Slovensko uradovanje. Od Sv. Msrjete p. Ptnjn. Kot sosedi dežele hrvatske imamo pogostoma s hrvatskimi uradi opraviti. Pa v katerikoli urad prideS, povsodi se uraduje le v hrvatskem jeziku, ne v nemškem, pa tudi ne v madžarskem! Za vsakega se uraduje hrvatski, bodisi kmet ali gospod, domačin ali tujec. Nobenemu uradniku pa ne pride na pamet, da bi kedaj za Hrvata napravil zapisnik madžarski ali nemški, ampak le v tistem jeziku, katerega stranka govori, t. }. v hrvatskem. Od hrvatske meje pa do uradov v Ptuji ni dve uri hoda, in vendar kak razloček! Tu je že vse nemško, akoravno }e velika večina prebivalstva slovenska. Ce prideS v urad, govori svoj materni jezik. Podaj tožbo ali prošnjo, vse bode se zapisalo nemSki. PosluSaj zapuščinske ali sporne razprave, zapisuje se s Slovenci edino le nemški, ako ni navzoč slovenski odvetnik, kateri odločno tirja slovensko protokoliranje. Večkrat uradnik pri c. kr. okrajnem 8odi§ču in okrajnem glavarstvu stranko koj izprašuje, če zna nemški. Če stranka le namigne, da razume nekoliko nemSki, govori tudi uradnik sam le nemški! Hrvatskemu kmetu, hrvatskemu gospodu bi tega hrvatski uradnik ne smel storiti! Hrvat vsakega stanu svoj jezik toliko ljubi in spoštuje, da mu da povsodi prednost, tudi v uradu! Hrvati so si vsvesti, da je uradnik zaradi ljudstva tu, da ljudstvo uradnike plačuje, da mora uradnik jezik ljudstva znati in se tega jezika posluževati! Kedaj pa bomo mi Slovenci do tega spoznania prisli ? Mi se pritožujemo, da imamo po uradib v Ptuji same Nemce pri sodniji, glavarstvu, davkariji in poSti, da pa morajo naši sinovi, sinovi naSih kmetov iti na Kranjsko ali celo med Nemce si kruba iskat! Zahtevajmo pri vseh uradih slovensko uradovanje, pa bomo imeli naše sinove doma! Tako bomo koristili stbi in njim. «Štajerc» pa, kateremu so nemški sodni uradniki ptujski tako na srce prirastli, pa naj gre ž njim, z Ornikom in s Hekovim Janezom med Nemce, kamor jim drago! To pa še pripomnim. Ce tirjaš slovensko uradovanje, so redki uradniki, ki bi brez obotavljanja ustregli. Ni se vstraSiti! Ostani trd, ne daj se spregovoriti! Postava in prisega uradnika vežeta, da mora za tebe Slovenca slovenski uradovati, kakor za Nemca nemški, Italijana pa laski! Spomni uradnika, ki se obotavija na to in videl bodeš, da ne bode zastonj! Kjer pa to ne bi zadostovalo, pa se je treba pritožiti v časniku, še bolje pa je, če se pritožba napravi na ministrstvo. Slovenski poslanci, pa tudi slovenski odvetniki in notarji bodo gotovo drage volje tistim rojakom pomagali, ki se odločno potegujejo za pravice slovenskega jezika v uradu, za ravnopravnost slovenskega ljudstva. Eden za vse, vsi za enega!