Stran 90     _________ANGELČEK         _______Leto 31
t
Ivan Langerholz
Šola lepega vedenja
5- Vedenjcdo tujcev.
Ni ga skoro kraja v naši lepi domovini, kaipor bi ne zahajali tujci, ljudje, ki niso v dotičnem kraju doma. Eni prihajajo, da počijejo ia se razvedrijo, drugim je všeč zdravja polni planinski zrak, tretji pa hodijo občudovat prirodno lepoto naših krajev.
S tujci bodi otrok vedno prijazen in jim rad postrezi. Ne kakor oni Janez Telehan, ki nikogar ne pozdravi, ampak celo semtertja kamenjc meče za ljudmi, ki se mu zde tuji. Nikar nikoli ne posnemajte tisiega Miška Mulca, ki s tujim človeko*n noče ntč govoriti! Pravi, da ga je sram. Štiri leta staro otroče se morda res še boji tujih, nepoznanih ljudi. Ne bomo mu zamerili, če se obrne od človeka vstran ter se tesno oprime dobre mamice. A tak deset let star korenjak naj se koga boji?   Grda neolika je to.
Tudi dcklicam ne bomo zamerili, če so vsled prirojcnc sramežljivosti do tujcev malobolj kratkih besedi. To je prcvidnost. Samo, da sc ne šobijo in ne gledajo tujca prevcč strmo izpod čela, kakor bi hotelc ves svet pobosti,
Petcr Poglajen ravna prav dobro. Lepo pozdrav-lja, kakor so ga naučili v šoli. Ni se učil samo za gospoda učitelja, kakor misli in dela ifi ravna -ve-čina učencev, ampak učil se je res za življenje. Vsa-kega tujca pusti vsaj v miru. Cc ga , pa tujec kaj vpraša, mu prijazno in umljivo odgovori, pokaže pot ali da zaprošena pojasnila.
Leto 31___________ANGELČEK___________Stran 91
Tujcem ne bodi otrok vsiljiv! Hud6 vsiljivi so tujcem Lahi in Arabci, Kdor je kdaj potoval med temi narodi, vsak se pritožuje na njih vsiljivost. Tudi pri nas se vidi marsikje, da prodajajo otroci tujcem jagode ali kaj takega. In če tujec noče kupiti, halo! pa se vsuje za njim cela truma otrok in mu ponuja svoje blago huje kakor Čič svoj jesih.   Lepo to ni.
Pavle iz Jezovine s>e pa najprej sladka, da bi kaj prodal ali da bi mu tujec izročil svoj kovčeg v varstvo. Ko ga pa tujec vljudno odslovi, češ, da ne potrebujc njegove pomoči, potem pa Pavle robanti in se jezi, da je ves zaripljen. Ali je to lepo? Tako dela mačka, ki spredaj Hže in zadaj praska.
Jaka Klepetec je pa do tujcev spet drugačc vsiljiv. Vse domače in tuje ncrednosti in nerodnosti bi jim rad razgrnil in raztolmačil. Kai to tujca briga? Saj to žc sam pokažc, ko se čisto nič nc zmeml za tako razkladanje. Mar so tujim ljudem tuje garje! Nikar zato ne mučite tujcev s takim pripovedova-njem!
Če ne razumeš jezika, v katcrem tujec govori, mu daj z glavo ali z rokami znamenje, da ga ne razumeš. Zavoljo tega ga pa nikar ne zaničuj, kcr ne govori kakor ti. Naj tujci ved6, da spoštuje Slo-venec vse jezike in vse narodc. Pomisli, kaj bi bilo s teboj, če bi ti prišel med same Francoze ali Itali-jane! Kako vesel bi bil, ko bi ti kljubtemu postrcgli, četudi ne znaš njih jezika! Pred Bogom smo vsi otroci enega  očeta.
Pokaži pa vendar, da spoštuješ pred vsemi dru-gimi svoj slovenski jezik, ko govoriš s tujcem. Kako mučno, naravnost grdo je bilo svoje dni na Bledu, ko so kričali slovenski otroci nad slehernim tujcem: »Ertperen kavfen, ertperen kavfen!« (Kupite jagode,
Stran 92      ________ANGELČEK_________Leto 31
kupite jagode!) Človek je mislil, da je padel v kako nemško gnezdo. In vendar je Bled čisto na sloven-skih tleh! Naša slabost in sramota je to, da ne znamo tujcu dostojno kazati, kaj smo, Če sme tujec pokazati nam svojo narodnost, jo smemo prosto tudi mi njenra.
Pazite tudi na to, da se med vami ne bo nihče kazal pred tujci nečeden, nesnažen. Dostojno oble-čeni, lepo umiti in počesani nastopajte pred tujci Naj vsakdo, kdor ima z nami opraviti, vidi in v6. da je prišel med omikan, izobražen narod in ne mcd divjake.
Pravtako se varujte klctvin, psovk in drugih zabavljic osobito pred tujci. Četudi morda tujec na-šega jezika ne razume čisto nič, vendarle ve, kdaj zineš kako nedostojno besedo. To se otroku z lica bere.
Voasih boš morda tudi ti moral med tujce, ne-poznane ljudi. Ne zdaj, pač pa kdaj pozneje. Čc nimaš v tujini svojih znancev, bodi previden! Ne zaupaj vsakemu tujcu, zlasti ne takemu, ki se ti preveč ponuja in vsiljuje. Vsiljivost ni postrežljivost; prerada išče lastne koristi. Če si ti pošten, ne smcš misliti, da so vsi ljudje na svetu. V tujini ne nastopaj prcveč predrzno, pa tudi ne prcboječe. Prevelika bojazljivost te bo najprej izdala raznim ljudcm, ki niso nič prida. Če si pa prcveč predrzen, sc pa , tujcem pristudiš. Navad pa, ki so v tujini drugačne, nikar ne zaničuj in nc zametaj! To bi žalilo tujce, tebi pa ne bi nič koristilo. — Če greš na tuje, je dobro, da vzameš s seboj kakšno pisanje: spričevalo, legitimacijo ali kaj podobnega. Ako se ti primeri kakšna nezgoda, bodo ljudje vsaj vedeli, kdo si in kam se morajo obrniti radi tebe.
Leto 31                       ANGELČEK                    Stran 93
Z vljudnostjo in lepim vedenjem napram tujcem boš lahko povsod častno nastopal. Vesel boš tega sam, pa tudi našemu narodu bo le v čast in korist, ako bo irael povsod dostojne ljudi. Kako člaveka spečc v srce, ako čuje in bere, da so n. pr. nekateri Slovenci v Ameriki do svojih rojakov in tujcev zelo sirovi!