preden smo se razšli, smo že razmišljali o novem doživetju in si obljubili, da nihče izmed nas ne bo manjkal na Martinovem izletu. Bilo pa bi lepo, če bi se nam na katerem od naslednjih izletov priključil tudi kdo od bralcev Klasja. Predsednik TD Šentvid pri Stični Janez Kastelic V ZGORNJO DRAGO CEZ NOVI MOST V nedeljo, 5. decembra, je bilo za krajane Zg. Drage slovesno kol že dolgo ne. Potem koje bil letos poleti ustanovljen gradbeni odbor in so se septembra začela dela, je končno prišlo tudi do otvoritve novega mostu čez Višnjico. Stari most, kije bil že močno dotrajan, je bil potreben temeljitega popravila, izkazalo pa seje, da bi bila izgradnja novega še boljša rešitev. In ne samo nov most, na novo je bila asfaltirana tudi cesta, ki pelje čez most in nato še čez železniški prehod pred železniško postajo Polževo. Za izvedbo projekta so vaščani prispevali dobra dva milijona, na pomoč pa sta priskočili tudi Občina s prispevkom 1,2 milijona in KS Višnja Gora z 800.000 tolarji, lako Občina kot KS sla še dodatno prispevali tudi za asfaltiranje približno 100 metrov dolge trase. S skupnimi močmi nam je torej uspelo izpeljati nujno potrebno delo, kije bilo tudi velik finančni zalogaj. Zato se predsednik gradbenega odbora .lože Brčan v imenu gradbenega odbora in v imenu vaščanov zahvaljuje Občini Ivančna Gorica in KS Višnja Gora ter Jožetu Nošami iz Peskokopa Podsmreka, ki je prispeval ves pesek za izgradnjo mostu. Zahvaliti pa se želijo tudi vaščani sami, in sicer trem, ki so največ pripomogli k temu, da so bili njihovi načrti izpeljani: Jožetu in Rudiju Berčanu ter Janezu Jančarju. Brez njihove požrtvovalnosti in časa, ki so ga namenili delovnim akcijam, mostu še danes ne bi bilo. V dneh, koje v našo deželo zima že pošteno zakorakala, smo veseli, da so naše kleti že napolnjene s potrebno ozimnico. No, pri Blatnikovih iz Šentvida so Žan, Špela in Ana jesensko nabiranje pridelkov vzeli -ares in se pri tem očitno tudi zabavali. Kolerabe je bilo pa toliko, da so pujskom verjetno že šteti dnevi. PREVZEM ŠOTORA, PRAPORA IN GASILSKEGA AVTOMOBILA - VSE V ENEM V nedeljo, 4. decembra, se je v Stični dogajala velika stvar. Človeka so pritegnili ne samo svetleči se gasilski avtomobili in zloščene gasilske uniforme, ampak tudi na dvorišču Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Stična postavljen ogromen šotor. To je tisti šotor, o katerega nabavi se govori že več let. Končno ga je, pri nemških prijateljih, kupila Občina Ivančna Gorica skupaj s štabom Civilne zaščite in z Gasilsko zvezo Ivančna Gorica. Rabljen šotor, primeren za vse prireditve, ima kapaciteto približno 800 ljudi in je cenovno predstavljal kar velik zalogaj; zanj so odšteli okoli 5 milijonov tolarjev; šotor se bo uporabljal za različne občinske prireditve brezplačno, ostali uporabniki (društva, organizacije, posamezniki) pa ga bodo lahko najeli. Žal cena najema še ni znana. Tudi glede postavitve ne bo težav, saj se je za ta namen izurilo kar nekaj prostovoljcev PGD Stična, ki bodo s šotorom tudi upravljali. To nedeljo je PGD Stična z vsemi ceremonijami, ki sodijo zraven, prevzelo v uporabo omenjeni šotor. ( dede na to, da je letos minilo že deset let od ustanovitve Gasilske zveze Ivančna Gorica, je le-ta na proslavi prevzela nov prapor. Kot je povedal slavnostni govornik, župan Jernej Lampret, novi prapor predstavlja simbol združevanja ljudi in moči; na njem so upodobljeni štirje grbi, raz- deljeni na štiri sektorje, novi prapor pa bodo nosili štirje praporščaki. Slovesnosti ob prevzemu so se udeležili gasilci iz občine Ivančna Gorica, predstavniki drugih, sosednjih gasilskih zvez in društev ter predstavniki iz Nemčije, in sicer iz mest Iliersc-haid in Robersdorf. Omenim naj, da so vrli Nemci prinesli s seboj kar 100 litrov kuhanega vina, "da nam ne bo zima". Slavnostnih gostov in govornikov ni manjkalo, vsi pa so čestitali Gasilski zvezi Ivančna Gorica, in še posebej njenemu predsedniku Alojzu Ljubicu, ter PGD Stična za vložen trud, izrazili pa so želje za uspešno delovanje tudi v prihodnje. Ob koncu slovesnosti je PGD Stična prevzela še nov avtomobil, za katerega jim želimo, da jim bo dobro služil na reševalnih pohodih. Povsem na koncu več kot uro trajajoče slovesnosti s podelitvijo zahval in odlikovanj je opat Anton Nadrah blagoslovil vse tri nove pridobitve. In tako se je gasilsko veselo razpoloženje nadaljevalo še pozno v večer. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! np PRAZNIK DOBROTE IN UUBEZNI "Karitas je ljubezen," je 28. novembra, ob nedelji Karilasa, rekel gospod .lože Kaslclic, župnik v lvančni Gorici in s tem stavkom povzel Jezusove besede: "Ljubile se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil." Župnijska Karitas Ivančna Gorica z vsem svojim bistvom izpolnjuje lo božjo zapoved. Njihovo prvo in edino načelo je ljubezen do bližnjega, iz nje pa črpajo moč za dobroto, ki je z njo neločljivo povezana. "I ločeni, da nenehno poudarjaš, naj si tisti, ki verujejo v Boga, prizadevajo, da se bodo posvečali dobrim delom. To je dobro in ljudem koristno." Župnijska Karitas Ivančna Gorica v duhu teh misli deluje že vse od leta 1991, Vodi jo gospini župnik Jože Kaslelie, v njej pa sodeluje še <) prostovoljk. Povezani so s Škofijsko Karitas Ljubljana, ki jim nudi tudi dodatno strokovno izobraževanje, duhovne obnove in srečanja, s Centrom za socialno delo, Rdečim križem, patro-nažno službo in Župnijskim pastoralnim svetom. Delno finančno pomoč za izved- bo programa jim nudi Občina Ivančna Gorica, nekaj sredstev dobijo od prostovoljnih prispevkov, kakšen dragocen dodaten tolar pa prinese še nabirka ob leđnu Karitas. Njihova prednostna naloga je odkrivanje materialnih in drugih stisk, ne glede na versko pripadnost. Seznanili njihovih del. tako kot njihovi nesebični pomoči, ni konca. Prostovoljke so pripravljene pomagati invalidom ter bolnim in umirajočim ljudem, po potrebi nudijo pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom s hrano, higienskimi potrebščinami in plačilom položnic. Prav lako Z nakupom življenjskih potrebščin pomagajo ostarelim, ki živijo sami. Nudijo tudi prevoz starejših in invalidnih oseb k maši. Ob smrti faranov se zberejo s svojci in skupaj molijo za umrlega. Ostarele, bolne in invalidne žiipljanc, liste doma in tiste, ki živijo v Domu starejših občanov, za božič in veliko noč razveselijo z obiskom, da rilom in čestitko. Župljanov. starejših od HO let, je 60, 150 pa je ostarelih, bolnih in invalidov. Vse župljanc. starejše od HO let. ob njihovem rojstnem dnevu obiščejo na domu in jim polepšajo dan z drobno pozornostjo - darilom in Čestitko. In lako kot pomagajo tistim, ki so potrebni pomoči, se prostovoljke veselijo ludi vsakega novega življenja in sodelujejo / mladimi, ž*, geslom "Pozdrav življenju" oh zaključku leta obiščejo družine, ki so v pričujočem letu dobile novega člana in jim voščijo, oh krstu pa jim podarijo kipec angela varuha. Judi pri pripravi daril za miklavževanje ne počivajo. Mladi jim pomagajo pri izdelavi voščilnic in daril, v zameno za pomoč pa jih ob oratoriju razveselijo s pecivom. Za binkošti vsako leto v cerkvi pripravijo srečanje ostarelih, bolnih in invalidnih z mašo, kulturnim programom in pogostitvijo. Tiste brez prevoza pripeljejo prostovoljke same, oskrbovance iz Doma starejših občanov pa skrbne sestre. Ob nedelji Karilas so delujoče v tej skupnosti v cerkvi v lvančni Gorici pripravile razstavo izdelkov in voščilnic. Ti so rezultat 13 let prostovoljnega dela, prežetega z veseljem, ljubeznijo in s trdno prepričanostjo, da še vedno lahko polepšamo dan tistemu, ki ga pestijo hude preizkušnje in ki tako zelo potrebuje našo pomoč. "Kdor sprejme tistega, ki ga pošljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal." S temi besedami so članice Župnijske Karilas povabile k sodelovanju nove člane, saj srčnost in dobrota polepšata življenje tistemu, ki sprejema, in še bolj tistemu, ki daje. VIVANCNI GORICI ZE PETIČ PODELILI PRIZNANJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA Ocenjevalna komisija turističnega društva Ivančna Gorica si je tudi letos večkrat skrbno ogledala zunanjo podobo domov in splošno urejenost bivalnega okolja v lvančni Gorici in okoliških vaseh. Kljub pridobljenim izkušnjam je bila tudi tokrat pred težko odločit vijo. saj je vedno več lepo urejenih domov, ki vzbujajo pozornost in zaslužijo priznanja. Nekaj zaslug za napredek v tej smeri ima prav gotovo tudi društvo z ocenjevanjem in drugimi dejavnostmi. Na podlagi preizkušenih meril je komisija za leto 2004 podelila priznanja naslednjim občankam: Lojzki Sever, Majdi Maver, Mojci Zupančič, Fani čampa vse iz Ivančne Gorice - in Jožefi Piškur iz Velikega Črnela. Slovesna podelitev, popestrena s prijetnim kulturnim programom, je bila 10. decembra v lvančni Gorici. Svečanosti se je udeležila tudi večina nagrajencev iz prejšnjih let. Ti še vedno vzorno skrbijo za svojo okolico, čeprav začasno nastopajo izven konkurence. Obljubili so. da se bodo trudili tudi v prihodnje. LS Nagrajenke s pokali in priznanji. Med njimi tudi predsednik društvu Slane Kle-nieneie in tajnica društva Ljuba Štrubelj. ki slu nosila največ bremen pri izpeljavi tekmovanja in prireditve. LIONS KLUB PODARIL RAČUNALNIK December je mesec darov in voščil. Gesto solidarnosti in pomoči je tokrat pokazal tudi Lions klub iz Trebnjega, ki se že šesto leto ukvarja z organiziranjem pomoči mladim, zla sli slepim in slabovidnim. Tokral je njihova pomoč segla tudi v našo občino, natančneje do Matije Brcgarja iz Znojil. Devetega decembra so predsednik kluba Bruno Ćibej in člana te dobrodelne organizacije Miloš Genorijo in Janez Radoš obiskali družino dva najst letnega Matija, /. namenom, da mu predajo ček v vrednosti 200.00(1 tolarjev. S tem denarjem si bo lahko kupil prenosni računalnik. Matija je najstarejši od treh otrok pri Bregarjevih in hodi v 7. razred OŠ Slična. Rojen je bil z napako na mrežnici in njegov vid je tako šibek, da komaj zazna posamezne obrise in svetlobo. Že pred časom je s pomočjo donatorjev v naši občini prejel prilagojen računalnik z Braillovo pisavo, da je lahko začel spremljati pouk v redni šoli s svojimi vrstniki. Vendar, da ga je lahko uporabljal tudi doma, ga je bilo vedno treba prenašati i/, šole domov in obratno. Sedaj bo ta skrb odveč. Matija bo lahko imel svoj. /a učenje in normalno funkcioniranje nujno potreben računalnik tudi doma. Želimo mu veliko uspeha pri njegovem šolanju, v letu, ki prihaja, pa obilo radostnih trenutkov / domačimi sošolci in prijatelji. ■u 06 CjttArež™ "a praksi za praznike glavni pek »i W?DHoeta uha in piškotov/ pomagal pn peta M kQrake simpatično predstavt svoj v ko se uem za peka-meje P navdušU.VŠećmtjeto,dabnko lastrrimi rokami ustvanmnekaj kar vsi cenijo in imajo r*, P<* Zato tudt najbolj uzwa v ročne je. daje 5t.pen*^ta^ S^Kl^-dobetpek. Wvednonajdeč^^e | v košarki okolico. Ob praz^ glavni pn peta pralen ekel c(H) ml smetane, 3 biskvitne oblate temne čokoladne barve, 2 zavitka uttjevalca za smetano Sesekljamo belo kuverturo in dodamo 700 ml smetane, rahlo segrejemo in raztopimo. Dobimo svetlo kremasto maso, ki jo čez noč poslavimo v hladilnik. Čokoladni biskvitni oblat položimo na krožnik. Stepemo svetlo čokoladno smetano z. Utrjevalcem, jo gladko namažemo po biskvitu in pokrijemo z drugim pripravljenim biskvitnim oblalom. Ponovno premažemo s svetlo kremo in položimo nanj še zadnji biskvitni oblat. S preostalo smetano okrasimo torto in jo po želji polresemo s čokoladnimi ostružki. KAKO POSTREŽEMO VINO? Če se odločimo, da bom pri obroku postregli le z eno vrsto vina, ga uskladimo s prvo glavno jedjo, na katero naj se kasneje navezujejo vse druge jedi, in seveda tudi izbrano vino. Če bo glavna jed iz rdečega mesa, lahko zraven ponudimo kako rdeče vino izrazitejšega okusa. Če bomo za glavno jed postregli ribo, naj bo vino belo in zelo suho. Obed lahko začnemo z zajcem v omaki ali s skledo zelenjave. Ce bomo ponudili sir, je ta lahko kozji, za sladico pa lahko izberemo manj sladko sadno torto. Nekatere vrste zelenjave lahko uničijo harmonijo kakšne jedi. Tako npr. špar-geljni, špinača in artičoke vsebujejo veliko kisline, ki lahko pokvari okus nekaterih vin, predvsem rdečih. Če se boste odločili za kitajsko postrežbo ali za indijske, afriške in ostale jedi z Daljnega vzhoda, je najbolje, da postrežete rose ali močnejše belo vino, ki sta dovolj osvežilna. Pravilna izbira kozarcev: Seveda ni vseeno, v kakšnem kozarcu postrežemo katero vino, zato poglejmo nekaj primerov: 1. kozarec za rdeče vino 2. šampanjski kozarec 3. kozarec za burgundec 4. kozarec za belo vino Vsi kozarci morajo biti na pecljih. Le-ti so zato, da kozarec lažje primemo, predvsem pa zato, da vina nc segrevamo v dlani, ko držimo kozarec. 2_ -sti DIŠEČI DOMAČI PIŠKOTI Sestavine: 4 rumenjaki, 1'50 g sladkorja v prahu, 300 g mletih lešnikov, 100 g jedilne čokolade, 100 g celih lešnikov za okras Postopek: Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem v prahu. Dodamo mlete lešnike in naribano čokolado. Testo pustimo počivati pol ure. Nato z dvema žličkama zajemamo kupčke in jih polagamo na pomaščen ali s peki papirjem obložen pekač. V vsak piškot vtisnemo lešnik. Prvi pekač piškotov pečemo 20 minut pri 200°C, ostale le po 15 minut, zaradi ogrete pečice. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec iwa§aiw XRATXOCASNJK KRIŽANKA Nadomeščanje / SMEŠNICA »Zakaj ste ob treh ponoči vdrli v sosedovo hišo?« je vprašal sodnik obtoženega ponočnjaka. »To je bila pomota. Mislil sem, da sem prišel v svojo hišo,« se je branil obtoženi. »Toda, zakaj sle potem zbežali skozi okno, ko vas je zalotila soseda?« je vztrajal sodnik. »Hja, veste, prestrašil sem se. Mislil sem, da sem zbudil svojo ženo. -Bili so težki in puščobni časi, potem pa se je pred desetletjem pojavilo KLASJE. KVIZ 1. Komu so želve najbolj sorodne? a) povodnim konjem b) žabam c) kuščarjem 2. Kaj so škavbe? a) stoječe vode b) prezimovališča za polhe c) posode za kisanje mleka 3. Kje leži Križna jama? a) na Notranjskem b) na Primorskem c) na Dolenjskem 4. H kateri župniji spada cerkev sv. Duha na Polževem? a) h krški b) k višnjegorski c) k šentviški 5. Kdo je napisal knjigo Ptički brez gnezda? a) Tavčar b) Milčinski c) Kersnik 6. Koliko koles ima tricikel?............................................... 7. Hrvaški parlament se imenuje? a) državni zbor c) sabor d) skupština REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: l.a, 2.c, 3.c, 4.Dob, 5.a, 6.b, Za. LAHKA KRIŽANKA Z JUBILEJNIM POPUSTOM V času, ko Klasje praznuje okrogel jubilej, se spodobi, da se svečanostim pridruži tudi »lahka križanka«. Kdor jo bo rešil, bo v poudarjenem navpičnem stolpcu lahko prebral starost našega časnika. D O K VODORA VNO: 1. posteljno prekrivalo 2. najboljša ocena .?. podlaga 4. preproga 5. hunski poglavar 6. prevozno sredstvo 7. del čevlja H. pesnik Zupančič - Glej ga Poldeta, kako se baše. - Včeraj je imel pri zdravniku kontrolo sladkorja in holesterola, sedaj pa notri prinaša. UGANKE SAUIVKE 1. Kdo ima luknjo tam, kjer je naj debelejši? 2. Kdo z nogo poganja in zavira? 3. Kdo je vrh glave zadolžen? 4. Kdaj tudi prašiči za čistočo poskrbijo? 5. Kateri svetnik kaže v cerkvi največ življenja? ODGOVORI: I. šivanka, 2. polž, 3. kdor si je s sposojenim denarjem klobuk kupil, 4. kadar iz njihovih ščetin krtače naredijo, 5. tisti, ki je najbolj ČTViV. Kol breza v vetru si se upognila, grenka solza na utrujeno telo kanila, poslednji stisk tvojih pridnih rok, v naših sirih pa ostaja lihi jok. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. sestra, babica in prababica IVANKA KAMNI KAR s Studenca pri Ivaneni Gorici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, družbenim organizacijam UU in RK ter vsem ostalim, ki ste darovali cvetje, sveče, za dobre namene in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šentvida za lepo pelje pri obredu in žalostinke ob grobu, družini Pcrpar za pogrebno svečanost ter govornici DU iz Ivančne Gorice. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu doma starejših občanov iz. Grosuplja za ves trud, dobro oskrbo in prizadevanje. sin France, hčerki Justina in Majda ter vsi njeni i i Vse življenje si garal, trud tvojih rok nam ho ostal. ('e hi volja do življenja zdravje ti vrnila, le danes ne hi zemlja krila. ZAHVALA V 61. letu starosti je tiho odšel od nas dragi mož, oče in dedek JOŽE VESEL iz Šentvida pri Stični 45b Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter se od njega poslovili s cvetjem in svečami. Posebna zahvala dobri sosedi Agi Gorišek za vse, kar je storila zanj in za nas. Najlepša hvala dr. med. Metki Campa, osebju infekcijske klinike, gospodu Skubicu, praporašu Društva upokojencev Šentvid pri Stični, pevcem, gospodu župniku Kerinu, Perparjevim, delavcem IMP Tovarne armatur in Semenarne Ljubljana za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsi njegovi Ko duša ti je polna boli, do smili žalostno srce, ljudem ne loži ti nikoli! Raznašajo, kar ti trpiš, da samo še večajo ti križ! I tihi gozd se ti zateci, potoži Rogu in mu reci... ZAHVALA Ob smrti dragega brata TONU A BERČONA s Poljan nad Stično se zahvaljujem sorodnikom, vaščanom Poljan, vaščanom Lučarjcvega Kala in TD Grča, sodelavcem Vele, PE Ze-leznina Ivančna Gorica, g.Branetu Brcmšaku iz Vele, d.d. Domžale, za izjemno ganljiv nagovor, cerkvenemu pevskemu zboru Stična, patru Janezu Novaku in vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili mojega brata k zadnjemu počitku. Zahvaljujem se za prelepo cvetje, ki ga je imel tako rad, in za darovane sveče ter maše. Žalujoči bral Slane z družino Prav liho si zapustil nas: dom, družino, prijatelje in vas. Za vedno zdaj otlšel si tja. kjer ni ne sidz in ne gorja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ati in dedi TONE VENCELJ iz Ivančne (iorice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, nekdanjim sodelavcem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja. darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Meti Campa in med. sestri Nadi Le-skovar, gospodu župniku Jožetu Kastelicu, družini Pcrpar in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vse življenje si gara! vse za dom, družino dal. Tvoj glas je utihni! srce obstalo, nate spomin pa bo vedno osla! & Jfc ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata in starega ata ANTONA GRMA po domače Brnadovega ata iz Velikih Les se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in dobre namene. Hvala gospodu župniku za lepe poslovilne besede in opravljen obred, cerkevenemu pevskemu zboru Krka, krškim gasilcem, Perparjevim, vaščanom Les in g. Cirilu Jurčiču iz društva upokojencev Ivančna Gorica za poslovilna govora ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem. ki ste mu v življenju pomagali in mu stali ob strani. Vsi njegovi Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih. Kogar imaš rad. nikoli ne umre, samo nekje daleč je ... ZAHVALA V 21. letu svoje mladosti nas je zapustil dragi sin, brat, stric in nečak MATEJ MEDVED iz Praproč pri Temenici 9 Iskrena hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, za maše in dober namen ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani. Posebna zahvala velja gospodu župniku Stanetu Kerinu in gospodu Vladu Pečniku za opravljen obred, pevcem zbora iz, Ambrusa za lepo zapete pesmi, trobentaču iz Ivančne Gorice za zaigrano tišino ter Perparjevim. Hvala vsem. ki ga boste ohranili v lepem spominu. ^^kig^i^^wr^^^^^^m^^^ Ni le na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in .vreče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek JOŽE TRNOVŠEK iz Podboršta (), Šentvid pri Stični Naša iskrena zahvala je namenjena vsem vam, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dober namen ter našega atka pospremili v tako velikem številu na zadnjo pot. Posebna hvala Konjcrcjskemu društvu Radohova vas, vsem sosedom, sodelavcem Kolinske, Euroteka. Transporta Matjaš, Univcrzala in Peskokopa, KZ Stična, frizerskemu salonu Aubrebt, gospodu župniku Kerinu in gospodu Koželju. Žalujoči: žena Rezka, hčerke Vera, Joži, Olga in Marija ter sinova Ivan in Milan družinami ZAHVALA V 73. letu je po dolgotrajni bolezni odšla od nas naša draga žena. mama, sestra in babica JOŽEFA AMBROŽ roj. Kosten s Sel pri Višnji Gori 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. posebej pa še pevcem, gospodu župniku in gospodu Pavlu Grozniku za lep govor. Žalujoči (lomači li. ki radi jih iniaino. nikdar ne umro, le v nas se spremenijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA V SI. letu smo se 7. 12. 2004 na ljubljanskih Žalah po slovili od PAVLETA HERBSTA čebelarja iz Velikega Globokega Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Čebelarskemu društvu Krka-Zagradec in govorniku, gospodu Ivanu Rošlju. ter Društvu gojiteljev malih pasemskih živali Ivančna Gorica. žena Angelca, sin Vusja z družino in hčerka Tatjana z družino ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil mož, oče in dedi ALOJZU OMAHEN Kopališka ulica 6, Višnja Gora Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano pomoč. Hvala vsem, ki ste nam ob njegovi smrti izrekli sožalje. darovali za svete maše, cvetje, sveče, za cerkvene in druge potrebe ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za lepo opravljen pogrebni obred iskrena hvala gospodu župniku Boštjanu Modicu, cerkvenemu pevskemu zboru, domačim gasilcem, Perparjevim in gospodu Miklavčiču. Hvala vsem. ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Vsi njegovi 7^ is* ^ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta in pradeda STANISLAVA MLAKARJA z Vrha pri Višnji Gori se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje. tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše ter za sprevod na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem. ki ste ga v težkih trenutkih obiskovali v bolnišnici m mu s svojimi spodbudnimi besedami vlivali željo po ozdravitvi. Iskrena hvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljen pogrebni obred in izrečene tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju na Golniku, vsem članom Lovske družine Višnja Gora, cerkvenemu pevskemu zboru, Perparjevim ter gospodu Miklavčiču. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi žene ANE F EMC iz Pustega Javorja se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, sodelavcem m znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in dober namen. Posebna zahvala gospodu Davidu Jensterletu za lepo opravljen obred, gospodu Jožetu Koželju za somaševanje ter Perparjevim. Mož Tone POGREBNE STORITVE - JANEZ PERPAR S.P. Zaboršt 16, Šentvid pri Stični, tel.: 041 785 113 in 041 647 380 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata ALOJZA ERJAVCA iz Kriške vasi pri Višnji Gori se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč in izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebna hvala cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom gospoda Milana Jevnikarja za ganljivo zapete pesmi med sveto mašo ter gospodu župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljeno sveto mašo in pogreb. Hvala lepa tudi trobentaču za doživelo zaigrane melodije. Prav prisrčna zahvala pa tudi vsem gasilcem, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ter gospodu Jožetu Virantu za spoštljive poslovilne besede ob grobu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Sledi ostale so povsod ud dela tvojih pridnih rok. Vse do zadnjega si upal. da bolezen boš pregnal. Pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči ZAHVALA V 38. letu starosti nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož in ati ANTON BREG AR po domače Lavdanov Tonček s Potoka pri Šentlovrcncu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v oporo. Še posebej hvala Francu Lamovšku, Justi Petrič, vsem Brcgarjevim iz Velikega Gabra in Stehanje vasi ter družinama Jarc in Smolič iz Do-brniča. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Južničevi in sestram oddelka HI. Hvala gospodu župniku Jožetu Erjavcu za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno zapete pesmi, Perparjevim in cvetličarki Jani. Posebna zahvala delavcem podjetja LIVAR za denarno pomoč in govorcu za spoštljivo izrečene besede ob grobu. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. darovali sveče in cvetje ter za svete maše in dober namen. Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas in našega dragega Tonija v tako velikem številu na kar najlepši način pospremili na zadnjo pot. Žalujoči žena Fani in otroci Vesna, Jaka in Anita Iščem te v travah, iščem te v morju, najdem te v zvezdah, ki sijejo name ... ... kajti kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo tako daleč, daleč je ... V SPOMIN MATEJU ŠE M ROVU Mineva žalostno leto, odkar smo se poslovili od Mateja. 1 rvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob grobu. mami Jožica in oči Peter s1 Najlepšo pesem vsa dolga leta pel mije zagraški zvon. Ta naj mi zapoje tudi. ko k večnemu i?očitku utrujen legel bom! ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živel, seje v 92. letu starosti za vedno poslovil od nas naš STRIC FRANCE po domače Gašperjev France iz Tolčan Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za tople besede. Hvaležni smo, ker ste njegov spomin počastili s cvetjem, svečami, svetimi mašami in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za lepo opravljen pogrebni obred, poslovilne besede ter zapete pesmi in vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob zadnjem slovesu. Farazetovi V grenki nasmeh zažarelo je lice, stisnili roke smo ti za slovo, slišala nisi več krikov resnice, šla si za vedno, nazaj te ne bo! ZAHVALA Ob prezgodnji in boleči izgubi drage sestre in tete ELE FERENCAK roj. Kavšck z Mrzlega Polja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti ter sc poslovili s cvetjem in svečami. Hvala gospe Lojzki Sever za poslovilne besede in Zagriškim fantom za lepo zapete pesmi. Vsi njeni ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živela, se je v 83. letu starosti poslovila MARIJA JEVNIKAR rojena Kuhelj Stična 93 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma Grosuplje, družini Pcrpar ter gospodu župniku za opravljen obred. Boris z družino Ljudje z začetfcji pretečega stoletja -------................ (1900-1920) -----................. FRANČIŠKA MIHELCIC IZ DEDNEGA DOLA do doma. V njenem spričevalu so zapisani štirje razredi redne šole in dva letnika ponavljalnc. Tiste čase so se ljudje znali, kljub skromnim razmeram, pristno poveseliti. Francka se šc vedno živo spominja dni in večerov, ko so družno otepali žito, mlatili fižol, meli proso, ličkali koruzo in trli lan. Kadar je delo dopuščalo, so tudi zapeli, si pripovedovali zgodbe in se šalili. Na koncu pa je prišla težko pričakovana gostija. Lepo je bilo tudi ob farnem žegnanju in ko so godovali zavetniki v podružničnih cerkvah. Skratka, bilo je močno drugače kot v današnjih časih. Francka je bija že od otroških let dobrosrčne narave. Rada je pomagala ljudem, zlasti tistim, ki so prišli v stisko zaradi bolezni. Zategadelj se je v zrelih dekliških letih resno pripravljala za odhod med usmiljene sestre. To so bile redovnice, ki so skrbele za bolnike v bolnišnicah. Vse je bilo že zmenjeno, pa se je začela druga svetovna vojska in potem časi za njo, ki redovnemu življenju niso bili naklonjeni. Ikko je Francka ostala doma na Selih. Ko jih je imela že blizu trideset, se je nekega dne pri njih oglasil Jančarjev Jože iz Dednega Dola. Jožetu je namreč nekaj pred tem umrla žena in mu zapustila dva majhna otroka. V stiski so mu sorodniki svetovali, naj vpraša za Mežnar-jevo Francko s Sel. Domenek je obveljal in naša slavljenka je prišla v Dedni Dol na srednje veliko Jančarjevo domačijo. V novem zakonu seje družina povečala še za tri hčere, tako je bilo pri hiši pet otrok. Francka je vedno pazila , da ni delala razlik med otroki iz prejšnjega in novega zakona, otroci pa so ji skrb vračali s samostojnim pripravljanjem na lastno življenjsko pot. Tako je lažje zmogla naporno delo na kmetiji. Minilo je že desetletje in pol, kar je mož Jože odšel pod rušo. Francka je še nekaj časa vztrajala v samostojnem gospodinjstvu, potem pa so jo starostne tegobe prignale v varno zavetje svojih otrok. Nekaj časa se zadržuje na domu hčerke Slavke v Dednem Dolu, nekaj pa pri hčerah, živečih v Ljubljani. Njeno rodovno drevo je v minulih desetletjih naraslo na 12 vnukov in prav toliko pravnukov. V zadnjem času so Francki nekoliko otopela čutila in spomin tudi ni več najboljši, zato ji časniki in televizija ne pomenijo prav dosti. V veliko duhovno oporo ji je nedeljsko bogoslužje v domači cerkvi. Čez teden pa se v molitvi spomni vseh, ki so potrebni njenega molitvenega priporočila. K slovesnosti ob velikem jubileju, ki ga je naša slavljenka praznovala v letošnjem oktobru, dodajamo tudi naša iskrena voščila in ji želimo še veliko lepih dni med svojimi. Klasjev Poide V začetku minulega stoletja so imeli pri Mežnarjevih na višnjegorskib Selih številno družino. Oče Jože in mati Frančiška sta spravila na svet Micko, Franceta, Jožeta, Lojza, Janeza( Načeta, Ano, Francko in Tončko; pet sinov in štiri hčere - devet otrok torej. Našo pozornost bomo namenili Francki, osmemu otroku lega rodu, saj je Bog samo njej namenil dovolj dolgo življenje, daje peti dan letošnjega vinotoka lahko stopila v krog častitljivih devetdesetletnikov. Mežnarjeva domačija je bila bolj kajža kot grunt, zato je družina skusila vse sorte pomanjkanje, od hrane do bivališča v hiši. Zvečer si je vsak za silo postlal čim bliže peči, da ga ni zeblo. Fantje pa so pretežno spali zunaj izbe: pozimi v hlevu, v toplejših letnih časih pa na skednju v mrvi. V takih razmerah sta starša kajpak gledala, tla so si njuni otroci čim prej poiskali svoj prostor pod soncem. Tudi naša današnja slavljenka Francka je morala že s šestimi leti v svet za kruhom. Služila je za pastirico in za pestrno pri več gospodarjih na Dobravi, na Vrhu, v Kosci in drugod. Poleg »službe« je hodila tudi v šolo. Dobro uro hitre hoje je imela do višnjanske šole in prav toliko nazaj Zavod za prostorsko, komunalno In stanovanjsko ur»(anie Grosuplle. d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo - Izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lotociistca riokumenlaciia po starih prearMlh - izdelavo projeklne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovol|onja Najaete nas na toborski cesti 3 v f->n >n u >lu i In po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Bilo mi je kar malo hudo, ko sem vam v 7. številki našega časnika zastavil tako težko etnološko uganko. Saj se spomnile, to je lista kamnita, koničasta stvar, za katero nihče zanesljivo ne ve. kako se ji pravi in čemu je rabila. Hvala za pogum, ker ste se vseeno oglasili. Za danes sem vam pripravil nekoliku lažjo uganko, da sevam malo oddolžim za prevelike skrbi, ki sem vam jih povzročil. ( e ima predme) več imen. napišite vsa. da sc ne bodo pozabila. Vesel bom. če boste poleg imena zapisali tudi lastne spomine, povezane s tem predmetom. Za olajšanje naj vam povem še to. da je predmet povezan z večjimi cerkvenimi prazniki. Če Bog da. se bomo tudi letOS nekaj pred božičem videli, ko bom prišel k najbolj zvestim sodelavcem z. zasluženo nagrado. Letos bi morala biti nagrada kaj posebnega, ko naš časnik praznuje deseti rojstni dan. Bomo videli! 1'ri snidenju si bomo kajpak voščili za praznike in rekli kakšno zanimivo iz starih in novih časov. Pričakujem veliko pošte. Leopold s. Kje so tiste vodice, ki so včasih bile 4. VISNJANSKI K0NJŠČEK V Višnji Gori in njeni okolici jc nenavadno veliko izvirov in z njimi povezanih tekočih voda. Eden izmed vodnih pojavov na tem območju je tudi izvir Konjšček. Voda prihaja na dan na severozahodnem pobočju graj-ske vzpetine, kakih sto metrov zahodno od stare višnjanske šole. torej že izven nekdanjega mestnega obzidja. Glasovne sestavine imena spominjajo na konje. Morda je bil izvir v »grofovskih« časih posebej namenjen za napajanje teh imenitnih živali. Kdo bi vedel! Na dolenjskem zahodu poznam še nekaj izvirov in ledin, ki nosijo tako ime. Vsa so v povezavi s strmim pobočjem, okolica pa ima «fevdalno« preteklost. Izvir so prav gotovo poznali in izkoriščali že v rimski dobi. V srednjem veku - morda tudi pozneje - so mestni očetje vodo obzidali in nad zidom postavili streho. Tako je nastala nekakšna »vodna kapelica«. Vanjo po cevi curlja voda in izginja v tleh. Ob stranskih in na zadnji steni poslopja so v obliki klopi položeni debeli kamniti bloki. Po njihovi uglajenosti sc vidi, da so dolgo služili svojemu namenu. Verjetno so na njih posedali in se hladili meščani in okoličani v poletni vročini. V zadnji steni je okno. ki omogoča stik s hladnim in vlažnim pobočjem hriba. Pravijo, da so ondi mestne gospodinje začasno shranjevale jedila, zlasti meso, žegnanjske štrukeljce in druge dobrote, ki so občutljive v vročih poletnih dneh. Verjetno so košare s hrano postavljale tudi na hladne kamnite klopi ob straneh. V tleh pri vhodu v poslopje se se razločno vidijo sledovi žele/ne ogra- je. Ta je po vsej verjetnosti preprečevala vstop nepovabljenim. Saj veste: ob misli na praznične dobrote se je marsikomu pocedila požeruška slina. K starodavnemu vodnemu viru me je na mojo prošnjo pospremil Višnjan Pavel Orožnik. Za prijaznost in trud se mu lepo zahvaljujem. LS Vodnu hišica na izviru Konjiček je bila že nekajkrat popravljena, vendar spet kliče k obnovi in širši popularizaciji. Pred njo na desni struni vidimo vodno čq>ulh> /. njeno pomočjo so Višnjuni še pred nekaj desetletji dobivuli vodo iz vodnega zbiralnika pod Konjičkom. Izvir imu namreč dobro vodo. ni pa posebej vodnut. ZAKON 0 CESTAH IN POTEH VOJVODINE KRANJSKE (IZVLEČEK) Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Javne ceste in javne poti. ki se ne delajo in ne vzdržujejo na troške državnega zaklada, so: a) deželne ceste. To so tiste ceste, ki so pomembne za promet med deželnimi pokrajinami in med deželami. Za take se razglase - z ozirom na njihovo pomembnost in dragost - z deželnim zakonom. b) okrajne ceste. To so tiste ceste, ki se rabijo za povezavo med okraji in večjimi kraji v deželi in ne spadajo v kategorijo deželnih cest. c) občinske teste in občinske poti. To so v nobeno drugo kategorijo spadajoče javne ceste in poti, ki posredujejo javni promet znotraj občine in med sosednjimi občinami. d) žele/nične ceste in poti. Te vodijo h kolodvorom in železničnim postajam. Ravnajo se po zakonu o železnicah. e) zasebne poti. Ne javne poti, katere rabijo in morajo vzdrževati udeleženi zasebniki, ne spadajo v ta zakon. f) mostovi in druge cestne stavbe. Z mostovi in drugimi cestnimi stavbami je ravnati kakor s cestami, na katerih se nahajajo. Z brvmi kot deli javne peš-poti, jc ravnati kakor z mostovi. Mojemu ministru notranjih stvari je naročeno izvršiti ta zakon. Franc Jožef, cesar Na DunaJ'-1 marc'Ja 1H74 VREMENSKA PREROKOVANJA ZA GRUDEN Kadar dan se povečuje, zima brije le še huje. Polna luna blizu božiča južno zimo nam izpriča. Sveli dan vetrovno, oh leta bo sadje polno. Če mokro zemljo sneg pokrije, ho malo prida za kmeli/e ANJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 4- "SEVERNA' STRAN + * 2f\ VOZrZO \JOUO # KAKO JE FRONC V AMERIKO POTOVAL Svojčas je bila Amerika obljubljena dežela, zato so se mnogi podali tja za zaslužkom. Tudi Klančarjevega Fron-ca je vleklo čez Veliko lužo. A kaj ko je revež imel neznanski strah pred vodo in še posebej pred neskončnimi morskimi prostranstvi. Strah se je še povečal, ko je od vračajočih se »Amerikaneev« izvedel, da traja vožnja samo v eno smer štirinajst dni in da se ladje v viharjih potapljajo. Vesti o zaslužku so premamile tudi Froncovo ženo Uršo in njeno starejšo sestro Mico, ki je ostala za teto pri hiši. Bili sta stalno nad njim: »Lej, Mokarjev Gustelj je v par letih zaslužil za pol grunta, Bezljajcv Johan je trem hčeram izplačal doto z amerikanskim denarjem, enako trudi drugi, le pri nas tolčcmo revščino, ko si ti taka šleva.« »Kaj, jaz šleva? Prav nič ne bojim!« se je izprsil Fronc. »Problem je denar. Pot v Ameriko veliko stane!« «Denar bo,« sta bili odločni ženski; »nekaj si ga boš sposodil, nekaj ga bova pa medve dali.« In sta šli vsaka k svoji postelji po nogavico. Po vsem tem Froncu ni kazalo drugega, kot da se je ganljivo poslovil od doma in se nameril v svet. Toda ko je na zastopništvu Cesarske para-plovne družbe v Ljubljani zagledal reklamne slike z orjaškimi parniki, zibajočimi se na morskih valovih, mu je upadel majav pogum in odločil se je, da ne gre na tuje. V mestu si je za mesec dni najel sobico in v tem času našel prepričljiv izgovor za domače; v gostilni pri Amerikancu mu ga je zaupal povratnik iz Amerike. »Za delo v Ameriki nisem sposoben,« jc skrušeno priznal doma. Ko sem prišel tja, so me, tako kot druge, za nekaj dni dali v karanteno, kjer so ugotovili telesno hibo in me poslali nazaj.« Ker so domači nejeverno zmajevali z glavami, je iz nahrbtnika potegnil še en adut - kalejdoskop, nekakšen daljnogled. Če si pogledal skozenj proti svetlobi in vrtel kolesce, si videl slike iz Amerike. Kupil ga je bil od prej omenjenega znanca v gostilni pri Amerikancu. To je domače nazadnje le prepričalo, daje bil res onstran Velike luže. Žena Urša in svakinja Mica sta bili na tihem celo ponosni, daje bil njihov Fronc v daljni deželi. Prijateljicam in znankam sta radi pokazali zanimive podobe v »daljnogledu« in pristavili: »Vse to je naš Fronc videl na lastne oči!« Nazadnje je celo Fronc sam verjel, da je bil tam in v prepiru je marsikomu zabrusil: »Ti boš meni pravil, ki še v Ameriki nisi bil!« L S OSTALE CASCENE VODE Podlistek KRAJI fvCERvO v Naša dva Trimožnika (narečno Drmuožnika) smemo šteti med prvovrstna dokazila o duhovnem življenju naših davnih prednikov iz pre-drimske dobe in iz kasnejših časov. To pa je tudi dokaz o našem trajnem bivanju na območju srednje Evrope. Ime Trimožje ali Trimužjc izhaja iz besede muža, ki je starinski izraz za močo (vlago). Ta v naravi kaže tri agregatne obraze: trdnega (zmrznjenega), tekočega in plinastega (nevidnega). Oboževano vodo je našim prednikom simboliziralo trioblično božanstvo, imenovano Trimužjad. Besedna oblika je že hudo zastarela, vendar jo še najdemo v našem besedišču, na primer divjad, suhljad, otročad, zverjad, gnilad. goved, jelenjad in podobno. Ime je bilo večkrat zapisano že v starejši železni dobi s staro venetico; poenostavljen zapis ima takole podobo: suiinatitrimusiiat. Na podlagi številnih sledov iz preteklosti smemo pripisati nekdanji duhovni pomen tudi drugim vodam z našega območja. To je nekdanji izvir pri metnajski cerkvi, izvir pri cerkvi v Malih Pecah, Polterica in Lipovka iz okolice Krke, nekateri izviri iz porečja Višnjice. Velik oskrbovalni, predvsem pa duhovni pomen je prav gotovo imel Virski studenec, izvir v neposredni bližini žclcz-nodobnega gradišča na Viru pri Stični. Verjetno so prav zaradi tega nastale najpomembnejše grobne gomile ravno na poplavnem območju nekdanje svete vode. ki je oblivala posmrtne ostanke prednamcev. Številna znamenja kažejo, da je bilo največje središče čaščenja šajnatega Trimužja v Skocjanu pri Turjaku. O tem bomo kaj več prebrali v naslednjem nadaljevanju. LEOPoU) SčVER Naši predniki so dobili navdih za svetost vode poleg njene trojnosti tudi v njeni sijajnosti. Voda s svoje površine namreč skrivnostno odbija sončno svetlobo, lunin sij ali ognjeni soj. Voda je torej sijajna, po starem rečeno šajnata ali bleščava, tako kot luna, ptice z bleščečim perjem ali saje (narečno šije) nad starim ognjiščem. Na podobi je sijoča (šajnata) voda v slmgi Virskega potoka pri Artiži vasi. Pojavi se ob povodnji. LXX. REKORD: BUČ ŠE IN ŠE Slišal sem že za vse mogoče konjičke, da nekdo s posebnim veseljem goji buče, pa sem zvedel šele na letošnji »bučariji«, prireditvi, ki je bila 17. oktobra na Gradišču. Tam so se zbrali pridelovalci in oblikovalci buč iz širše okolice. Med pridelovalci je najbogatejšo zbirko pridelkov postavil Janez Bijec iz Šentvida. V njegovi kolekciji je bilo okoli 300 bučnih plodov, raz-likujočih se po obliki, velikosti barvi in teži. Največ je bilo okroglih, kar se za buče tudi spodobi, vmes pa so bili tudi gobasti, jajčasti, pecljati, krom-pirjasti in kumarasti primerki. Nekatere buče so bile sila smešnih oblik; spominjale so nas na buteljke, na ročne granate, pa tudi na kravje hlebčke, na pasja jajca in na druge bolj ali manj imenitne organe. Najtežja buča iz Janezove zbirke je tehtala 15 kilogramov in pol, največja pa je merila v dolžino več kot meter in pol. Začelo se je pred nekaj leti, koje Janez spremljal hčerko Frido, ki študira hortikulturo, na cvetličarske sejme po Sloveniji, pa se je nalezel ljubezni do buč. Pridelava buč mu pomeni toliko kot komu drugemu gojitev rož, vzrejo zlatih ribic ali zbiranje znamk. Letos se je še posebej trudil, da bi pridelal bučo velikanko, pa mu vremenske razmere niso bile preveč naklonjene. Morda bo drugo leto bolje. Tako obsežne in raznolike zbirke buč, kot jo je letos »na ogled postavil« Janez Bijec iz Šentivda, tod in daleč naokrog nima nihče, zato ga slovesno proglašamo za najnovejšega Klasjevega rekorderja in mu iskreno čestitamo. L S Del Janezove kolekcije z razstave na Gradišču. KAR JE RES, JE RES, ČE JE RES Ondan sem stikal po policah v eni izmed naših špecerijskih trgovin. Kar zagledam napis - KLASJE, spodaj pa je pisalo TA BOLJŠA MOKA. Pogledam natančneje in zapazim še več takih napisov na lepo zloženih škrnicljih. »Kaj neki to pomeni?« sem tuhtal. Končno se mi je posvetilo: »Napis najbrž pomeni, da je naš časnik Klasje iz najboljše moke, to sc pravi: dober, kar se da.« Ravno to bo, le verjemite. »Jejnata, lepšega voščila za njegovo desetletnico si ne bi mogli izmisliti,« sem si dejal. Kako pa napis razumete ve, drage bralke, in vi, dragi bralci? Pri tem, za božjo voljo, nikar ne pomislite na pregovor: »Lastna hvala, cena mala!« l i