GEOLOGIJA 45/2, 319–324, Ljubljana 2002 Izviri Ljubljanskega polja in Barja, pomembni za koli~insko in kakovostno stanje telesa podzemne vode Springs on Ljubljana polje and Barje area, significant for quantity and quality condition of the groundwater body (Slovenia) Branka BRA^I^-@ELEZNIK1 & Joerg PRESTOR2 1JP Vodovod-Kanalizacija, Vodovodna 90, Ljubljana, e-mail:bzeleznik@vo-ka.si 2Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, Ljubljana, e-mail:joerg.prestor@geo-zs.si Klju~ne besede: Ljubljansko polje in Barje, hidrogeologija, monitoring, izviri, kakovostno in koli~insko stanje podzemne vode, Slovenija Key words: Ljubljansko polje in Barje, hydrogeology, monitoring, springs, quantity and quality status of groundwater, Slovenia Kratka vsebina Za oskrbo mesta Ljubljane in okolice s pitno vodo sta pomembna vodonosnik Ljubljanskega polja in vodonosni sistem Ljubljanskega barja. Na obmo~ju obeh teles se pojavljajo izviri, ki odra‘ajo stanje podzemne vode, tako koli~insko kot tudi kakovostno. Na Ljubljanskem polju se pojavljajo izviri, imenovani studen~nice, na prevojih prodnih teras, kjer se pojavljajo kot izdanki podzemne vode. Zasledimo jih v spodnjem delu vodonosnika Ljubljanskega polja med Fu‘inami in soto~jem Ljubljanice in Save. Stanje teh izvirov neposredno izra‘a stanje gladine podzemne vode v vodonosniku Ljubljanskega polja in kakovost naravnega iztoka iz vodonosnika. Na Ljubljanskem barju je za oskrbo mesta Ljubljane zelo pomembno obmo~je I{kega vr{aja s svojim sistemom vodonosnikov. Izviri, ki se pojavljajo na tem obmo~ju so pomemben pokazatelj stanja hidrogeolo{kih razmer v tem vodonosnem sistemu in klju~nega pomena za ugotavljanje obnovljivih in razpolo‘ljivih zalog podzemne vode. Abstract The intergranular aquifer of Ljubljana Field and the aquifer system of Ljubljana Moor are the most important sources of drinking water for Ljubljana. The springs that appear on the area of both groundwater bodies reflect the groundwater status, quantity and quality. The spring water in the Ljubljana Field appears on vowel change of the gravel terrace. We follow them in the lower part of Ljubljana Field aquifer from Fu‘ine to confluence of rivers Sava and Ljubljanica. The spring water directly indicates the condition of groundwater level and the quality. On the Ljubljana Barje there are important springs on the southern edge. These springs are crucial observation point for the quality and quantity status monitoring of the inflow fro main recharge area of Ljubljana Moor aquifers that are exploited for the water supply system By the detailed analysis of older sporadic measurements of springs in Ljubljana Polje and Ljubljansko barje we were able to assess the changes in theirs trends of quantity and to design the monitoring network of springs that would acquire adequate data for the actual and future assessment of quantity an quality of these groundwater bodies in the frame of all other available and representative observation points. 320 Branka Bra~i~-@eleznik & Joerg Prestor Uvod Izviri na obmo~ju Ljubljanskega polja in Barja so pomembni za dolo~itev razpolo‘ljivih in obnovljivih vodnih virov. Monitoring stanja izvirov nam pove trend re‘ima in kakovosti na osnovi katerih lahko vrednotimo obnovljivost in razpolo‘ljivost vodnih virov. Oskrba z vodo mesta Ljubljane temelji na izkori{~anju vodnjakov na Ljubljanskem polju in Barju. Koli~insko stanje podzemne vode na Ljubljanskem polju je mo~no odvisno od stanja reke Save in stanja njene struge (@ibrik, 1969). Spremembe v gladini Save in kolmatiranost njene struge imata neposreden in odlo~ilen vpliv na gibanje gladine podzemne vode na Ljubljanskem polju, na ~rpali{~a in izvire, ki izvirajo iz prodnega zasipa. Na Ljubljanskem barju se za oskrbo s pitno vodo izkori{~a zaprte vodonosne sloje, ki se napajajo iz hribovitega Krimsko-Mokr{kega zaledja. Del vode s tega zaledja odteka podzemno skozi vodonosne sloje proti Ljubljanskemu polju, del pa skozi izvire, ki se pojavljajo na ju‘nem obrobju Barja ( M e n c e j , 1976). Za nadaljnje izkori{~anje vodnih virov Ljubljanskega polja in Barja je ena najbolj klju~nih stvari zagotavljanje mo- nitoringa kakovostnega in tudi koli~inskega stanja podzemne vode na tem obmo~ju. V zvezi z raziskavo izdatnosti in kakovosti virov pitne vode na Ljubljanskem polju in Barju obstajajo {tevilni to~kovni podatki, kljub temu pa je razmeroma malo podatkov o izvedenih so~asnih meritvah izvirov in ovrednotenju izmerjenih koli~in. V okviru te naloge smo izvedli analizo obstoje~ih spo-radi~nih podatkov o izvirih na tem obmo~ju in ovrednotenje podatkov na tak na~in, da bodo lahko uporabni za nadaljni monitoring koli~inskega stanja tega telesa podzemne vode. Isto~asno smo vzpostavili nova klju~na mesta, s katerimi bo mo‘no zagotavljati nadzor nad koli~inskim stanjem, ovrednotenje vplivov razli~nih posegov, kot je pove~anje ~rpanja, ali regulacije povr{inskih tokov ipd. Prav tako smo izvedli za~etni krog vzor-~evanja in analitike parametrov, ki so klju~-ni za nadzor nad kakovostnim stanjem teh vodnih virov. Ljubljansko polje Na Ljubljanskem polju je arhivskih podatkov o pretokih izvirov malo ( @ l e b n i k Slika 1: Lokacije izvirov na Ljubljanskem polju in barju Izviri Ljubljanskega polja in Barja, pomembni za koli~insko in kakovostno stanje telesa … 321 & Novak, 1977; Breznik, 1980,1981). Gre za opazovanja in meritve studen~nic, ki so odra‘ale stanje gladine podzemne vode v prodnem vodonosniku Ljubljanskega polja. V arhiviranih poro~ilih smo na{li podatke za studen~nice: pri Fu‘inskem gradu, v Sla-pah, v Vev~ah (Sige), Bajer, v Spodnjem Ka{-lju, v Zgornjem Ka{lju ter pri Perlesu (@lebnik, 1987). Med omenjenimi danes studen~nice v Sla-pah ni ve~, saj preko nje poteka avtocesta. Za vse studen~nice meritve iz leta 1977 ka-‘ejo na velike pretoke, medtem ko podatki iz leta 1983 ka‘ejo bistveno druga~no sliko. Z izjemo studen~nice v Zgornjem Ka{lju so bile vse ostale zabele‘ene s pretokom ni~ (@lebnik, 1968). Za vse studen~nice med Fu‘inami in spodnjim Ka{ljem in tudi studen~nico Perles je zna~ilno, da se pojavljajo ob robu terase oziroma pod prevojem terena. Gre torej za iz-danke gladine podzemne vode in odtok teh vod proti ni‘je le‘e~i Ljubljanici. Nihanje gladine podzemne vode v vodonosniku Ljubljanskega polja neposredno vpliva na stanje teh studen~nic. Njihovo stanje je neposreden pokazatelj stanja v vodonosniku na njegovem spodnjem delu. Pomanjkljivost meritev in opazovanj v preteklosti je, da le-ta niso bila hidrolo{ko podrobneje opredeljena. O~i-tno je, da so se pretoki zni‘evali vse do su{-nih osemdesetih let (okoli leta 1984), kasnej-{ih meritev pa ni bilo. Ljubljansko barje Na Ljubljanskem barju obstajajo arhivski podatki o meritvah pretokov izvirov in kanalov na obmo~ju I{kega vr{aja (@lebnik & Novak, 1976; @lebnik, 1972). To ob-mo~je je bilo preiskano kot alternativni vir pitne vode za oskrbo Ljubljane (@lebnik & Novak, 1984). Meritve so bile izvajane predvsem za bilan~no oceno. V razli~nih letih (od l. 1967 dalje) so bile izvedene ob~asne meritve na od 8 do 12 merilnih mestih ( Ko -kolj & Andjeli~, 1978; Breznik, 1975). S temi merilnimi mesti se je posku{alo zajeti naravni iztok iz i{kega holocenskega prodnega zasipa. Izviri, ki se pojavljajo na obmo~ju Barja, so pokazatelji hidrodinami~nih razmer {ir-{ega obmo~ja. Glede na tip jih lahko razvrstimo v: – kra{ke izvire, ki se pojavljajo na kontaktu apnen~astega Krimsko-Mokr{kega pogorja in jezerskih sedimentov, – barjanska okna ali retja, ki jih najdemo v pol‘arici in so nastala zaradi vodnega pritiska v vodonosnih plasteh pod njo, zaradi premikov in posedanj, dolo~enih poru{enih conah, – izviri na kontaktu prodnega I{kega vr{a-ja in neprepustnih barjanskih sedimentov. Napajalno zaledje Ljubljanskega barja je Krimsko-Mokr{ko pogorje, zgrajeno iz trias-nih in jurskih dolomitov in zakraselih apnencev (Mencej, 1976). Dotoke iz goratega karbonatnega zaledja lahko razdelimo na dva re‘ima. Prvi je hiter povr{inski odtok, drugega predstavlja podpovr{inski odtok skozi razpoke in prelome. Del padavin v goratem zaledju se infiltrira in skozi razpoke in prelome napaja spodnji pleistocenski vodonos-nik, del pa se jih pojavi v kra{kih izvirih, ki so nanizani po ju‘nem robu aluvialne ravnice. Izdatnost kra{kih izvirov je v hidrav-li~ni povezavi z nivojem podtalnice v spodnjem pleistocenskem vodonosniku. Izbor pomembnih izvirov za vklju~itev v stalni monitoring Za obmo~je Mestne ob~ine Ljubljana sta pomembna dva vodonosna sistema, in sicer vodonosnik Ljubljanskega polja in vodonos-ni sistem Ljubljanskega barja. Danes je Ljubljansko barje zelo pomemben vir podzemne vode zaradi za{~itenosti vodonosnikov pred vplivi urbanizacije in drugimi antropoge-nimi dejavnostmi. Za nadaljnje so naravno izkori{~anje podzemne vode iz tega vodo-nosnega sistema je potrebno spremljati vrsto hidrogeolo{kih parametrov v vodonosniku, vklju~no z mo‘nostjo posedanja slabo nosilnih barjanskih tal. Eden izmed pomembnih parametrov za nadzor izkori{~anja je tudi opazovanje izvirov. Posamezna opazovalna mesta smo opremili z merilnimi letvami ter jih geodetsko posneli. Mesta merilnih lat na obrobju I{kega vr{aja so izbrana tako, da je z meritvami na teh mestih kontrolira skupni iztok I{kega vr{aja. Na Ljubljanskem polju mesti postavljenih lat izbrani tako, da je mo‘no bele‘iti kote najvi{jih (poplavnih) vod (Bajer) ter vodostaj na izhodnem delu vodonosnika na obmo~ju soto~ja Ljubljanice in Save (Brilly, 1983). 322 Branka Bra~i~-@eleznik & Joerg Prestor Tabela 1: Opazavalna mesta izvirov na {ir{em obmo~ju I{kega vr{aja Št. IZVIR, OKNO PRETOK, GRABEN, KANAL 1 Šentjanž 2 Šal~kov graben 3 Strahomerski izvir-okno 4 Jevšnik-okno 5 Peščenk 6 kanal Pe{~enk 7 Zidarjev graben 8 Pe{~enk s pritoki- kanal 9 Mali deli-kanal 10 V Talih-kanal 11 Zalarski graben 12 Bršnik 13 Bršnik (Matena)-kanal 14 Retje 2 15 Retje 1 16 Farjevec s pritoki-kanal 17 Roček 18 Cešnjica Tabela 2: Opazovalna mesta izvirov na obmo~ju Ljubljanskega polja Št. IZVIR ODTOK V REKO 1 Studen~nica Fu‘inski grad Ljubljanica 2 Studenčnica v Slapah Ljubljanica 3 Studenčnica Bajer Ljubljanica 4 Studenčnica Zg.Kašelj Ljubljanica 5 Studen~nica Sp. Ka{elj izviri pod cerkvijo Ljubljanica 6 Studen~nica Perles – Mlini Sava Hidrolo{ke in hidrometeorolo{ke zna~ilnosti Najstarej{i arhivski podatki o izdatnosti izvirov na obmo~ju Ljubljanskega polja in Barja, ki so bili zajeti v raziskavi, segajo v leto 1967. Zato smo obdelali ~asovne serije podatkov za obdobje 1967 – 1999 za vodomerne postaje na Savi (Šentjakob), Šujici (Razori) in I{ki (I{ka vas). Za analizo padavin so bili obdelani podatki o mese~nih padavinah za padavinsko postajo Be‘igrad za omenjeno obdobje. Za vodostaj na postaji Sava-Šentjakob je zna~ilno po~asno upadanje vodostajev z minimumi od pribli‘no 272 mnm do 271 mnm. Nato je sledil padec do 269,5 mnm v sedmih letih z minimumom v letu 1985. V letih ’85, ’86 in ’87 so bili zabele‘eni najni‘ji vodostaji v celotnem 33-letnem obdobju (2,5 m ni‘je od stanja v letih ’67–’69). Po letu 1987 se je vodostaj dvignil v treh stopnjah: ’87–’92, ’93–’96, ’97–’99, v vsaki stopnji za po 0,5 do 1m. V zadnjih letih ’97–’99 je vodostaj {e pribli‘no 0,5m pod vodostajem iz let ’67–’69. Podobno gibanje trenda vodostaja je vidno tudi pri vodomerni postaji Šujica-Razori, le-da je celotna razlika med najvi{jimi (’67–’69) in najni‘jimi (’83–’85) vodostaji pribli‘no 0,2 m. Izrazito su{no obdobje zelo nizkih vod je bilo tudi v letih ’92 in ’93. Tudi pri vodostaju I{ke je viden podoben linearen trend zni‘evanja od leta ’71 do leta ’85. V letu ’85 je izrazita su{a nato pa stagnacija trenda z izrazitima su{ama v letih ’92 in ’93. Za vse tri vodomerne postaje so torej zna-~ilna su{na obdobja v letih ’85, ’92 in ’93. Od leta 1967 do leta 1985 je zna~ilen izrazit trend upadanja, po letu 1985 pa stagniranja oziroma trend nara{~anja. Pri vodostaju Save, ki odra‘a tudi stanje gladine podzemne vode, je zna~ilno, da v obdobju ’67–’69 do ’85–’87 padel kar za 2,5 m, nato pa se je od obdobja ’97–’99 po stopnjah dvignil za dva metra. Mese~ne padavine postaje Be‘igrad v obdobju 1967–2000 ne ka‘ejo nikakr{nega trenda. Povpre~ne mese~ne padavine so zna{ale 112,6 mm. Na podlagi statisti~ne porazdelitve vodostajev postaj Šujica-Razori, Sava-Šentjakob in I{ka-I{ka vas smo razmejili razli~na vodna stanja. Na podlagi te razmejitve smo ocenili, kak-{no vodno stanje je bilo v ~asu meritev posameznih izvirov izvedenih od leta 1967 do danes. Iz dobljenih razredov smo ocenili red velikosti srednjega pretoka posameznih izvirov. Iz dobljenih ocen srednjih pretokov lahko ocenimo srednji skupni pretok izvirov z ob-mo~ja obrobja I{kega vr{aja. Srednji pretok izvirov s tega obmo~ja je ocenjen na skupno 285 l/s. Vzor~evanje in kemijska analitika V okviru naloge smo izvedli dva cikla vzor-~evanj v razli~nih vodnih stanjih. Opravljena je bila analitika na deset osnovnih parametrov: pH, elektroprevodnost, kalcij, mag- Izviri Ljubljanskega polja in Barja, pomembni za koli~insko in kakovostno stanje telesa … 323 Tabela 3: Razmejitev razli~nih vodnih stanj Vodno stanje Šujica Sava-Šentjakob I{ka 1967-1984 I{ka 1985-1999 Visoko zelo visoko >302,9 >273,7 >337,95 > 337,7 visoko 302,2-302,9 272,5-273,7 337,55-337,95 337,2 - 337,7 srednje visoko 301,95-302,2 272-272,5 337,4 -337,55 337,06 - 337,2 Srednje visoko srednje 301,85-301,95 271,5-272 337,3-337,4 336,97-337,06 nizko srednje 301,75-301,85 270,7-271,5 337,23 - 337,3 336,92-336,97 Nizko srednje nizko 301,7-301,75 270,2-270,7 337,2 - 337,23 336,89-336,92 nizko 301,68-301,7 270-270,2 337,18 - 337,2 336,87-336,89 zelo nizko <301,68 <270 < 337,18 < 336,87 Tabela 4: Ocena vodnega stanja pri izvedenih meritvah pretokov 1967-2001 Razpon izmerjenih pretokov v l/s vodno stanje nizko srednje visoko srednje srednje visoko Šentjanž 5 - 10 13 - 30 115-200 Roček 0 0 6 Češnjica 5 4-10 13 Strahomer-okno 5-10 10-14 20-25 Bršnik 0-4 17-55 54-150 Peščenk-kanal 41-101 52-145 211-273 Retjel 21-37 20-50 48-50 Retje2 22-42 18-40 70-98 Šal~kov graben 12-40 13-30 80-171 Jevšnik 31-57 57-61 66-80 V Talih 11-26 16-21 26-50 Zidarjev kanal 17-27 38 Zalarjev graben 12-56 Mali deli 30-43 Ka{elski potok 49-57 nezij, kalij, natrij, nitratni du{ik, klorid, sulfat in TOC. Na osnovi ionskega razmerja med magnezijem in kalcijem lahko lo~imo tri osnovne skupine vod: 1. vode iz apnenega okolja (Šentjan‘, Ro-~ek) 2. vode iz savskega prodnega vodonosnika Ljubljanskega polja 3. vode iz dolomitnega okolja (I{ki vr{aj) Vode iz dolomitnega okolja I{kega vr{aja imajo dokaj velik razpon ionskega razmerja rMg/rCa. Najvi{je vrednosti razmerja imajo vode, ki izvirajo neposredno iz dolomitnih kamnin (^e{njica). Elektroprevodnost vod iz vzor~evanih izvirov je med 400 in 500 mS/cm, kar je obi-~ajna elektroprevodnost za vode iz karbonatnega okolja. Pri posameznih izvirih je bila eketroprevodnost povi{ana, kar je najverjetneje posledica onesna‘enj. Na to ka‘ejo tudi vsebnosti nitratnega du{ika, ki so v soodvis- nosti z elektroprevodnostjo. Vsebnost nitratnega du{ika je v “~istih” vodah pod 2 mg/l, povi{ane vsebnosti v vzor~evanih vodah z ve~jo mineralizacijo se‘ejo ~ez 6 mg/l. Na obmo~ju I{kega vr{aja ka‘ejo na vpliv ones-na‘enja vode z obmo~ja Retja in delno z Br{-nika. Na obmo~ju Ljubljanskega polja ka‘e na vpliv onesna‘enja ve~ izvirov, in sicer Per-lezov mlin, Bajer, Sp. Ka{elj in Vev~e-sige. V drugem ciklu vzor~evanja so bile opravljene analize na pesticide. Te analize so pokazale sledove pesticidov pri tistih izvirih, ki so pokazali tudi povi{ano vsebnost nitratnega du{ika in povi{ano elektroprevodnost. Prisotnost pesticidov se pojavlja v izvirih, ki ka‘ejo tudi povi{ano elektroprevodnost in nitratni du{ik.”^iste” so vode iz izvirov z obrobja Barja, ^e{njica in Šentjan‘. Izviri na Ljubljanskem polju so bolj obremenjeni z onesna‘enjem s pesticidi. Vsebnosti atrazina in desetilatrazina se gibljejo okoli vrednosti 0.1 mg/l, to je mejna vrednost za pitno vodo. 324 Branka Bra~i~-@eleznik & Joerg Prestor Tabela 5: Vsebnost pesticidov v izvirih mg/l Alaklor Atrazin atrazin Desetil-pilatrazin Desizopro- Metolaklor Propazin Simazin Perlezov mlin <0.0045 0.087 0.091 <0.015 0.006 0.004 0.007 Bajer <0.0045 0.073 0.093 0.02 0.0068 0.04 0.006 Sp. Kašelj <0.0045 0.11 0.11 0.02 0.0056 0.04 0.019 Retje 1 <0.0037 0.06 0.19 0.02 0.0028 0.003 <0.0034 Cešnjica <0.0037 0.026 <0.034 <0.015 <0.0028 <0.0027 <0.0034 Šentjanž <0.0037 <0.026 <0.034 <0.015 <0.0028 <0.0027 <0.0034 Jevšnik <0.0037 <0.026 <0.034 0.05 <0.0028 <0.0027 <0.0034 Povi{ana vrednost atrazina je bila zabe-le‘ena tudi v izviru Retje1 na obmo~ju I{kega vr{aja, ki ka‘e na onesna‘enje tudi glede na parametre nitratnega du{ika in elektropre-vodnosti. Najverjetneje gre za lokalno ones-na‘enje, oziroma z obmo~ja I{ke loke. dobro ali celo visoko kakovostno stanje, medtem ko je kakovostno stanje podzemne vode iz izvirov na Ljubljanskem okolju ogro‘eno. Literatura Zaklju~ki Izviri so pomemben hidrodinami~en element, ki nam omogo~a podrobnej{o spremljavo koli~inskega in kakovostnega stanja podzemne vode v vodonosniku ali vodonos-nem sistemu. V primeru Ljubljanskega barja so izviri na njegovem ju‘nem obrobju eden klju~nih parametrov pri spremljavi stanja podzemne vode v napajalnem zaledju Krim-sko-Mokr{kega hribovja. V primeru Ljubljanskega polja je v osrednjem delu tega obmo~ja razmeroma dovolj opazovalnih vrtin, prakti~no ni~ pa jih ni na njegovem ju‘nem in vzhodnem obrobju, kjer podzemna voda izdanja v izvirih. Z analizo dosedanjih sporadi~nih meritev teh pretokov in sedaj vzpostavljene opazovalne mre‘e smo ugotovili tesno povezanost koli~inskega stanja teh izvirov s stanjem gladine Save in njene struge v preteklosti. Ta povezanost ka-‘e, da je upadanje pretokov izvirov in tudi gladin podzemne vode predvsem posledic sprememb v strugi Save. Dosedanje meritve pretokov teh izvirov smo ovrednotili in dolo~ili kategorije nizkega, srednjega in visokega stanja ter posameznih vmesnih stanj. Tako smo ovrednotene podatke uporabili za oceno dolgoro~nega trenda koli~inskega stanja obravnavanih vodnih virov. Na novo vzpostavljen monitoring izvirov je tudi jasno nakazal razliko v kakovostnem stanju izvirov na Ljubljanskem barju in Ljubljanskem polju. Za podzemno vodo iz izvirov na Ljubljanskem barju lahko ugotavljamo B r e z n i k , M. 1975: Podtalnica I{kega Vr{aja. – Geologija, 18, 289-309, Ljubljana. B r e z n i k , M. 1980: Gospodarjenje s podtalnico Ljubljanskega polja s pove~anjem njene zmogljivosti, V. Del, kon~no poro~ilo, arhiv JP Vo-Ka, Ljubljana. B r e z n i k , M. 1981: Podtalnica Ljubljanskega polja, Pove~anje zmogljivoti in gospodarjenje, I. del, Ljubljana. B r e z n i k , M. 1983: Zmogljivost ~rpali{~a Brest v su{ni dobi, arhiv JP Vo-Ka, Ljubljana, B r e z n i k , M. 1993: Bodo~nost Ljubljanskega vodovoda I. Del poro~ila, arhiv JP Vo-Ka, Ljubljana. B r i l l y , M. 1983: Izra~un gladin podtalnice Ljubljanskega polja v su{nem obdobju 1983-1984, Ljubljana. K o k o l j , L. & A n d j e l i ~ , J. 1978: Podatki meritev pretokov na I{ki, I{~ici in na izvirih ob robu Ljubljanskega barja, GeoZS, Ljubljana. Mencej, Z. 1976: Hidrogeolo{ke razmere na zahodnem obrobju Ljubljanskega barja, GeoZS, Ljubljana. N o v a k , D. 1977: Meritve pretokov izvirov I{ke-ga vr{aja, GeoZS, Ljubljana. @ i b r i k , K. 1969: Hidrolo{ke razmere obsto-je~ega re‘ima podtalne vode Ljubljanskega polja, I.del, Ljubljana. @ l e b n i k , L. & N o v a k , D. 1984: Geolo{ke in hidrogeolo{ke razmere na obmo~ju zajetih in perspektivnih vodnih virov v ob~ini Vi~-Rudnik, GeoZS, Ljubljana. @ l e b n i k , L. 1968: Poro~ilo o geolo{kih in hidrogeolo{kih razmerah na Ljubljanskem polju, GeoZS, Ljubljana. @ l e b n i k , L. 1972: Poro~ilo o ogledu izvirov na ju‘nem obrobju Barja, Poro~ilo GeoZS, Ljubljana . @ l e b n i k , L. & N o v a k , D. 1976: Vr{aj I{ke-podatki meritev pretokov I{ke in izvirov na ju‘-nem obrobju Barja, GeoZS, Ljubljana. @lebnik, L. & Novak, D 1977: Podatki meritev pretokov izvirov na vzhodnem delu Ljubljanskega polja, GeoZS, Ljubljana. @ l e b n i k , L. 1987: Poro~ilo o izvedbi raziskovalne naloge: Registracija obtoje~ih in potencialnih vodnih virov v ob~ini Ljubljana-Be‘igrad s predlogom varovanja, GeoZS, Ljubljana.