Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/144 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L2-9172 Naslov projekta Raziskave inteligentnega doma Telekom Vodja projekta 8501 Matjaž Gams Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.150 Cenovni razred C Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 106 Institut "Jožef Stefan" Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 06. Industrijska proizvodnja in tehnologija 2. Sofinancerji1 1. Naziv Telekom Slovenije, d.d. Naslov Cigaletova 15, 1000 Ljubljana 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Pomembno dejstvo, ki je preprečevalo uspešno implementacijo ambientalne inteligence v naše domove, je bilo tudi tehnološko pogojeno, saj do sedaj tehnologija še ni bila dovolj razvita, da bi omogočala nevsiljivo, hitro in učinkovito ter cenovno sprejemljivo izvajanje med seboj prepletenih storitev inteligentnega doma. Osnova problema izhaja iz razlik v razmišljanju ljudi in računalnikov, zaradi česar se računalniški sistemi ne zmorejo prilagoditi ljudem v za ljudi preprostih vsakdanjih problemih. V predlaganem projektu smo za identificirane storitve inteligentnega doma prilagodili metode umetne inteligence, in s tem zmanjšali omenjeni razkorak. Le tako bodo inteligentne računalniške storitve sprejete tudi pri ljudeh. Ključna komponenta tega projekta je bila uporaba metod umetne inteligence na storitvah z zelo omejenim naborom možnosti, kar je hkrati tudi bistvenega pomena za znanost in rešljivost premoščanja razlik v razmišljanju med človekom in računalnikom. Zato smo v največji meri izkoristili "funkcijsko omejenost" in jo z uporabo metod umetne inteligence obrnili uporabniku v prid. Raziskovalna hipoteza je, da lahko s tako zasnovanim razvojem inteligentnega doma in omenjenimi funkcijskimi omejitvami naredimo sistem, ki v realnem času omogoča proaktivnost, komunikacijo in nadzor storitev inteligentnega doma. Program projekta je vsebinsko nadaljevanje študije »Inteligentni dom Telekom«, ki je bila izvedena za Telekom Slovenije v letu 2006. Cilj raziskovalnega programa, kot je določen v projektni dokumentaciji, je razvoj metod, tehnik in tehnologij za razvoj storitev, sistema in celovitega okolja Inteligentnega doma Telekom (IDT) s poudarkom na uporabi in razvoju metod umetne inteligence. Triletni projekt je bil zastavljen po štirih izvedbenih fazah. V fazi 1 smo izvedli poglobljeno analizo razvojnih smernic, raziskovalnih in aplikativnih protokolov, modelov in tehnologij. Obstoječe stanje tehnologije (state-of-the-art) smo ovrednotili iz več vidikov (raziskovalno, razvojno in strateško). Na osnovi izsledkov evropskih raziskovalnih projektov [Amigo] in standardizacijskih projektov [ICTSB], sledenja znanstvenim objavam v zbornikih, revijah in knjigah smo naredili pregled obstoječega stanja in vpogled v smeri razvoja glavnih nosilcev razvoja IKT. Pregledali smo najpomembnejše razvojne dosežke predvsem evropskih, pa tudi svetovnih podjetij in podali oceno perspektivnosti posameznih produktov oz. storitev. Preko te faze so se vzpostavili stiki s strokovnjaki in vodstvom Telekoma, ki so z dajanjem smernic in tehnoloških napotkov bistveno vplivali na nadaljnji potek dela v okviru projekta. V fazi 2 smo zasnovali univerzalni virtualni vmesnik za interaktivno komunikacijo Telekoma Slovenije. Glede na opaženo precejšnjo aktivnost spletnih forumov, na katerih se potencialni in aktivni uporabniki Telekomovih storitev informirajo o nepregledni množici novih storitev, različnih rešitvah tehničnih težav, tehničnih možnostih za izvedbo TK infrastrukture ipd., se je izkazalo, da je smiselna uvedba virtualnega vmesnika za interaktivno komunikacijo Telekoma Slovenije. Obstoječi integrirani iskalniki na spletnih straneh Telekoma sicer nudijo določeno možnost iskanja informacij, vendar delujejo zgolj kot klasični internetni iskalniki, na podlagi ključnih besed. To je predstavljalo tudi poglavitno motivacijo za nadaljevanje razvoja prototipa virtualnega vmesnika po vzoru davčne svetovalke Vide, ki bi bil uporabnikom lahko dostopen preko Telekomovih portalov (npr. siol.net), informacijskih kioskov na prodajnih in poslovnih centrih Telekoma in s telefonskih in mobilnih aparatov preko govornega vmesnika. V fazi 2 je bil izdelan tudi pregled stanja inteligentnih vodnikov po TV sporedih, kot možna nadgradnja elektronskega programskega vodnika v Siol TV. V fazi 3 smo razvili prototipno različico virtualnega vmesnika. Prototip sistema z imenom »Virtualni svetovalec Robi« smo poskusno vgradili na domači spletni strani IJS (http://www.ijs.si). Po prvih meritvah je sistem z minimalno napolnjeno bazo odgovorov občutno presegel točnost internetnih iskalnikov. Pri iskanju odgovorov v povsem odprtem naravnem jeziku o temah, ki so bile pripravljene v Robiju, je bil odstotek uspešnih odgovorov našega sistema približno dvakrat boljši (50%) kot klasični iskalniki (25%). Ocenjujemo, da bo virtualni vmesnik bistveno izboljšal informiranost uporabnikov in predvsem poenostavil iskanje informacij o množici tehničnih rešitev. Nenazadnje se bo na ta način zmanjšal pritisk na klicne centre, ki so zlasti ob prodajnih akcijah in izpadih omrežja praviloma preobremenjeni. Izboljšana uporabniška prijaznost Telekomovih tehničnih in prodajnih centrov bo tako še dodatno pripomogla h konkurenčnosti Telekoma Slovenije in prepoznavnosti blagovne znamke. Najpomembnejša pa je zmožnost vgradnje vmesnika v poljubno storitev Telekoma kot enoten uporabniški vmesnik, kar omogoča široko uporabo tudi v drugih poslovnih segmentih Telekoma. Tehnologijo virtualnega svetovalca bo mogoče uporabiti tudi v ostalih segmentih Telekomove ponudbe (npr. za poslovne uporabnike), z minimalnimi dopolnitvami pa tudi v hčerinskih podjetjih v Sloveniji in tujini. Če bo v nadaljevanju projekta Telekom sprejel predlog o aktivnem sodelovanju sodelavcev Telekoma in poenotenem vmesniku, bo dodajanje v novem jeziku ali v novi aplikaciji praktično brez omembe vrednih dodatnih stroškov tujim izvajalcem. Z vključitvijo virtualnega vmesnika v infrastrukturo Inteligentnega doma Telekom je mogoče pridobiti domačega hišnega agenta z naprednim uporabniškim vmesnikom, ki bo uporabniku odgovarjal na vsakdanja vprašanja: npr. »Kakšna je zunanja temperatura?, »Kje je najbližji servis TV aparatov?«, »Kdaj je danes na TV sporedu košarkarska tekma?«. Komunikacija je mogoča preko govornega vmesnika v naravnem jeziku, z nadgradnjami pa tudi preko brezžičnega osebnega komunikatorja (PDA) ali mobilnega telefona z WLAN vmesnikom oz. preko PCja. Podobno velja za druge storitve, recimo za medicino, sistemu za skrb za starejše, podajanju informacij turistom itd. V fazi 4 smo pripravili predloge za vgradnjo sistema v aplikacije Telekoma Slovenije, kot so: a) Inteligentni dom Telekom (npr. sistem predstavi projekt Inteligentni dom Telekom in odgovarja na relevantna vprašanja na osnovi znanja v statični podatkovni bazi. b) Televizijski program Siol TV (npr. sistem na osnovi samodejnega popolnjevanja podatkov v dinamični podatkovni bazi odgovarja na vprašanja kot: »Kje bo boks v ponedeljek,« ali: »Kdaj so danes poročila na Kanalu A«, ali: »Kdaj boksa Zavec?«. c) Tehnična podpora SIOL ali Telekom uporabnikom (npr. sistem nudi osnovno pomoč in podporo uporabnikom storitev Telekoma, npr. kot dopolnitev klicnih centrov). d) Telefonski imenik (npr. ponujanje pomoči pri uporabi sistema in podajanje osnovnih informacij na osnovi komunikacije, oziroma poizvedb v naravnem jeziku). e) Video na zahtevo (npr. sistem v naravnem jeziku odgovarja na vprašanja kot so: »Kako se plača naročilo?« ali »Imate kakšno ZF?«, ali »Imate film, kjer igra Marlon Brando?«. f) Komunikacija s SIOL TV v naravnem jeziku. Na primer, sistem ima vgrajeno aplikacijo, ki je dostopna preko uporabniškega imena in gesla za uporabnike SIOL TV. Aplikacija omogoča upravljanje s Siol TV na osnovi ukazov v naravnem jeziku. Po ukazu: »Pokaži mi program na POP TV danes!«, se pojavi informacija o programu na zaslonu računalnika. Po ukazu: »Nastavi mi na Eurosport 2!« se izvede preklop na želeni program (primerno, če se pokvari daljinski upravljalnik ali uporabnik ne pozna številke kanala oz. si tako lahko uredi svoj vrstni red zanimivih kanalov. Skratka, program bi znal dajati informacije in dejansko nastavljati kanal. g) Prilagajanje uporabniku (npr. sistem, vgrajen v Siol TV se iz zgodovine gledanih oddaj nauči, kaj uporabnik rad gleda in nato po pregledu tekočega sporeda uporabniku predlaga ogled oddaje, ki se trenutno predvaja in bi uporabnika najverjetneje zanimala). Kot rezultat komunikacij s podjetjem je prišlo do vpeljave sistema z imenom Tia. Ta sistem sicer vzdržuje in trži mednarodno podjetje. V okviru raziskave razvit sistem je dosegal podobno funkcionalno uspešnost, vendar je podjetje raje izbralo tržni produkt s profesionalnim vzdrževanjem. Naš sistem je bil predan s kodo vred v interni telefonski aplikaciji z imenom Zvonko. Nadaljnja vpeljava iz raziskav izpeljanih produktov je v teku, predvsem v smeri drugih storitev inteligentnega doma in enotne platforme. Poleg uvedbe virtualnega vmesnika v aplikacije Telekoma Slovenije imamo v nadaljevanju v načrtu tudi razvoj modula za slovenski govorni dialog z uporabniki, ki bo še povečal uporabniško prijaznost in občutek »človeškosti« sistema. V razvoju je za en kvalitetni razred boljši govorni vmesnik glede na obstoječo konkurenco na trgu. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Glede na opravljeno analizo stanja in študijo tehnologij, ki so pomembne z vidika razvoja IDT, ugotavljamo, da so bili raziskovalni cilji postavljeni ustrezno, glede na stanje raziskav v biometriji in naprednih tehnologijah za nadzor nad vstopanjem, semantičnih tehnologijah za razumevanje uporabnika in predvajanih vsebin, strojnem učenju za analizo vzorcev in spremljanje osnovnih življenjskih funkcij v okviru projekta IDT. Večagentni sistemi so uporabni za nadzor starejših in otrok ter opozarjanje na nenavadne vzorce premikanja, kar je ena izmed raziskovalnih usmeritev. Govorne tehnologije z novo verzijo sintetizatorja slovenskega jezika bo mogoče uporabiti v IDT kot bralec pisanih tekstov: npr. branje TV sporedov, vsebin na portalu IDT ali kot del naprednega uporabniškega vmesnika. V okviru naloge smo izdelali nekaj prototipov in na delovnih sestankih nekajkrat predstavil trende in relacije IKT, pomembne za Telekom. Prijavljen je bil tudi slovenski patent za inteligentni nadzor nad vstopanjem. Sistem je prejel tudi 1. nagrado za najboljšo inovacijo na slovenskem Forumu inovacij. V okviru raziskovalnega dela naloge želimo izpostaviti dva dosežka, objava metode TARTAR za učinkovitejšo predstavitev in iskanje informacij v semantičnem spletu in inovativen pristop k razpoznavanju spletnih vsebin s pomočjo žanrov. Prvi dosežek je metoda za avtomatsko generiranje ontologij, ki omogoča učinkovitejše iskanje v HTML tabelah. Ontologije so eden najpomembnejših modelov za predstavitev znanja in poleg integracije z inteligentnim domom omogočajo širok spekter uporabe. Drugi dosežek pa je inovativno klasificiranje spletnih strani s pomočjo žanrov, kar ima prav tako širok spekter možne uporabe, npr. v inteligentnih vodnikih po TV programih v storitvah IPTV. S temi dosežki smo omogočili prenos vrhunskega znanja v gospodarsko sfero ter dajali spodbude za hitrejši razvoj in preobrazbo Telekoma v moderno, konkurenčno IKT organizacijo. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Ni bilo bistvenih sprememb programa projekta. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Pretvorba poljubnih tabel v semantično strukturo z metodo TARTAR ANG Transforming arbitrary tables into logical form with TARTAR Opis SLO V delu smo predstavili metodo TARTAR za učinkovitejšo predstavitev in iskanje informacij v semantičnem spletu. Z avtomatskim generiranjem ontologij je omogočeno učinkovitejše iskanje v HTML tabelah. Ontologije so eden najpomembnejših modelov za predstavitev znanja in omogočajo širok spekter uporabe. Metoda TARTAR je široko uporabna v različnih aplikacijah, npr. za integracijo spleta z inteligentnim domom. ANG This method enables transformation of an HTML table into semanticaly/logicaly transformed structure, enabling understanding and question answering. The system was implemented for hotel applications, but can be used for any other home application. Objavljeno v PIVK, A., CIMIANO, P., SURE, Y., GAMS, M., RAJKOVIC, V., STUDER, R. Data knowl. eng.. [Print ed.], 2007, vol. 60, no. 3, str. 567-595 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 20539943 2. Naslov SLO Večnivojski pristop pri razpoznavanju žanrov ANG Multi-label approaches to web genre identification Opis SLO V članku smo raziskati multi-class transformacijo, kjer je vsaka kombinacija žanrov označena z eno etiketo. Ta pristop je nato primerjan z binarnim pristopom, kako bi določili kateri boljše klasificira spletne strani v več žanrov. Eksperimentalni rezultati kažejo, da oba pristopa ne obravnavata pravilno spletne strani, ki vsebujejo več žanrov. Pridobljene razlike so bile posledica boljšega raspoznavanja spletnih strani, ki vsebujejo samo eden žanr. ANG An internet page can be described by category and genre, two ortogonal view points. Combining categories and genres enables improved retreival rate when browsing the internet or databases of TV programs, user preferences etc. Objavljeno v VIDULIN, V., LUSTREK, M., GAMS, M. Journal for language technology and computational linguistics, 2009, vol. 24, no. 1, str. 93-110. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 22826279 3. Naslov SLO Testiranje kakovosti sistema VoIP/VoWLAN z nizkocenovnim eksperimentalnim testnim okoljem ANG VoIP/VoWLAN system performance evaluation with low cost experimental test-bed. Opis SLO V članku je predstavljen sistem za metrično testiranje kakovosti govora v brezžični paketni telefoniji VoIP/VoWLAN z uporabo metodologije testiranja kakovosti govora v brezžičnih hišnih omrežjih z upoštevanjem najnovejših standardov ITU-T. Testni sistem predstavlja eno prvih dokumentiranih rešitev za testiranje kakovosti govora v brezžičnih lokalnih omrežjih WLAN po standardu IEEE 802.11a. Konvergenca govorne telefonije in podatkovnih komunikacij na enotnem brezžičnem lokalnem omrežju predstavlja možno komunikacijsko infrastrukturo inteligentnega doma. ANG The paper describes one of the first known construction of a research test- bed for metrics-based testing of the quality of voice communication in VoWLAN/VoIP communications over 802.11a WLAN. Converged data transmition and voice telephony over the same wireless network is one of the possible solutions for the intelligent home infrastructure. Objavljeno v BLATNIK, R., KANDUS, G., JAVORNIK, T.. WSEAS trans. commun., 2007, vol. 6, no. 1, str. 209-216 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 20320551 1 4. Naslov SLO Večagentno strateško modeliranje uporabnikov v okolju ANG Multi-agent strategic modeling in a specific environment. Opis SLO Večagentno strateško modeliranje se ukvarja z iskanjem strategij na osnovi fizičnih premikov agetov. Sistem je bil razvit kot domensko neodvisen algoritem, stestiran na domeni simuliranega nogometa. Znal je zgraditi grafični in simbolični opis strategij moštva. ANG Multi agent strategic modelling deals with learning strategies from basic physical movements of the agents. The system is domain independent, but was implemented for the robotic soccer. It was capable of finding out strategies and presenting them in a graphical and symbolical form. Objavljeno v GAMS, Matjaž, BEŽEK, Andraž. Multi-agent strategic modeling in a specific environment. V: NAKASHIMA, Hideyuki (ur.), AGHAJAN, Hamid K. (ur.), AUGUSTO, Juan Carlos (ur.). Handbook of ambient intelligence and smart environments. New York [etc.]: Springer, cop. 2010, str. 731-750. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 23336743 5. Naslov SLO Analysis of automatic stress assignment in Slovene ANG Analysis of automatic stress assignment in Slovene Opis SLO Pri komunikaciji z uporabnikom je pomembna kvaliteta govorjenega sintetiziranega besedila. V slovenščini imajo naglasi še posebno pomembno vlogo. Generirana je bila celotna baza jezika in uporabljena vrsta metod za naglaševanje. Najboljše so se približevale ljudem. ANG For the Slovenian language it is very important to stress the speech generated from text. We have generated the whole korpus of the Slovenian language and used several primarily ML and DM methods, and compared them with humans and other methods. Best DM methods were close to humans. Objavljeno v MARINČIČ, Domen, TUŠAR, Tea, GAMS, Matjaž, ŠEF, Tomaž. Analysis of automatic stress assignment in Slovene. Informatica (Vilnius), 2009, vol. 20, no. 1, str. 35-55. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 22516263 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Postopek in naprava za inteligentni nadzor vstopanja : patent SI22822 ANG Procedure and device for intelligent entry control Opis SLO Patent je navezan na storitev inteligentnega doma kot varnost pri vhodu, ki temelji na poznavanju gibanja in navad vstopajočih. Patentirana je originalna ideja, ki omogoča povezovanje poljubnega števila senzorjev in nad njimi poljubnega števila programskih modulov, ki se povezujejo v poljubnem številu nivojev. ANG The patent is related to the security services of the Intelligent home infrastructure. The system observes user behaviour when entering home and learns behaviour characteristics based on micro, mezzo and macro level. The system integrates an arbitrary number of input sensors, software modules and an arbitrary number of meta reasoning levels. Šifra F.08 Razvoj in izdelava prototipa Objavljeno v GAMS, Matjaž, TUŠAR, Tea, PUŠIĆ, Andrija, KOLBE, Mitja. Postopek in naprava za inteligentni nadzor vstopanja : patent SI22822. Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino, 31. dec. 2009. Tipologija 2.24 Patent COBISS.SI-ID 22402855 2. Naslov SLO Razvoj in implementacija prototipa Inteligentnega doma Telekom ANG Development and implementation of the prototype of Intelligent home Telekom Razvit je bil celoten prototip inteligentnega doma Telekom in nekateri Opis SLO moduli, kot svoje aplikacije. Predstavitev sistema je bila izvedena v obliki referata na mednarodni konferenci. ANG The prototype of Intelligent home Telekom was designed and implemented in our laboratories. Some of the models of the prototype can be used as stand alone application, eg. user interface in natural language. Šifra F.08 Razvoj in izdelava prototipa Objavljeno v OŽEK, Matej, GAMS, Matjaž, KRIVEC, Jana. Analiza delovanja virtualnega svetovalca. VZbornik 12. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2009, 12.-16. oktober 2009 : zvezek A : volume A, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2009, str. 116-119. [COBISS.SI-ID 23015975] Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 23015975 3. Naslov SLO Prototip za prepoznavanje uporabnika na osnovi njegovega premikanja. ANG The prototype for user identification based on phisical movements based on user behaviour. Opis SLO Razvit je bil prototip za prepoznavanje uporabnika na osnovi njegovega premikanja. Uporaba je lahko v varnostne namene, lahko pa za prepoznavanje multimedijskih vsebin glede na uporabnikov profil. ANG The prototype for user identification based on phisical movements based on user behaviour was developed and implemented in our laboratories. Šifra F.08 Razvoj in izdelava prototipa Objavljeno v DOVGAN, Erik, KALUŽA, Boštjan, TUŠAR, Tea, GAMS, Matjaž. Improving user verification by implementing an agent-based security system. Journal of ambient intelligence and smart environments, 2010, vol. 2, no. 1, str. 21-30. [COBISS.SI-ID 23356967] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 23356967 4. Naslov SLO Modul inteligentnega doma, ki skrbi za ostarele in obolele ANG Intelligent home prototype for elderly and ill Opis SLO Razvili smo modul Inteligentnega doma Telekom, ki na osnovi analize gibanja oseb razpoznava neustrezno obnašanje in s tem skrbi za uporabnika s posebnimi potrebami, to je ostarelega ali obolelega. Sistem opazuje obnašanje uporabnika in s tem sporoča odstopanje od zaželjenega. ANG The module of Intelligent home Telekom observes behaviour of users and learns their normal behaviour including habits. The module was developed for users with disabilities, e.g. elderly or othervise handicapped. Šifra F.08 Razvoj in izdelava prototipa Objavljeno v KALUŽA, Boštjan, MIRČEVSKA, Violeta, LUŠTREK, Mitja, VELEZ, Igone, GAMS, Matjaž. Ubiquitous care system to support independent living : preliminary results. V: TSCHELIGI, Manfred (ur.). 3rd European Conference on Ambient Intelligence (AmI09), November 18th - 21st, 2009, Salzburg, Austria. Roots for the future of ambient intelligence : adjunct proceedings. Salzburg: University of Salzburg, 2009, str. 308-315. [COBISS.SI-ID 23139879] Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 23015719 5. Naslov SLO Računalniški sistemi za avtomatski dialog ANG Computer systems for automated dialogue Opis SLO Prototip sistema za avtomatsko odgovarjanje na vprašanja (AVO) smo uspešno implementirali za praktično uporabo na Telekomu Slovenije. Sistem v naravnem jeziku pomaga uporabnikom pri spoznavanju funkcij storitve IP Centreks. V prispevku predstavljamo pregled obstoječih AVO sistemov, virtualnega informatorja, ki smo ga razvili, mehanizme delovanja, ki so v ozadju in ideje za razvoj sistemov v prihodnosti. ANG The prototype of the system for automatic answering to user questions has been implemented on Telekom operator's intranet. The system helps users with the IP Centrex service - an IP telephony controlled through computers. Šifra F.08 Razvoj in izdelava prototipa Objavljeno v Objavljeno v KRIVEC, Jana, GAMS, Matjaž. Računalniški sistemi za avtomatski dialog. V: Zbornik 11. mednarodne multikonference Informacijska družba - IS 2008, 13.-17. oktober 2008 : zvezek A : volume A, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2008, str. 26- 29. Tipologija 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 23015975 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 E.01 - domače nagrade 1.nagrada na forumu inovacij 2009: Inteligentni varnostni sistem za nadzor prostorov Opis: Razvit inteligentni varnostni sistem omogoča boljši nadzor nad dogajanjem v varovanih prostorih ter tako zagotavlja višnjo stopnjo varnosti. Varovanje se izvaja s pomočjo sistema za odločanje v realnem času, strojnega vida in metod umetne inteligence, pri čemer se sistem samodejno uči značilnega obnašanja zaposlenih ter razpoznava nenavadno obnašanje in o tem obvešča varnostnike. Poleg opozarjanja na nenavadne dogodke sistem omogoča tudi opozarjanje na prepovedane dogodke, kot je na primer vstop osebe brez potrebne avtorizacije v varovani prostor ali vstop in gibanje oseb brez identifikacije. Sistem beleži zgodovino gibanja osebja in opreme ter tako omogoča pregled in analizo dogajanja v preteklosti. Rezultati projekta so odlična osnova za uvajanje novih storitev inteligentnega doma v skladu s strategijo razvoja Slovenije in smernicami Evropske skupnosti. Za nadaljnji razvoj storitev Telekoma Slovenije je še posebej pomembno, da rezultati projekta slonijo na upoštevanju socialnih sprememb človeške družbe, predvsem v smeri povečanih potreb starajočega prebivalstva in prebremenjenost zaposlenega dela prebivalstva, kar je tudi skladno z usmeritvami Telekoma, npr. najnovejšo storitvijo Rdeči gumb in ambicijami za uvajanje storitev na področju varovanja zdravja. Ocenjujemo, da je sodelovanje med vrhunskimi slovenskimi akademskimi R&R organizacijami in najpomembnejšimi gospodarskimi organizacijami ključnega pomena za uspešen razvoj Slovenije. Zato je Telekom podpiral tovrstne raziskave in razvoj. Vizija inteligentnih storitev je ena izmed ključnih v prihodnjem razvoju Telekoma. Najpomembnejši problem vidimo v prenosu raziskovalnih in razvojnih prototipov v prakso, v dejansko uporabo. Potrebno bi bilo sistemsko premostiti ta razkorak med raziskavami in dejanskimi aplikacijami. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO Razvoj inteligentnih vmesnikov in inteligentnega doma je ključnega pomena za preboj aplikacij ambientalne inteligence v širšo uporabo. Tovrstni vmesniki (npr. DURS-ova Vida) so se pokazali kot pomembna dopolnitev h klasičnim načinom komunikacije, kot so npr. spletni iskalniki. Inteligentni dom na ta način pridobi tisto ključno komponento, ki pomembno prispeva k naravnosti obnašanja sistema in uporabniški prijaznosti različnih povezanih naprav in storitev v domu in širše. Pri nadaljnjem razvoju tovrstnih agentov - vmesnikov pa je ključno raziskovanje novih metod in pristopov inteligentne komunikacije z uporabnikom, ki bo prineslo možnost avtomatizacije pridobivanja znanja tovrstnih agentov in na ta način pocenilo uvajanje in izboljšalo uporabniško prijaznost. Ključnega pomena za te aplikativne raziskave je primerno omejiti napredne raziskovalne metode in jih uporabiti v omejenem naboru N rešitev. Torej pri iskanju pravilnega odgovora na določeno vprašanje ne skušamo iskati rešitve v splošnem, kot to počnejo ljudje, ampak je naloga algoritma le ugotoviti, ali je vsaj eden izmed N možnih odgovorov dovolj primeren, ali pa noben. To je tako imenovani »problem skaliranja«, vendar obrnjen. Pri razvoju inteligentnega doma pa je ključna naloga razviti arhitekturo, ki omogoča poljubno povezljivost. Ta naloga je bila načeloma rečena v obliki patenta št.22822 v Sloveniji: Postopek in naprava za inteligentni nadzor vstopanja. Patent je sicer omejen na vstopno kontrolo in prepoznavanje znanega uporabnika, vendar je znanstveno gledano razvita metode povsem identična tudi pri omenjeni obrnjenem problemu skaliranja. Gre za to, da se med N možnimi odgovori (nizi znakov ali akcijami) poišče primernega, ali ugotovi ujemanje. Kot pomemben doprinos znanosti želimo izpostaviti objavo metode TARTAR, ki omogoča učinkovitejšo predstavitev in iskanje informacij v semantičnem spletu in inovativen pristop k razpoznavanju spletnih vsebin s pomočjo žanrov. Na osnovi avtomatsko generiranja ontologij je omogočeno učinkovitejše iskanje v HTML tabelah. Ontologije so eden najpomembnejših modelov za predstavitev znanja in poleg integracije z inteligentnim domom omogočajo širok spekter uporabe. Naslednji pomemben dosežek za razvoj znanosti pa je metoda za inovativno klasificiranje spletnih strani s pomočjo žanrov, kar ima prav tako širok spekter možne uporabe, npr. v inteligentnih vodnikih po TV programih v storitvah IPTV. S temi dosežki smo omogočili postavitev temeljev za nadaljnje raziskave na področju preiskovanja spleta v okviru raziskovalne skupine in hkrati prenos vrhunskega znanja v gospodarsko sfero. ANG Intelligent home offers excellent opportunities for the introduction of intelligent services and ambient intelligence (AmI). Yet, only a limited percentage of all homes in Europe is equipped with these systems. The major problem is based on a lack of intelligent, user-friendly methods, able to understand user's physical and mental state, habits and even desires. This project from the research point of view focused on the advanced AmI methods, applicable at homes, taking care of users and helping them through electronic devises. The first group of the methods focused on learning behavior and habits of users in terms of seconds, minutes, hours and days. Advanced multi-agent strategy learning algorithms were designed as well as learning algorithms with an arbitrary level of meta-meta learning, combining an arbitrary number of learning algorithms and sensors. The user-behavior learning algorithms were tested in real life and achieved successful performance to a point of being awarded with the best innovation award and a national patent. Major publications and the EU patent are on the way. The second group of methods was concerned with user interfaces, using specific Slovenian language properties such as stress assignment. The third group concentrated on user with special needs such as elderly and the handicapped. These and other groups were based on a clever use of a limited search space, enabling advanced performance without truly upgrading general artificial intelligence. This specific direction is at the same time universal since the ML and DM algorithms are capable enough to automatically adapt the system to each specific user and each specific application as long as the general framework has been sufficiently designed. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Rezultati projekta povečujejo globalno konkurenčnost Telekoma s storitvami inteligentnega doma v skladu s strategijo razvoja Slovenije in smernicami Evropske skupnosti. Naši inteligentni vmesniki inteligentnega doma in storitve inteligentnega doma so sestavni del vizije ambientalne inteligence (AmI). Pri raziskavah smo upoštevali tudi socialne spremembe človeške družbe, predvsem v smeri povečanih potreb starajočega prebivalstva in prebremenjenost zaposlenega dela prebivalstva. Storitve inteligentnega doma pomenijo ključno konkurenčno in tehnološko prednost, kar zelo dobro prikazuje primer France Telecom, ki je s podobno storitvijo Livebox uspelo prepričati kar 2.9 milijonov uporabnikov. Zaradi razvoja tehnološko naprednega in uporabniško naravnanega produkta jim je uspelo doseči status drugega največjega ponudnika storitev internetnega dostopa na svetu. V naslednjih 5-10 letih bo praktično vsak evropski dom opremljen s širokopasovnim dostopom do svetovnega spleta, kar odpira možnosti širokemu spektru novih storitev. V mnogih študijah napovedane korenite spremembe poslovnih modelov v telekomunikacijah, ponudnikih audiovizualnih vsebin in industriji informacijskih tehnologij predstavljajo izziv za soočanje s povsem novimi socio-ekonomskimi problemi. Slovensko gospodarstvo se že vključuje v omenjene projekte in uspeh bo odvisen tudi od uspešnega prenosa znanj med raziskovalno in razvojno sfero v obe smeri. V poplavi cenenih produktov Slovenija in Evropa vidi rešitev v uvajanju funkcionalno novih storitev AmI, npr. inteligentnega doma. Zato je usmeritev v inteligentni dom ključna za gospodarsko rast pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Drug ključen razlog je v tem, da se Evropa zaveda, da ne more konkurirati globalno ceneni delovni sili drugače kot preko napredka, preko novih inteligentnih storitev. Program tega projekta je točno v tej smeri. ANG The intelligent home project results will enable new services for national telecommunications operator Telekom Slovenije. The intelligent home services will increase global competitiveness of the company. Our intelligent services for an intelligent home are an important part of the ambient intelligence (AmI) vision of the future. In the research we also considered the social changes of the society such as increasing growth of elderly population and the over- overburdening employed population. By that, we aim for a raise of quality of customer lives - including better security, care for people and increased comfort. Through this infrastructure, we seek to stimulate the whole industry. The intelligent home services are important for the technological competitiveness. The France Telekom with more than 2.9 million users of their Livebox services is a good example. Their technologically advanced and user centric product enables them for the biggest internet service provider in Europe. The projection that in next 5 to 10 years will be almost every home in Europe equipped with broadband access opens many new possibilities for new services. Many studies forecast new business models in telecommunications industry, service and content providers, and IT industry. Such business models will have to face completely new socio-economical challenges. Eventough Slovenian economy is already cooperating in such projects, the results depend on succesfull mutual knowledge transfer between industry and academia. Slovenian and European strategy is in introduction of new advanced AmI services. Therefore the research and development of the intelligent home products and services should represent an important part of investments in the Slovenian economy. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj €>da NE Rezultat I Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © da One Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj 0* DA U NE Rezultat I Dosežen bo v naslednjih 3 letih 6 Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov V celoti 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj da One Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA U NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov |V celoti 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj oJ DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj ü DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA ©NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj ©da One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj ©DA NE Rezultat Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda ©ne Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda ©ne Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda ne Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov Delno 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj €>da ne Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda ne Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda ne Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih 6 Uporaba rezultatov 1 Delno 6 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj =Oda U NE Rezultat 1 Dosežen 6 Uporaba rezultatov V celoti 6 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda One Rezultat Dosežen ▼ Uporaba rezultatov |V celoti 6 Komentar Razvili smo celoten prototip sistema in več samostojnih modulov. Nekateri izmed modulov so bili dani na preizkušanje, vendar je naročnik raje izbral komercialne podobne rešitve, kot pa prototipno razvito kodo. Pomembno je, da je z novejšimi in bolj naprednimi storitvami prišlo do konstruktivnega sodelovanja med partnerjema, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju trendov in možnosti modernih inteligentnih storitev in hkrati omogočilo raziskovalcem, da se ukvarjajo z dejanskimi problemi realnega sveta. Manjka pa dejanski prenos v prakso, kjer so mnenja deljena glede tržne uspešnosti in stroškov vzdrževanja in vpeljave. Skupno mnenje pa je, da gre razvoj nesporno v smeri inteligentnih storitev in da se tu dobiva ali izgublja konkurenčna bitka. 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja © O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja O o 0 o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O © G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o 0 o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o 0 o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O 0 O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o © G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o © G.02.07. Večji delež izvoza o o o © G.02.08. Povečanje dobička o o 0 o G.02.09. Nova delovna mesta o o 0 o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O 0 O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o © G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O 0 O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O 0 O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o © G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o 0 o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o 0 o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave © O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti O 0 o o G.04.05. Razvoj civilne družbe © o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O 0 O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj © O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O 0 O O G.07.02. Prometna infrastruktura © o o o G.07.03. Energetska infrastruktura © o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva © O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 Sofinancer Telekom Slovenije, d.d. Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 34.985,00 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25,00 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 4. Razvoj in izdelava prototipa Inteligentnega doma Telekom F.08 Transforming arbitrary tables into logical form with TARTAR, PIVK, A., CIMIANO, P., SURE, Y., GAMS, M., RAJKOVIČ, V., STUDER, R. Data knowl. eng.. [Print ed.], 2007 A.01 Podeljeni patent št.22822 v Sloveniji; Postopek in naprava za inteligentni nadzor vstopanja; Izumitelji: Matjaž Gams, Tea Tušar, Andrija Pušić, Mitja Kolbe F.33 VIDULIN, Vedrana, LUSTREK, Mitja, GAMS, Matjaž. Multi- label approaches to web genre identification. Journal for language technology and computational linguistics, 2009, vol. 24, no. 1, str. 93-110. A.01 l.nagrada na forumu inovacij 2009: Inteligentni varnostni sistem za nadzor prostorov E.01 1 3 5 Naročnik je v okviru aplikativnega dela naloge izdelal nekaj prototipov in na delovnih sestankih nekajkrat predstavil trende in relacije IKT, pomembne za Telekom. Sprejet je bil tudi slovenski patent za inteligentni nadzor nad vstopanjem. V postopku je tudi mednarodni patent. Sistem je prejel tudi 1. nagrado za najboljšo inovacijo na slovenskem Frumu inovacij. V okviru raziskovalnega dela naloge želimo izpostaviti dva dosežka, objava metode TARTAR za učinkovitejšo predstavitev in iskanje informacij v semantičnem spletu in inovativen pristop k razpoznavanju spletnih vsebin s pomočjo Komentar žanrov. Prvi dosežek je metoda za avtomatsko generiranje ontologij, ki omogoča učinkovitejše iskanje v HTML tabelah. Ontologije so eden najpomembnejših modelov za predstavitev znanja in poleg integracije z inteligentnim domom omogočajo širok spekter uporabe. Drugi dosežek pa je inovativno klasificiranje spletnih strani s pomočjo žanrov, kar ima prav tako širok spekter možne uporabe, npr. v inteligentnih vodnikih po TV programih v storitvah IPTV. S temi dosežki smo omogočili prenos vrhunskega znanja v gospodarsko sfero ter dajali spodbude za hitrejši razvoj in preobrazbo Telekoma v moderno, konkurenčno IKT organizacijo. Ocena V naslednjih 5-10 letih bo praktično vsak evropski dom opremljen s širokopasovnim dostopom do svetovnega spleta, kar odpira možnosti širokemu spektru novih storitev. V mnogih študijah napovedane korenite spremembe poslovnih modelov v telekomunikacijah, ponudnikih audiovizualnih vsebin in industriji informacijskih tehnologij predstavljajo izziv za soočanje s povsem novimi socio-ekonomskimi problemi. Rezultati projekta so odlična osnova za uvajanje novih storitev inteligentnega doma v skladu s strategijo razvoja Slovenije in smernicami Evropske skupnosti. Za nadaljnji razvoj storitev Telekoma Slovenije je še posebej pomembno, da rezultati projekta slonijo na upoštevanju socialnih sprememb človeške družbe, predvsem v smeri povečanih potreb starajočega prebivalstva in prebremenjenost zaposlenega dela prebivalstva, kar je tudi skladno z usmeritvami Telekoma, npr. najnovejšo storitvijo Rdeči gumb in ambicijami za uvajanje storitev na področju varovanja zdravja. Ocenjujemo, da je sodelovanje med vrhunskimi slovenskimi akademskimi R&R organizacijami in najpomembnejšimi gospodarskimi organizacijami ključnega pomena za uspešen razvoj Slovenije. Zato je Telekom podpiral tovrstne raziskave in razvoj. Vizija inteligentnih storitev je ena izmed ključnih v prihodnjem razvoju Telekoma. Najpomembnejši problem vidimo v prenosu raziskovalnih in razvojnih prototipov v prakso, v dejansko uporabo. Potrebno bi bilo sistemsko premostiti ta razkorak med raziskavami in dejanskimi aplikacijami. 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Matjaž Gams in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 20.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/144 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2010 v1.00a C7-CC-DA-CD-12-72-C5-D2-9D-91-99-3E-F5-F7-24-22-FF-6C-61-99