Iz zgodovinc keršanske Ijudske šole. (Daljc.) Zholjšano šolstvo se razširjuje. V §. 19. splošnega šolskega reda rečeno je bilo: Pričaknje se, da sp bo začela z zaeelkom prihodnjpga leta po vseh kronovinah normalna sola in ludi npkaj glavnib šol, da se bode podučevala ne le mladost v naj potrebnpjših rečeh, temuč da se bodo izgojpvali ludi učeniki. Česko-avstrijanska dvorna pisarnica izposlala je več iztisov splošnega šolskega reda vseni dcželnini vladam in jih podučila, kako naj vpeljejo šolske komisije. Ukazala je tudi, da naj se vstanovi v glavnem mestu deželc precej normalna šola in sc raz.širjuje, kolikor bodc mogoče, po deželi, — na dalje, da naj se poskerbi za potrebne šolske zavode; in sploh pa mora šolska komisija, kadar bo enkrat vstanovljpna, tnkajšnji glavni komisii sporočevati , da se oliranuje pnakoličnost. Že v pervih mescih I. 1775. vstanovljene bile so šolske koniisije po vseh deželali , kodar jc zapovedovala dvorna pisarnica. Predsednik in dva do štirili svetovavcev, zmed kterih je bil vselej eden poročevavec, bil je zbran iz deželnc vlade, poteni pa pooblastenci skofij in priliodnji vodja normalne šole, kjpr je še ni bilo. A^odja Ijubljanske šole postavljen je bil Kumerdaj, ki je bil poprej učenik pravstva. Xormalne šole niso se začele z vsemi razredi na enkrat, temuč le večidel z dvema; drugo leto pristopil je 3. razred in prihodnje Ipto še le 4ti. Ena sama, ktero so začeli s štirimi razredi, obnašala se je popolnoma slabo, in tretje leto, ko se je bila začela, govorili so od nje, da je bolj za slepoto ljiidem, kakor za pravi korist. V začetku šol- skega leta 1775/76. začela se je v Ljubljani normalna šola. 21 * Tudi normalne šole v Gorici in Terstu bi se bile mogle ta čas začeti, ali mnogo je opoviralo, tako da se je šola odperla še le konec 1. 1776. Kakor stiri leta poprej na Dunaji, pozdravili so tudi po poglavitnih mestih na deželi normalno šolo, začetnico nove dobe šolskega izobraževanja , s primernimi svečanostimi. Mladi zavod sponasal se je povsod, kjer so ga pametno vstanovili in primerno vodili, dobro, in od mesca do mesca razsirjal se jc. V Gorici, kjer niso mogli liitro potrebnega denarja zverteti, posodil je domoljubni groi" Enianuel pl. Torres, ud šolske komisije, 1400 gold. iz svojpga prpmoženja, da bi se potrebno za pervo potrebo poskerbelo. Le na Kranjskem in po avstrijanskem primorji se ta reč ni kaj odsedala. V Ljubljani poskusili so k nesreči z vsenoi štirimi razredi ob enem. Slabo je bilo s pervega zato, ker niso mogli učilne tvarine posamesnim učenikom primerno določiti in učencev v razne razrede razdpliti; ni pa moglo drugače priti, kakor da je učenje slabo napredovalo, da vodja in učeniki niso sami sebi nič zaupali in daje tako gorečnost v njihovem poklicu nekako omerznila. Prišlo je tako dalječ, kakor sicer nikjer, da je v šolo liodila le soderga ljudstva in naj slabši Ijudje, ker starsi šoli niso nič zaupali, duhovstvu pa se je merzelo do nje, in gosposke šolstva tudi niso kaj prida podpirale. Xe za las boljši ni bilo v Terstu. Da bi ti šoli sboljšala, iinenovala je cesarica grofa pl. Torres za komisarja za Ijjubljano in Terst, potem ko so se bili na Dunaji 1. 1776. popred posvetovali. Se na zimo tistega leta je šel grof Torres v Ljubljano, in njpgove sporočila, neprijetne, pa resnične, sboljšale so zelo to reč. Xaj popred pokarala je ceserica deželno glavarstvo, zakaj da v tej reči ni nič storilo; 4. razreda ni treba, ker še trije pervi niso vredjeni; učeniki naj vsaki dan pet ur uče, oni in vodja naj zvesto spolnujejo svojo dolžnost; učeniku lepopisja zažugano bilo je, da bo mahoma odstavljen ; grof Torres pa, kteremu deželna vlada nikakor ne sme svoje pomoči odtegniti, bode oskerboval, da se to izpelje in dvakrat na leto ogledoval, če se vse na tanko spolnuje. Za poročevavca pri komisii, postavljen je bil frizinski grajski glavar in oskerbnik v Loki, grof Edling, z naslovom kranjskega deželnega svetovavca, ker je za ta posel posebno nevtrudeno delal. Knezoškofu poslalaje pa cesarica ročno pismo, v kterem pravi, da pričakuje, da ne bode on zaviral tega, kar služi vernim v korist, marveč da bode zanaprej zvesto pomagal, sicer bi se cesarici mocno zameril, ker v tem, kar zadeva splošne postave, ne stavi razločka pri osebali. (d.ij« Prii.j