o^w Gfflmm 'A NflRO&OV BU1QO' Vse pravice (za prevajanje, izključno založnik — L. Napram gledališki uprizoritev itd.) pridržuje si Schwentner v Ljubljani. odrom — rokopis. § (MROBOY BL/SQOR KOflEMM ¥ STflHIlfi] &EJ4HJIH CA a E? IL L. SCI 87340 /*?**$V :1'kS' Siratka, literat. Fran Kadivec, jurist, sorodnik Grozdov. Profesor Kremžar. Stebelce, poet. Slabo oblečen mlad človek. Hišna pri Grudnovih. Občinski svetniki. -. r, ' ■ k&tLS^ ;~A r-r^fr . ^ S . it r i i ■ - . : A re¥© foEJifllfUI . o 7 . V. € 3' C? £, C3 C ^J O „ 3 .7 r . /^ Pri Grozdovih; dostojno opravljen salon; na desni spredaj vhod v domače sobe, v ozadju vrata v obednico; na levi okno, spredaj poleg okna mala mizica z zofo in dvema stoloma; miza s stoli spredaj proti levi. Na steni v ozadju sliki Bleiweisa in Vodnika. „ * *\. prizor*. Grozd in njegova Žena; pri oknu Ščuka, Siratka in Ka- " divec. Mrmolja in troje občinskih svetnikov v trakovih stoje resno in svečano pred Grozdom, ki se zdi raztresen in nervozen. Mrmolja (nadaljuje slovesen govor).....Tako je torej današnji dan — dan veselja in svečanih občutkov za ves naš mili narod, za vso našo lepo domovino. Brez števila hvaležnih src pošilja danes ob Vaši šestdesetletnici vroče želje k Vsega-mogočnemu, da Vas ohrani še mnoga leta tistemu narodu, kateremu ste posvetili vse svoje moči in zmožnosti in kateremu ste darovali toli in tolikrat svoje osebne interese, svoje telesno zdravje in svoj duševni mir. Smelo rečem, da leži na vsem, kar se je ustvarilo v teku zadnjih dvajsetih let veli- X*J kega in blagoplodnega, blagoslov Vaših rok, znoj Vašega truda. Po božji previdnosti vstajajo narodu v najtežjih časih nesebični možje, ki ga vodijo s krepko roko mimo vseh nevarnosti in preko vseh nezgod po poti napredka do zaželjenih smotrov. Izmed teh mož — in ne zadnji izmed njih — je naš dr. Grozd, — ste Vi. Narod se čuti srečnega, da Vam more izraziti svojo globoko zahvalo, svojo neomejeno udanost, čuti se srečnega, da Vas vidi po tolikih viharjih, tolikih mukah še vedno čilega in mladega na braniku narodovih pravic. Zatorej dovolite, da Vam zakličem v imenu vsega naroda —■ v prvi vrsti v imenu meščanskega društva in društva hišnih posestnikov — (Siratka vstane in zamahne z roko skozi okno): Bog Vas ohrani Vaši velespoštovani rodbini in narodu našemu, Bog Vas živi še mnoga leta! (Zunaj pod oknom burno klicanje: »Živiol«) Grozd. Presenetil me je . . ., ljubo presenetil ta nenadni in nezasluženi izraz narodove dobrohotnosti. Verjemite mi, da sem delal, kolikor je bilo v moji moči . . ., da nisem gledal nikoli ne na desno in ne na levo, ne na svojo korist in sploh ne na zasebno korist tega ali onega . . . Ščuka. . . . temveč na korist naroda. Siratka. \ _ , , . f Tako je. Mrmolja. I J Grozd, (s povdarkom). Na korist naroda! (Prekine svoj prejšnji svečani ton; hladno.) Sprejmite mojo iskreno zahvalo, v imenu mojem in moje rodbine. (Se obrne 12 / lik/*} U^'i & ***** od IVlrmolje; ženi v ospredju, hitro in manj glasno:) Jaz zahtevam, da se Matilda preparira na svojo ulogo, kakor se spodobi. Obleče naj se dobro: vrat odkrit in gole roke! Oprede naj ga, omreži in ovije; Gornik je tepec. Pojdi! (Katarina odide. Mrmolja in drugi so se v tem pridružili Siratki, Ščuki in' Kadivcu.) 2. prizor. Prejšnji brez Katarine. V Ščuka (Mrmolji). Koliko časa pa ste se učili? Grozd. Pustite neumnosti! (Zunaj novo klicanje; Grozd odide — dvoje občinskih svetnikov.za njim — vsi skozi obednico. Ostali ostanejo, Siratka gleda skozi okno.) Mrmolja. Lepi so taki dnevi. Človek se čuti in nekaka svetloba nekaka gor- idealnega kota . . . Ščuka. Siratka Ščuka. Kadivee. Ščuka. človek je. Prvi občinski svetnik (jako resno). Jaz mislim, da bo njegov prihod . . . takorekoč njegov nastop v našem javnem življenju v nenavaden blagor . . . mislim namreč, na veliko korist celokupnega naroda. Ščuka. Kako pa pridete do tega? Nehajte, saj ne govorite z narodom. (Ščuki). Ali si ga že videl? Koga? Njega, drugega ni. Gornika torej. Videl sem ga: debel 13 i f &' J J*!* Prvi občinski svetnik (prestrašen). Ne . . . jaz le tako mislim . . . oprostite . . . Siratka. St. . . . pozor! (Spodaj so utihnili; slišijo se posamezne, nerazumljive besede Grozda, ki govori na balkonu v obednici.) Ščuka (zamahuje z roko). Na-r6d . . . delovanje . . . na-r6d . . . nese-bičnost . . . (Mrmolji) Čemu pa mislite, da kriče ti ljudje tam doli? Mrmolja. Meni se zdi, da je to eden najvažnejših trenotkov v razvoju našega naroda. Ščuka (Siratki). Ali si ga to tudi naučil? (Mrmolja vstane ozlovoljen ter odide v obednico;\za njim prvi obč. svetnik.) /m V -^^rfD 3.pPiZ0, " l , . C C Ščuka, Siratka, Kadivec. Siratka. Nocoj si posebno grenak. ■ , Ščuka. Nervoznost se je polastila tud^mene. Zdaj gre namreč za velike reči. J, J Kadivec. Za velike reči gre. Ščuka. Ti torej spoznavaš, zato si prepaden. — Ali zvonijo pred njim in za njim? k. „ / Siratka. Na kakšen način? ^ Ščuka. No, jaz si tako predstavljam. To bi moralo biti. Godci spredaj in godci zadaj, koder hodi in kamor sede. Ali ne potuje kakor kralj po deželi? Današnje slavlje je namenjeno njemu, ne Grozdu. - Siratka. Ti ne gledaš stvari s tistega stališča, s katerega jo je treba gledati. Upoštevati je namreč treba celokupno korist narodovo. Ščuka (vstane). Vrag te vzemi! (V obednici za-zvene kozarci; Grozd iz obednice.) 4. ppizop. Prejšnji, Grozd. Grozd. Ali ne izvolite kozarec vina v obed-__. niči, gospod Siratka? %.«/$wM*- ' (Siratka se pokloni in odide v obednico.) *"f *- Grozd. "DospTTd-Ščuka, prosim! (Pozove ga k sebi; Kadivec odide za Siratko.) Vi ste v zadnjem času ^x napravili toliko neumnosti, da jih je skoro preveč. Kdo Vam je pravil tisto reč o Golobu? Kdo Vam je pravil tisto laž? J Ščuka (govori ves čas zelo mirno in resno). Laži mi ni pravil nihče in sploh ne gre za to, kdo mi je pravil tisto stvar. Ali je resnična ali ni resnična, o tem ni govorjenja. Če komu koristi, ali če komu škoduje, tudi to je vseeno: povedati jo je treba ljudem. Grozd (sede). Vi ste nervozni, — izmed tistih ljudi ste, ki vohajo in tipajo okoli stvari, ki jih nič ne brigajo, brskajo nepoklicani po tujem blatu in se potem čudijo, če dobe zasluženo brco. Ščuka. To ne spada sem. Kdo ga je uničil? — to je vprašanje. o v :U^- Grozd. Nihče ne umrje naravne smrti .... Golob je mrtev in_rjosJ£yjmQ__miL_spomenik; to je vse, kar se da storiti, — in vse, kar je potrebno. Ščuka. Če ste nedolžni nad njim, zakaj se bojite njegovih pisem? — On je bil pošten človek. Grozd. Revolucijonar je bil. Jaz ne dajem kruha ljudem, da bi mi rasli čez rame, da bi delali proti meni. Prvo je meni moj blagor. To upoštevajte, prosim! Ščuka. Jaz imam svojo vest in svoje prepričanje. Grozd. Žurnajjst ng_sme imeti prepričanja!... Tisti nepotrebni članek o Golobu torej lepo spravite in ne vznemirjajte ljudi z idealnimi ekstra-vagancami; to je zastarelo. Kdorhoče biti samo-_ stojen atiacate-saMaŽMfiijnmu^ mora biti pripravljen ~na~stradanje. Golob je stradal in izstradal7~k~aIt Grozd (Matildi). Zdi se mi, da me ne razumeš dobro. (Kadivec pride iz obednice, pogleda v salon ter se vrne.) Matilda. Ne samč komedijo? Katarina. Jaz se bojim zate, Matilda. Grozd. Odloži za nocoj svoj pusti obraz. (Matildi:) Pazi se torej, premisli vsak pogled in vsako gesto. Zvečer pride Grudnovka, in Grudnovka je lepa ženska .... Delaj, kakor sem ti povedali (Odide v obednico.) -.V .'m Matilda. Fran!! - - 7. ppizop. Prejšnji, Gruden, Grudnovka, Mrmoljeva žena. -i Gruden. Milostiva! — (Katarina in vsi došleci se . pozdravljajo.) Katarina. Jako ste nas razveselili.' Pričakovali smo vas že (Mrmoljevki:) Po tako dolgem času spet enkrat! . . . Mrmoljevka (govori jako hitro). Ah, milostiva, . . skrita v svojem prijaznem zatišju se tak6 malo menim za ves svet ... in verjemite mi, človek ima tudi v samoti svojo radost, svojo posebno zabavo, katere bi mnogokrat ne dal za ves šum in trušč tega sveta. — Grudnovka (seže Mrmoljevki v besedo, Katarini). A kako ste se pomladili, milostiva; nekaj veselega 20 * wv* je na Vašem obrazu; in to ni čudno, — na današ- i/( nji svečani dan.-+- Gruden. Gotovo Vam je toplo pri srcu ob teh iskrenih slovesnostih, ki jih napravlja ves narod m Vašemu soprogu. Katarina (nekako v zadregi). . . O — da ... . gotovo . . . , Vjf\;W/w*r-', ftto««* fc/f£ ', * z&Jv* 2j Mpmoljevka (si je v tem osvojila Kadivca). Ne tajite, prosim Vas ... Vi ste še zmirom tisti ženi-/v,'M jalni mladenič . . . Vaša muza ne počiva. Prosim, izvolite, bodite tako prijazni, pokažite mi o priliki svoje umotvore, plodove svoje navdušenosti. Krasno je, če je človek takti navdušen; jaz živim ob sami navdušenosti; idealizem ni nič sramotilnega, res ne. Kak6 mi enosti; idealizem ni nic sramotilnega, res ne. lislite Vi? š4»frv£*frAj* Kadivee. Nič, nič, čisto nič ne! . . . Mrmoljevka. Oh ... da ... jaz mislim, da pride čas, ko bo napolnila ideja slovanske vzajemnosti vsa srca, ne samo tiste izvoljence, ki danes v svojih tihih sobah, polni svete navdušenosti — Kadivee. Da . . . gotovo . . . oprostite . . . Klanjam se milostiva . . Moram nemudoma v Pariz . . (V obednico.) kri * . Grudnovka (govori z Matildo, Gruden med tem s Katarino). Torej ga še niste videli? Jako intere-santen človek: neroden in pošten. Čisto nič se mu ne pozna, da bi bil tako bedasto bogat, kakor pravijo, da je. ^n /o ' Matilda. Čemu pa je sploh prišel tu sem ? Grudnovka. Oče mu je umrl in zdaj ko je svoboden in ima denarja, misli igrati veliko ulogo. Tudi oženi se morda. M f »", t MX 3. prizor. d Prejšnji, dr. Grozd (hitro iz obednice). y Dp. Grozd (pozdravi Grudna itd.). Neizmerno mi je ugodno, da ste se odzvali mojemu povabilu . . . (Grudnu in Grudnovki:) Hvala iskrena za laskave častitke. Gruden. Nekaj lepega je, če posluša človek tako genljive izraze narodove hvaležnosti, kakor jih poslušaš danes ti, moj stari prijatelj . . . Ča-stitam ti zaradi tega še posebej. Grozd. Nisem zaslužil takega veličanja — in odkrito povedano, — ob teh serenadah, častitkah itd. mi je bilo zmirom nekako tesno. Gruden. Je . . . v nekem oziru sitno . . . res . . . Ali prašati sem te hotel, dragi doktore . . . kako pa je s tisto afero ? . . . Nekaj mi je zazvonijo na ušesa, sam ne vem, odkod . . . Grozd. Kakšno afero misliš? Gruden. O rajnem Golobu, o tistem čudnem historiku in poetu . . . vrag vedi, kaj pripovedujejo o njem . . da je živel zadnje čase . . po Bog ve čegavi krivdi . . v veliki mizeriji . . . f f] "tik A Grozd. Ah . . tak6 . . .! (Gresta proti ozadju na levo.) % t* ItetSfo ^t*"**^"**' Mrmoljevka (sedi z Grozdovko za srednjo mizo), tifi^ Pravi blagoslov je tak človek za naš ubogi narod; to je usoda, — milostiva —; usoda jim določi njihovo pot že vnaprej; oni so rešitelji in vodniki narodovi že po naturi. Glejte, kako mu prihajajo vsa srca naproti, kako trosijo cvetje pred njegovimi koraki; meni je toplo, kfidar ga vidim, in če pomislim, kolike koristi bo njegovo delovanje za razvoj naroda in posebno še za slovansko vzajemnost . . . Ali ne mislite? Grozdovka. Da . . . oprostite . govori dalj£j„ Grudnovka (sedi za mizico na levi, Matilda sloni ob oknu). Celo zardeva, čisto resno! Sam Bog vedi, kako je živel doslej . . . Matilda. To mora biti dolgočasno. Grudnovka. Ni dolgočasno, narobe; nekaj pikantnega je v občevanju s takim človekom. Boste videli — jaz Vam ga priporočam. - j/^ 9. prizor. Prejšnji, jSjgJisii^pt.5- Gornik, za njim Kremžar in Stebelce. (Vsi vstanejo, Grozd hiti Gorniku naproti, pozdravi Kremžarja le mimogrede, Stebelceta sploh ne.) Grozd (Gorniku). Veliko čast ste mi napravili, blagorodje; skoro že nisem upal več, da nas raz- •2 I »At it t ft &> SL veselite . . . Dovolite mi, da Vam predstavim svojo ženo. Y ^,fiflV"ib' (dobrodušno, malo v zadregi). Zakaj bi ne prišel, ko sem obljubil? (Se pokloni Katarini). Dober večer, milostiva. (Grudnu) Vi tudi tukaj, gospod doktor? Gruden (zelo uslužno). Če ne zaradi drugega, blagorodje, bi bil prišel zato, ker sem vedel, da pridete Vi. Zdaj ste Vi solnce, okoli katerega se vrtimo mi manjši planeti ... da se takč izrazim. Prinesli ste nekaj svežega, zdravega v naše javno življenje — (Grudnovka in Matilda sta prišli v sredo sobe, kjer stoje drugi.) Grozd (seže Grudnu v besedo). In tukaj, blagorodje, dovolite, je moja nečakinja .... takorekoč hči mojega svaka. Že od zgodnje mladosti je pri meni, od očetove smrti. iiQjjiWfr Zelo me veseli, gospodična. (Ugleda Grudnovko). Ah, milostiva! v' -*?j-«u/- fy. ^ Grudnovka (ljubeznivo, a naravno). Že vtretjič, gospod Gornik! Jaz imam srečo, — če se pomisli, <^\fvA. kako težkč je, predno Vas more človek videti aH ^ celo govoriti Z Vami. j^yuwif KakoJ^ mislite, milostiva? Jaz sem vendar povsod . . . noč in dan sem v družbah, ki jih prej nikoli nisem videl. Grudnovka. Ravno zategadelj . . . Kaj Vam ni prijetno, da Vas tako iščejo, da Vas tako ljubijo? ••SWfflK Seveda je prijetno . . . ali, milostiva, jaz bi imel rajši, da bi me ne ljubili vsiskoz . . . samo nekateri ... To je ... ah .. . tak6 utrud- 'j'v0 " • • M»At##M»jA. &L Wuu-^t lvUo>.; Grudnovka. Siromak . . . Grozd (v ospredju razjarjen Katarini). Ti ne raz- : umeš ničesar, nisi sposobna za nobeno stvar . . . g ^trv**-V moji hiši, pred nosom mi ga okupirajo .... Obadva ga imata že pod pazduho . . . Jaz tega ne trpim.....Veslaj k njemu ter ga priveslaj k Matildi! • ,><>»• /t jK jfUr&n) (Katarina proti ozadju na levo, naleti na Mrmoljevko, Mrmoljevka jo prime za roko ter stoji z njo za mizo; Gornik z Grudnovko- ob mizi pri oknu, blizu nju Gruden; Stebelce z Matildo ob veliki mizi; Grozd in Kremžar proti ospredju.) „^a*h«0 ^ Grozd (s Kremžarjem spredaj). Naj intrigira, kakor mu drago; meni je vseeno, — bo njegova škoda! . . . Kremžar. Nehvaležno je to od Grudna, tega človeka, ki ste mu Vi sami napravili karijero, —■ ne gledana veliko moralno izgubo, ki bi jo pretrpel narod, če se ne obvaruje disciplina tudi med prvaki. (Tišje.) Gruden je, veste . . . takčle ... tih člo-vek . . . hodi po prstih . . . smehljajoč . . . miži-kajoč . . . Jaz mu nisem zaupal nikoli. (Gresta proti ozadju; Grozd ugleda Katarino ob mizi, zamahne z roko ter *^ gre hitro k Gorniku.) .-: -._ -, Grozd. Oprostite, blagorodje, da Vas motirn_./-sam6 na besedico .... na kratko besedico j«. . - oprostite *y . j (Prime Gornika pod pazduho; proti obednici.) * Gruden (Grudnovki). To ti je lisjak . . . Jaz sem vedel že takoj ... že davno sem vedel, kaj namerava .... Ta nocojšnji večer je sam6 pretveza ... Po vsi sili se mu obeša za suknjo . . . je pač prebrisan fant, tale Grozd . . Ali, jaz mislim da se mu ne posreči . . . Grudnovka (pol s smehom). Jaz tudi mislim, da se mu ne posreči. (Gruden proti ozadju, sreča se s Kremžarjem, oba v obednico;7Grudnovlca proti veliki mizi.) ^ **& 10. priZOK Stebelce, Grudnovka, Katarina, Matilda, Mrmoljevka (krog velike mize). Mrmoljevka. Predavajte, prosim Vas, dragi gospod Stebelce. Poezija daje veselim trenotkom pravo slast, brez poezije ni življenja. In posebno Vaši umotvori, gospod Stebelce: — nekaj mehkega ... ah, nekaj nežnega je v njih . . . Stebelce. Milostiva, Vi me častite preveč. Ali res je, — jaz se jako trudim, da pride v verze nekaj mehkega . . . tako" nekaj nežnega . . . Mrmoljevka. Opazila sem to že davno . . . in zato Vas še posebno spoštujem. Kajti tista mehkost, tista nežnost je nekaj pristno slovanskega ... in po tej krasni poti, po poti poezije se bližamo na nekak način tisti pravi, resnični slovanski vzajemnosti, ki objema polagoma vse duhove ... Ali ne mislite? 26 Stebelce (začuden). O . . . gotovo . . na nekak način • ■ • • Jtt£&~4* Katarina. Oprostite! . . . (Matildi.) Da pogledam zaradi večerje in (nekoliko oddaljena od drugih) kedar pride Gornik . . . ozri se 1$^s po njem. Matilda (nejevoljna). Ah ... da ... • (Katarina odide.) 11. prizor. ^ rJ Prejšnji brez Katarine. Gpudnovka. Gornika proslavljate v svojih verzih? Stebelce. Naravnost ga ne imenujem . . . toda vidi se, da sem mislil nanj. Gpudnovka. Kaj pa ste mu vse natovorili . . . kakšne čednosti? Stebelce. Ne baŠ čednosti . . . njegov pomen za ves razvoj našega javnega življenja. Grudnovka. Kako to mislite? Stebelce. Vsled svojih talentov — Gpudnovka. Talentiran je tudi? Stebelce. Sploh ... ne da bi ravno talentov še posebej omenjal .... vsa njegova oseba . . . . že samo njegovo eksistiranje .... oprostite . . . . ne znam se izraziti . . . Gpudnovka. Bogat je. Stebelce. Da . . . seveda ... ali to je nekaj materijalnega . . . takorekoč ne spada v čustvovanje, v poezijo . . . K.O' f J s JC Mrmoljevka. Gospod Stebelce misli splošni pomen Gornikovega nastopa za narodov blagor in posebno še z ozirom na slovansko vzajemnost . . . 12. prizor. Prejšnji; Ščuka in Siratka iz obednice. Ščuka. Ali si jih videl? Ali si jih videl? Boga mi, pišče se bo izleglo , . . Siratka. Nista si prijatelja, to je res. Ščuka. Velike stvari čakajo pred durmi. To bo boj za narodove ideale . . . Siratka. Tako daleč ne pride. Ščuka. Prihodnost je naša, prijatelj . . . doslej je vladala fraza, poslej bodo vladale fraze! -.7 Grudnovka (Ščuki izza mize). Ali ste se mu že ^poklonili? Ayv Ščuka. Bil sem med prvimi, milostiva .... zastopal sem javno mnenje. Mrmoljevka. Javno mnenje! To se je spodobilo, — res veličastna misel! In nihče ni bil v to bolj opravičen, kakor Vi, naš najboljši, ... da se tako izrazim . . . Ščuka. Žurnalist. Ali motite se, milostiva, z mano gre navzdol; človek se stara, in fraze mu pohajajo. Grudnovka. Ne delate si ravno komplimentov. Ščuka. Pošten človek, ki se pozna, si ne mon? delati komplimentov. 28 Grudnovka. In zdaj ste celo nastopili kot branivec pravice in pravičnosti. Ščuka. Kako mi morejte očitati kaj takega? Siratka. Res je, \jrn\ še/nisi/razložil, kako je s to stvarjo. Grudnovka. Glede Goloba, tistega pijanega reformatorja. Pravijo, da imate interesantna pisma njegova, in da ga nameravate oprati pred svetom, povzdigniti njegov spomin.- -iA K c-$4lK'.kt^ Ščuka. Bajke! Golob je bil nespameten človek. ^ - v,^, Naj bi bil lagal, kakor lažemo mi. Dandanašnji je laž tako v časteh, da se niti najpredrznejši ne sme drgniti ob njo. Resnico je treba spoštovati v teoriji, — zajprgkan nirna nobene vrednosti._ Prvo je_1__da—, človek živi, —. če. živi s pomočjo laži ali resnice, je naposled vseeno. Sredstvo je sredstvo. Matilda. Golob ni lagal? Stebelce (resno). Ne, gospodična ... Bil je jako predrzen in nedostojen človek; — ni se znal vesti v izobraženi družbi. Matilda. Plemenit človek je bil. Mrmoljevka. Da . . . plemenit je bil . . . gotovo . . . toda ni imel smisla za tiste vzvišene ideje, ki povzdigajo človeka nad vsakdanje skrbi, nad vse hlastanje in vrvenje materijalnega življenja .... za tiste narodove svetinje ni imel smisla . . . kako mislite, gospod Ščuka? Ščuka. Nobenega. 29 Grudnovka. Vi torej ne govorite resnice? Ščuka. Premislil sem se; jaz hočem živeti. 13. prizor. Zt KŠ ^Mjtf Gornik. Svojo ženo, pravite? Grozd. Slepar je, kakor sem Vam povedal. Plazi se, voha, mežika; človek bi mislil, da dela komplimente, pa jih ne dela, temveč obrekuje. Gornik. Komplimentov Vam ni delal. Grozd. Ah! . . . On je torej govoril! Prosim -Vas, oprostite, blagorodje, kaj je govoril ? Gornik. Ali dovolite vendar, meni je to vse popolnoma neumevno. Kaj sem Vam storil? S * 1. obč. svetnik. To Vam je bil škandal! 2. obe. svetnik. Grozd je hitel k Gorniku . . . na vrat, na nos. Grudnovka. K Gorniku? 2. obč. svetnik. Ne bo ga dobil, Gornika. Prehitel sem ga ravnokar na trgu; Ščuka je bil z njim. Grudnovka (na levo Grudnu). Meni v tem trenutku ni prijetna ta družba. Povabi jih, kamorkoli ... Gruden. Kak6 to? Grudnovka (nervozno). Nič posebnega. Neprijetno mi je. — Dovolite, gospoda, da Vas povabim jutri na večerjo. Govoriti imamo imenitne stvari. Klander. Kramarji! — To je bil udarec . . . ha . . ha, ha . . 56 Grudnovka. In posebno vi, gospod Siratka . . . Vi ste naše upanje in naša podpora .... tako-rekoč naše literarno ozadje. Siratka. Ozadje! . . . Grudnovka. V dobrem smislu . . . Kremžar. Toda vsekakor, .... kar se tiče organa . . . Grudnovka. Ravno o tem bomo govorili. Siratka. Tedaj . . . milostiva . . . Grudnovka. Na svidenje, ali jutri gotovo! . . . (Vsi razen Grudna odidejo.) 9. prizor. Gruden, Grudnovka. Gruden (vzame klobuk in palico z divana). Pazi, Helena! Grudnovka. Hm ? Gruden. Jaz ne maram tega človeka . . . . Gornika . . . Grudnovka. Ti tudi ne? Gruden. Ne! . . . Grudnovka (hipoma resno). V teh časih pač ni treba, da bi mi prihajal %x s takimi neumnostmi. Vidim prav dobro, kakšna budalost te vznemirja, ali to ni na čast ... ne tebi, ne meni . . . Gruden. Dovolj je, da ga ne maram. Grudnovka. Tako, ti ga ne maraš? Gruden. Kakor sem rekel. 57 Grudnovka. Pustimo torej vso to stvar pri miru. Gruden. Od njega ni odvisno, — da stojimo ali pademo. Grudnovka. Pred par dnevi si govoril, da je od njega odvisno, — Gruden (s tihim gnjevom). Ti si brezobzirna. Grudnovka. Pustimo torej vso to stvar pri miru. Gruden (po kratkem odmoru). Pazi, Helena. (Grudnovka skomizgne z rameni; Gruden odide.) t4 10. prizor. ^ ■ Grudnovka; pozneje Mrmoljevka. I v'V- Grudnovka. In še to neumnost! . . . Kako, da vidi ravno zdaj tako dobro! .... Doslej je bil zmirom . . . pameten človek! . . . (Gre proti sobi na y desno.) Mrmoljevka. ... Gospa Grudnova, — prosim Vas, gospa Grudnova! . . . Oprostite, da Vas vznemirjam, toda v teh težkih časih, — rotim Vas v imenu najsvetejših koristi celokupnega naroda, posebno še v imenu slovanske vzajemnosti — Grudnovka (hladno). Zelo mi je žal, veiecenjena gospa, ali zagotovljam Vas — Mrmoljevka. Gotovo, na vsak način, jaz vem, da je Vaše srce jako blago in brez zlega, — a ravno zategadelj se predrznem, da Vas v imenu — 58 Grudnovka (nervozno). Ne, milostiva, hotela sem reči, da zdaj nikakor ni primeren čas — Mrmoljevka. Jaz sem trdno uverjena, da je pravica na Vaši strani, da želite samo narodovega blagra, da stremite za razvitkom, napredkom, in da hočete, oboroženi z orožjem veličastnih idej------- toda v imenu celokupnih koristi in v imenu vse-obče — Grudnovka. Razumete me napak, milostiva ... Škoda je velika, da ste prišli v trenotku, ko moram nemudoma — — Res, neizrečeno me bo veselilo, če me posetite, — ali danes, glejte — Mrmoljevka. Verjemite mi, gospa velece-njena — Grudnovka. Vsekakor, s posebno radostjo — Mrmoljevka. Ah, moj Bog, — to je strašno, — jaz upam, da Vas ne bodo razžalile moje iskrene besede, —• ali ta bratomorni boj ... ta nenadni razdor v teh časih, ko je sveta ideja slovanske vzajemnosti------- Grudnovka. Posetite me jutri .... Veselilo me bo . . . zares. Mrmoljevka. To je strašno — ali se Vam ne zdi? — Z Bogom, milostiva, in prosim Vas, spominjajte se, da je v nevarnosti celokupna korist — Grudnovka. Našega naroda, — (med durmi) gotovo! -- Z Bogom, milostivaV - jutri! (Mrmoljevka odide.) 11. prizor*. Grudnovka; pozneje Gornik. Grudnovka (v predsobo). Lina, ne pustite nikogar v sobo, razen Gornika. Hišna (v predsobi.) Gospod Gornik, milostiva! — Grudnovka (hitro k ogledalu, nato se vrne kdurim; Gornik vstopi). Gornik. Razveselilo me je Vaše pismo, milostiva, in tako sem prišel, da mi razložite svojo željo. Grudnovka. Prosim sedite; stvar ni tako važna; ne mudi se nikamor .... Ali oprostite: — Vaše dragocene minute — Gornik. Ah ne, milostiva, moje minute niso dragocene, dolgočasim se jako. Grudnovka. Dolgočasite se? Nerazumljivo . . . Gornik. Gotovo. Obrazov vidim sicer zmirom dovolj, toda vsi so enaki. Grudnovka. Naposled, — v nekem oziru Vas razumem. Zdi se Vam gotovo, da vsi ti ljudje, ki se Vam vsiljujejo, ne govore iz srca, temveč iz razuma, — to se pravi, da se Vam približujejo iz hladnih osebnih interesov. Gornik. Nekaj podobnega je res, ali teh reči sem navajen. Grudnovka. In vendar Vam mora biti težko. Jaz mislim, da človek kdaj zahrepeni po čem drugem, — po gorkoti, iskrenosti; tisto sebično hinavstvo nazadnje ubija. 60 Gornik. Ne ubija. Če bi ne bilo hinavstva, Jgak" bi sjžoznali poštenost? Vzeti mi ne morejo s hinavstvom ničesar, irTTudi jaz ne rabim ničesar od njih. Tako živimo vsi skupaj lepo pri miru. Grudnovka. Vi ste filozof ... Ali vendar je čudno, da živite tako lepo in pri miru sredi tega trušča, sredi teh velikih razprtij . . . Gornik. Me ne zanimajo te razprtije. Tudi ne razumem jih natanko. Razložite mi, milostiva, kaj je interesantnega v njih ? Grudnovka. Vi ne vidite ničesar interesantnega? No res, interesantnost ni glavna stvar. Ko bi bilo na tem, bi tudi jaz živela .... lepo in pri miru. Ali tukaj je v prvi vrsti narodov blagor — Gornik. Ah da ... ah da .. . Nisem se domislil . . . Toda, oprostite, nekaj je kljub temu zad ... za temi stvarmi, takorekoč . . . zanaro- qyi.m_b.lagr.am.. Kako bi se mogli drugače ljudje zanimati ... za narodov blagor ... in čemu se potemtakem prepirajo? . . . (Zelo zamišljeno.) Hm, nekaj mora biti zad — za narodovim blagrom. Grudnovka. Da, imate čisto prav ... (Afektirano.) Zad je sebičnost. Ah, Vi si ne morete misliti, kako grenko je to. Človek postane malodušen, če vidi krog sebe toliko sebičnosti, toliko hinavstva. Tako izgubi veselje do vsega, upanje v bodočnost in naposled celd zaupanje v sebe samega. Gornik. Milostiva, nikakor nisem hotel — 61 C t Grudnovka. Prosim, ne opravičujte se, govorili ste resnico . . . Človeka duši to tesno obzorje, ta malenkostna družba . . . Strašne so te razmere, kadar je v prsih hrepeneče srce, svobodna duša . . . Kakšno je to življenje!! ... Ah, glejte, jaz bi si želela človeka, ki bi me razumel, človeka, ki bi ne nosil na sebi tistih ostudnih okov, ki bi govoril in živel brez strahu, brez ozirov ... Ob njegovi strani bi se ne bala nikogar in ničesar; — to bi bilo vse drugačno življenje, to bi bil vse drugačen boj . . . Gornik (nekoliko v zadregi, naivno). Da . . . go-tovo . . . t -, Grudnovka. Oprostite, razgrela sem se čisto prU^1^' nehote. (Melanholično.) Ali žalostno je kljub temu.^ Vft e^-lr Gornik.) Življenje je vendar še vse pred Vami, milostiva. Grudnovka. Življenje, kakoršno je, ali mladost je skoro za mano. (Skloni se bliže k njemu.) Glejte, danes sem opazila na svojem obrazu, tu blizu očesa, majhno, prav majhno gubico; to je začetek. Ali opazite? Gornik. Ne milostiva, kakšne stvari Vam prihajajo na pamet! Nobene gubice ne vidim. Grudnovka. Vi ste galantni. Resnica je, da čas strahovito hiti. Gornik. Na Vašem obrazu ni najmanjšega sledu. [Nasprotno, — nisem še videl lepšega. Grudnovka. Hvala. Toda lepota, kolikor je je ostalo, je nepotrebna. Ne veselim se je več. A Gornik. Ne veselite se svoje lepote? _ •'. - Grudnovka (zaupno). Glejte, dragi gospod Gornik, godi se mi kakor Vam. Med vsemi tistimi, ki se bližajo moji lepoti, ni ne enega odkritosrčnega, nesebično ljubečega srca ... Ali jaz si ga želim, — in življenje je tako pusto . . . pusto . . . Gornik (v zadregi). Milostiva — Grudnovka (s trudnim smehljajem). Da ... to se Vam zdi otročje? . . . Prav imate, to ni več zame. Največje zlo je, če je srce gorko in ljubezni polno ... in ob enem . . . (Iztegne golo roko.) Koliko časa še ... in tu bodo gube in brazde, vse počez! . . . Glejte, — smešno je, ali jaz ljubim to belo roko, kot da bi ne bila moja ... In samo še malo časa . . . (Položi roko na mizo, Gornik se je dotakne, ona jo umakne počasi.) Gornik (nekoliko razburjen). Oprostite . . . Grudnovka. Ali do tedaj bi hotela živeti . . . (Skloni se bliže k njemu.) Časih me obide nekaj posebnega, čisto uporen duh ... in takrat sovražim vse tiste ljudi, ki bi jih bilo treba ljubiti in zaželim si bojev in viharjev in življenja . . . Ah, Vi tega ne morete čutiti, ne morete razumeti ... (S spremenjenim glasom, nasloni se globoko na zofo.) Oprostite, da Vas dolgočasim; govoriva o prijetnejših stvareh ... Gornik. Ne, milostiva, narobe . . J (V zadregi.) Zdi se mi, da se mrači . . . Grudnovka. Ali ne ljubite mraka? Gornik. Da, gotovo . . . 63 Grudnovka. Nekaj krasnega je ležati o mraku fta=zefr, Ien6 in brez misli, posebno če so rože v sobi .... (Vzame ro2o in jo približa obrazu, pol leže.) Tako bi človek umrl . . . Gornik. Res . . . milostiva. (Vstane, se ji približa, hoče se skloniti nad njo, ali se okrene in zamahne z roko, sede; ona gleda pazljivo izza trepalnic.) . Grudnovka (zelo veselo, vstane). Kaj bi dejali, ko bi bilo vse to, kar sem govorila ravnokar, sam6 zlagano, lepo narejeno, dobro premišljeno, iz posebnega namena? (Gleda mu naravnost v oči z veselim obrazom.) Gornik (presenečen). Iz posebnega namena? Grudnovka. Ko bi bilo vse to jako rafinirana komedija? .... Ali se niste ravnokar sklonili, da bi me objeli ? Gornik. Milostiva! (Se ji bliža, ona se mu počasi umika.) Grudnovka (počasi, tišje). Gospod Gornik . . . (Zopet smehljaje, počasi, zapeljivo.) Vse te besede — morda so bile vse te besede izgovorjene samo, da bi se Vi sklonili, — sam6 da bi se sklonili, Vi nerodnež ... Ali nikar si ne mislite tega . . . zakaj mrači se . . . ' ■—■— "Gornik (razburjen). Pustite, naj se mrači .... (prime jo za roko, ona se mu na lahko izvija). 64 12. prizor. Prejšnja, Gruden. n Grudnovka prideta na sredo sobe; Gruden (Gornik mirno, z ledenim obrazom mimo nju , pri sobi na levo se okrene, stopi korak proti Heleni, s sklonjeno glavo, obstane.) Grudnovka (zamahne malo važno proti njemu; gre proti sobi na desni). Otrok! (Gornik v veliki zadregi zadaj, gre počasi proti izhodu.) 65 - v l/WG ~^{A,r I TRETJE ft I C if 11 *? r i s* I • . Zelo elegantno opravljena soba pri Gorniku; ^HS ta eleganca je jako kričeča, malo okusna. Vhod na desni; sobe zadaj in na levi. 1. prizor. Gornik (v jutranji toaleti) in slabo oblečen mlad človek. Mladi človek. Ker je torej znana Vaša velika dobrotljivost, in ker ste kot bogat in vpliven človek naravnost dolžni in prisiljeni, da se ozirate na druge, ki Vam nikoli nič storili niso in ki živč kljub temu slabše od Vas------- Gornik. Da . . . da . . . (vzame denar iz listnice). Prosim! — Mladi človek. Hvala. Na svidenje! — (Odide.) 2. prizor. Gornik in njegov sluga. Gornik (sam, zamišljen). Nekoč o mraku se je pridolgočasil k meni, legel je na zofo ter zaspal. Prej ga nisem videl nikoli. — Rad bi vedel, kaj vU. h nameravajo z mano, zakaj me napadajo od vseh strani. Zdaj naj se oženim, ali jaz bi se ne oženil rad . . . Zdi se mi, da so vsi ti ljudje nenavadni kujoni . . . Peter! (Sluga vstopi.) Začni pospravljati, Peter. Vrnemo se na Korenovo. Ali ti ni dolgčas, Peter? Sluga. Dolgčas; preveč ljudi je. Gornik. Kar na tihem napravi, Peter. Ni treba, da bi kdo opazil. Izgubimo se potihoma, naskri-voma . . . Sluga. Prepozno je. Gornik. Kako" prepozno? Sluga. V procesiji pojdejo za Vami. Gornik. Pospravi kovčege, Peter, in pusti drugo, kakor je. Ne pojdemo na Korenovo, temveč na Dunaj. Sluga. Na Dunaj ? Gornik, Ali v Pariz, ali v Moskvo, kamorkoli. Pospravi kovčege, Peter! (Peter odide, a se takoj vrne.) Sluga. Nekdo je prišel. Gornik. Že tako zgodaj ? (Sede resigniran k mizici v ozadju na levi.) 3. prizor. Gornik, Gruden. Gruden (neprijazno). Klanjam se,' blagorodje. (Sede v ospredje na desni.) jgH»iiimjfflTkT Dobro jutro! (Ostane na svojem stolu). 70 -afiflCtfk (vstane, gre proti espeedja, ne da bi se ozrl na Grudna). ^/jJ^U Gruden (vstane, gre proti Qaadju; hipoma). Veste kaj, gospod Gornik, stvar se mora razjasniti; drugače ne gre. Jaz ne pustim ... na noben način ne . . . bodite prepričani! . . . ..ififlifif"1^ No prosim Vas, povejte mi vendar — Gruden. Na noben način ne! . . . In prašam Vas, ali je bilo to lepo od Vas, ali se je to spodobilo? Z razprtimi rokami sem Vam prišel naproti, nobenega hinavstva ni bilo v mojem srcu in nobene sebičnosti. Poznal Vas nisem natančneje, niti po obrazu niti po značaju. Zame ste bili popolnoma tuj človek. Tudi mi niste nikoli nič koristili in lahko rečem, da nikoli nič od Vas pričakoval nisem. Ali vendar, glejte, sprejel sem Vas kot svojega prijatelja; v svoji veliki zaupnosti in dobrodušnosti, ki ne vidi zlega nikjer, sem Vam segel v roko ter razprostrl pred Vami svoje srce. In kaj ste storili Vi? Kaj ste storili?! ^jwnunftwunilr Prosim Vas, za Boga, gospod doktor, — ne zavedam se nobenih grehov. Gruden. Jaz vem, da ste rekli to iz same mladinske lahkomiselnosti. Ali tudi to je naposled dobro znamenje, kajti če bi bili docela pokvarjeni, bi ne tajili svojih hudobij . . . Znano Vam je najbrž, gospod Gornik, da je družinsko življenje nekaj svetega, nedotakljivega — M ^nEMik.. O . . . gotovo! 71 Gruden. Dovolite! — In kdor sega vanj s predrzno roko, je hudodelec, to se pravi, če sega vanj brez posebnega dovoljenja, Zakonski hram je takorekoč tempelj ljubezni, vzvišen nad prozo vsakdanjega življenja. Vi, gospod Gornik, ste porušili ta sveti hram! — _jGtn»ttilffr Zagotavljam Vas, gospod Gruden, da nisem razrušil ničesar, prav ničesar, jaz ne! Gruden. Dobro! Uverjen sem, da spoznavate sami svojo krivdo, in da želite na kakoršenkoli način popraviti, kar ste zagrešili. Jaz sam, četudi v prvi vrsti prizadet, Vam nudim roko, da Vas po-vedem na stezo poboljšanja. i iifiai'llllr Ali oprostite — Gruden. Pri starih Rimljanih je bila navada, da so se pokorili grešniki za svoje hudobjje_s pri-silnim delovanjem za jieral blagor. Ali če bi tudi to ne bila navada pri starih Rimljanih, Vaša dolžnost je, da zastavite vse svoje moči za koristi svojega naroda. Ta narod se je razdelil, kakor veste, v dvoje taborov, in pravica je seveda na naši strani. Ali da zmaga pravica, je treba, da si ustvarimo svoje glasilo, takorekoč orožje — -~43urWlk (začuden in razjarjen). A v kakšni zvezi je vse to? Kaj hočete od mene? Kaj vraga--------? Jaz Vam nisem storil ničesar, nikogar nisem po-hujšal . . . Gruden. Seveda ne, ker ste bili prenerodni. (Hipoma resneje, s spremenjenim glasom.) Ta stvar ni 72 A?v tako lahka, gospod Gornik, nikakor ni tako lahka! . . Vi ste me vščipnili, a jaz sem Vas zgrabil za roko ... Ali ste mi kaj dolžni? Čisto nič. In vendar sem Vas zgrabil za roko ... Ali ste mi kaj vzeli? Kaj še! In vendar ste moj dolžnik . . . w^-6WBik° (vznemirjen). Kaj zahtevate ? Gruden. Ne jezite se, gospod Gornik, — in molčiva odslej o teh stvareh; molčiva o njih ali pozabiti ni treba nanje. Ni treba pozabiti nanje, gospod Gornik! ... In kar se tiče mojih zahtev, — jaz ne zahtevam ničesar . . . Želim samo" da ostanete moj prijatelj, vse drugo pride potem samo ob sebi .... iewwGOTiri'lC?* Jaz še zmirom ne razumem . . . Gruden. Ej, seveda razumete. In če bi tudi ne razumeli, bi ne bilo nobene škode. Kakor me kdo rani, zahtevam odškodnino, zelo veliko odškodnino! . . . Prijatelja ostaneva kljub temu. _ fiffl »lil""(ii nuj Motite se, gospod doktor . . . stvari niso čisto take. Povem Vam odkrito, da sem se takrat na nerazumljiv način prenaglil. Govoriva kar naravnost. Reč je sicer delikatna, ali to nič ne de; čim prej je pri kraju, tem boljše je. Torej------- 4. prizor. Prejšnja, sluga. '■■ V predsobi stoji gospodična Sluga. ■ fiowwk. Gospodična? r 73 Gruden. Gospodična? Gopfii-k. Kaj ste Vi tudi iznenadeni ? Gruden (vstane). Na tak način ne pojde. To je k^ proti dogovoru . . . Jii»pnJk. Kakšnemu dogovoru? Gruden. Kontrakt bi bil zame preslab. Tako ne pojde, dragi gospod Gornik. —Cftraik. Ah, Vi mislite . . . Peter, gospodična naj vstopi. 5. ppizop. Gornik, Gruden, Matilda. -Gornik in Gruden. Ah! . . . Matilda (ostane pri durih). Gruden (v zadregi). Jaz . . . oprostite . . . nisem mislil . . . «"#orrfrK (smehljaje). Nič ne- de, gospod doktor, nič ne de, prijatelja ostaneva kljub temu. Zmotili ste se nekoliko, — ali se niste zmotili? Gruden. Mislil sem, . . . fiiill Ifllr Pričakovali ste-------! Ne, tako zel6 nisem . . , porušil Vašega hrama . . . klanjam se, gospodična! Gruden. Te intimne družbe nečem motiti . . . dovolite, gospod Gornik — ■GBrtEIR Na svidenje, gospod doktor! (Gruden odide.) 74 6. prizor. Gornik, Matilda. Matilda. Gospod Gornik, sedite tja v kot ter se ne genite. (Sede na skrajni stol v ospredju na desni blizu vrat.) »>»*€>eF>rrtfr: Ali gospodična — Matilda. Sedite tja v kot ter se ne genite! Gornife°-(sede na levo zadaj). Kaj mi zapovedujete, gospodična? Matilda. Vi se hočete poročiti z mano, gospod Gornik? -Gerrrti£~(vstane). Jaz . . . oprostite, gospodična Matilda — Matilda. Ne, ne, sedite, prosim . . . Povejte mi, kaj pa Vas je prignalo tu sem? Kdo pa Vas je klical? ,,.fiftB»ik (sede). Ali jaz Vam povem, da nisem nikomur nič storil, nikomur nič! Verjemite mi, gospodična Matilda, da sem čisto nedolžen. Matilda. Niste nedolžni, na noben način. Vse ljudi ste pohujšali, vse mesto ste vznemirili. Prišli ste, kakor vihar, — in namesto da bi šli dalje po svojem potu, sedite tukaj in se ženite. .Gornik (vstane). Gospodična Matilda — Matilda. Ne, ne, sedite prosim . . . Doklej pa še mislite ostati tukaj —? 75 .^Jjggjjjfc*. O jaz — gospodična Matilda------- Matilda. Nobenih ovinkov! — Ljudje so Vas že siti, verjemite mi. Sicer ste zelo dostojen in pameten človek in nič hudega se Vam ne da očitati. Ali zakaj delate take neumnosti? zakaj ne pustite ljudi pri miru? Kamor pridete, napravite nered in škandal. ..-Gornik. Zagotavljam Vas — Matilda. Nered in škandal napravite . . . Tako ste prišli k nam, ko nismo čisto nič hrepeneli, da bi Vas videli! Saj ste jako ljubeznivi in vsi Vas spoštujemo, — ali zakaj ste prišli ravno k nam in ob takem času, ko Vas je bilo najmanj treba? . . . Ali ste že zaprosili mojo roko? —■fifflKBifc. Ne, nikakor ne, gospodična Matilda. Matilda. Ne storite tega, rečem Vam. V tistem trenotku odpotujem na Dunaj, v Pariz in v Moskvo. GOTfiHc (začuden). Vi tudi? . . . Matilda. Tudi ? Gornik-. Čisto odkrito Vam povem, gospodična Matilda, da nikoli nisem mislil, — da niti od daleč nisem imel namena, — (hipoma razjarjen) skratka; to je silovito .... Povejte mi, zakaj me tako preganjate -—■? Matilda. Čemu pa ste se razjezili? . . . GGFftiK, Nikoli v svojem življenju se nisem mislil ženiti. Kaj mi bo ženitev? Kdo pa je dejal, da se mislim ženiti? Nikoli ne, — noben se v naši 76 / rodovini še ni ženil. Tudi jaz ne! Nikoli ne! Enkrat za vselej ne! Matilda (vstane). A-ah ? ... Z Bogom! (Odide.) 7. prizor. Gornik; pozneje sluga. Gornik (gleda začuden proti durim, mirno). Sam vrag vedi, kaj je bilo to. Tod okoli žive ljudje čisto posebne vrste. Ukvarjajo se s čudnimi stvarmi ter me vlačijo vanje po nerazumljivi poti. -— Peter! (Sluga vstopi s pismi in časniki.) Sluga. Pisma in časniki. Gornik. Ali si že pospravil kovčege, Peter? Sluga. Ne še. vj^r Gornik. Pospravi jih! (Sluga odide; Gornik pregleduje pisma.) »Narodov blagor!« .... Ahm .... »S pomočjo Vaših znatnih sredstev in Vašega nenavadnega vpliva« . . . Ahm! . . . »Grozd . . . se-bičnež . . .« Ahm . . . »Gruden kuj6n!« . . . Ahm! . . . Profesor Kremžar . . . Kdo pa je ta profesor Krem-žar? Rad bi sleparil na svojo roko, — poseben človek, ta profesor Kremžar . . .! (Vzame drugo pismo, se strese.) Fej! Kdo me je takrat premotil? Ta ženska ima nekaj nenavadnega v sebi. In njen mož . . . kakšen lopov! — (Sluga vstopi.) 2 pT, Sluga. Profesor Kremžar! Gornik (resignirano). Aha-a! — (Sluga odide.) YA J?l> 77 I o(-- ' A 8. prizor. Gornik, Kremžar. '& f° Kremžar. Klanjam se blagorodje . . . Gornik. Dober dan! Kremžar. Prišel sem, blagorodje, da se raz-govorim z Vami zaradi zelo važne in ob enem de-likatne stvari. Gornik. Prosim, sedite! — C\J Kremžar (sede na levi). Gotovo Vam je že znano, kakšni žalostni časi so napočili za naš ubogi narod. Nikjer pravega delovanja, nikjer resnobe, nikjer nesebičnosti. Kamor se ozremo — Gornik. Oprostite, gospod profesor, — ali jaz Vas zagotavljam, da nisem zakrivil tega. Popolnoma nedolžen sem v teh stvareh. Kremžar. Ne . . ne . . ne . . blagorodje, kako pridete do tega, da bi Vas dolžil? Čisto narobe. Samo Vi ste naša nada, Vi ste takorekoč edini steber, na katerega se naslanja naše polrazpalo poslopje . . . Dovolite, prosim, da govorim zaupno in povsem odkritosrčno. Nekoliko sem Vam bil že namignil v svojem pismu, — samo nekoliko, zakaj delati se mora oprezno . . oprezno . . oprezno . . Gornik (raztresen, zlovoljen). Da, da . . oprezno . . Kremžar. Vi ste torej popolnoma mojih nazorov; to me neskončno veseli. Ni lepšega kot če se ljudje strinjajo med seboj. Ali da govoriva o stvari sami. Doktor Grozd — 78 • Gornik. O njem ste že govorili . . . Kremžar. Da . . doktor Grozd je prava kazen božja za naš narod! Kakšen sebičnež! — Ali mislite, da mu je res kaj sveto, — narodov blagor na priliko? (Zaničljivo.) Ah! — On misli samo nase, na svoj trebuh, na svoj nos. Gornik. Mislite! Torej je zelo malovreden človek. Kremžar. Nenavadno! — In doktor Gruden — tudi on je takorekoč šiba božja za narod. To je potuhnjenec, plazi se okoli in polni svoj žep. Za gnilo hruško bi prodal ves narod in njegov blagor . . In da pogledamo dalje, — kakšni ljudje so to? Sami potepuhi, vsi do zadnjega. Kriče in se pehajo in se preganjajo, toda kurijo le zategadelj, da se grejejo sami . . . Lahko si mislite, kako je v takem času poštenemu človeku pri srcu. Kaj bo z narodom, prašam Vas? Gornik. Jaz ne vem . . . res ne . . . Kremžar. Vidite! — Moj~načrF~j7r"fak ... ali pred vsem: tajno, tiho, polahko! Samo ne nobenega trušča! . . . Združijo naj se vsi zmerni, trezni, res-ničnorodoljubni elementi — z Vami na čelu . . . Gornik. Ah ne ... ne ... ne! . . . Jaz, oprostite, njsem bil še nikoli na čelu, ne maram tega~~7. Kremžar. Gotovo, gotovo7 razumem Vas. Ne javno seveda, -- Vi stojite zad, močna opora, naš steber, takorekoč podlaga vsemu . . . 79 Gornik. Kaj niste Vi prijatelj Grozdov? Kremžar. Seveda sem njegov prijatelj, - in Grudnov tudi. Zakaj bi ne bil njihov prijatelj? — Toda ... '- Gornik (osorno).( Kaj hočete od mene? Kratko! Kremžar (vstane). Blagorodje ? Gornik. Kaj hočete od mene? ... (Se okrene.) Peter! (Sluga vstopi.) Ali si že pospravil kovčege? Sluga. Ne še. Gornik. Pospravi jih! (Sluga odide, sreča med vrati Ščuko in Kadivca.) 9. prizor*. t 4/ S Prejšnja, Ščuka, Kadivec. Kadivee. Dober dan! — Nobenih obširnih besed! Pomenimo se kar na kratko in brez ovinkov . . . Gornik (začuden). O čem, gospod Kadivec? Kadivec. Ali nimate nobene samotne sobe? Kremžar. Blagorodje — Gornik (Kremžarju). Nič, nič, gospod profesor, le itvareh, jaz sem nedolžen nad njimi. Kremžar (slovesno, odhaja). Dandanašnji na svetu ni več nesebičnih ljudi, ki bi hoteli zastaviti svoje moči in svojo skrb za narodov blagor. Jaz si umi-jem roke. Gornik (razjarjen). Ali jaz, gospod profesor — (Kremžar se pokloni in odide.) ^ 10. prizor. Gornik, Ščuka, Kadivec. Gornik (zamahne z roko za Kremžarjem). Nikoli še nisem bil razjarjen, ali časi so se čisto spremenili . . . Vidva sta poštena človeka, sedita prosim! . . . Kadivec. Nisva poštena človeka in torej ne sedeva . . . Prosim, poslušajte natanko, kaj Vam zdajle povem: Vi, gospod Gornik, ste čisto navaden slepar! Ščuka. Kaj Ti pride na misel, kaj mi nisi obljubil —? Kadivec. Neumnost! - Ali veste, kaj sledf iz tega? Gornik. Prav nič ne vem. Kadivec. Vi ne veste? (Razjarjen.) Ali Vam nisem rekel, da se lotite Grudnovke in da pustite druge ljudi pri miru?! Grudnovka je Vaša ženska, vanjo se zaljubite! Zakaj se ne zaljubite vanjo? Gornik (jako začuden). Ali, prosim Vas - Ščuka. Kadivec! Kadivec. Prav nič! Nobenih prigovorov! —■ Ali ste slišali kaj sem Vam rekel? Slepar! Stvari so torej jasne, — jaz ali Vi. — Dovolj! Z Bogom! (Odide.) - 11. prizor. v Gornik, Scuka. Gornik (za Kadivcem, pred vrati). Vi! . . .-Sa-kra- ment! . . . 81 S, <' w ^ Ščuka (sede mirno). Pustite ga; njegova zunanjost je malo čudna ... Ali niste sinoči pri Groz-dovih nekaj govorili zaradi tiste punce, Matilde? To ga je razjarilo. On je namreč vanjo zaljubljen. Gornik (ljut). Ali kaj morem jaz--------? Nikoli nisem nič govoril, z nikomur, o nobeni punci! Kaj me briga, če je on zaljubljen! (Sede, resignirano.) Ah, sam Bog vedi, kakšna je moja usoda! . .*?£*,r, Ščuka. Tem bolje, če niste govorili. Kadivec bi se namreč rad streljal z Vami. Gornik. Streljal? (Vstane.); Peter! (Sluga vstopi.) — Pospravi kovčege! — (Sluga odide.) . Ščuka. Gospod Gornik, ne jezite se, ali svetoval bi Vam čisto prijazno — nekaj pametnega. Gornik. Kaj mi svetujete? ; - ■■■.<.. yxg>* Ščuka. Pojdite odtod, — skrijte se v varen kraj, kjer ni ljudi, — ali če hočete ljudi, pojdite daleč, kolikor mogoče daleč. Gornik. Vi tudi niste zadovoljni? Ščuka. IVleni je hudo in težko ... Vi ste tuj človek . . . videl sem Vas komaj parkrat in samo postrani. Ali ugajate mi, ker kažete odkrito, da skrbite samo zase in da samo zase živite. Meni je zelo težko. Gornik. Res, če se premisli, je življenje dandanes žalostno in dolgočasno . . . Ščuka. Dolgočasno nazadnje ni; preveč je zlobe in neumnosti na svetu, da bi moglo biti dolgočasno ... Ti ljudje, ki jih vidite tod okoli, niso 82 najhujši. Delajo zase, skrbijo zase, fraze so jim samo potrebno orodje, in zdi se jim celo, da je to orodje pošteno. Ne zaradi teh ljudi, ki mislijo, da so narod, in ki se vedejo tako neizmerno smešno .. ne, — zaradi teh ljudi bi človeku ne bilo hudo. Kolikor škodujejo, škodujejo večji del drug drugemu. Ali v senci teh ljudi, pod njih široko razprostrtim plaščem se gode žalostne stvari. Tisti mistični narod, ki govore o njem, in ki ga nihče ne pozna, leži na tleh že od zdavnaj, in na bolnem telesu glojejo črni hrošči, i Gornik. Črni hrošči? Ščuka. Črni hrošči. Ne pomaga nič, izglodali ga bodo. Nikogar ni, da bi jih prepodil odkrito in predrzno. Bolezen je že zelo nevarna ... Ali poj-dete od tod? Tudi jaz bi šel rad. Gornik. Pojdite. Ščuka. Ali je nekaj čudnega. Če bi prestopil samo prag te zaduhle hiše, takoj bi se vrnil . . . Zadnje dni me je obšla nenavadna melanholija. Sprevidel sem namreč, da nisem nič boljši od drugih, da se lažem, kakor drugi. Gornik. Ni nič škode. Lagati_Je treba; to je vendar . , ..življenje.__. Ščuka. No, jaz sem tega življenja sit. (Vstane.) Rad bi napravil čisto poseben korak, moja noga je pripravljena. Toda glejte, — ne gre. Treba je, da me kdo sune, samo nekoliko sune, samo na lahko, in potem bi šlo. 83 6* Gornik. Ne storite tega. Ščuka. Kaj mislite? Gornik. Živite pri miru! Vi ste izmed tistih, ki žive jako hitro in se obesijo, če ugledajo slučajno kako vrv. Ščuka. Torej je tako usojeno ... Ali naj bo usojeno: — predno se stvar izpolni, rečem Vam, predno se stvar izpolni! (Vstane, razburjen.) V^vsakem človeku je nekaj človeka, resnično! In kjKla? se ta človek vzbudi ---! fesfeocto glodati. Kadar se vzbudi v hlapcih gospod, v sužnjih kralj! Dragi moj, kadar ne bo več »naroda«; kadar bodo samo ljudje, samf svoji, predrzni in ponosni;... kralji v cunjah! Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za groš, za uslužen smehljaj! . . . — Gornik. Gospod Ščuka, zakaj se vznemirjate? . . . Ščuka. Ker mislim, da je čas prišel. Dobro bi bilo, da bi bili ljudje malo bolj vznemirjeni. Mtw*-votia-sfflrdi. ■ : (Po kratkem odmoru, nenadno.) Ali poj-dete od tod? . . . Gornik. Seveda pojdem. Če Vam je drago, spremlajte me. Jaz imam rad kratkočasno družbo. Ščuka. Ne morem. Tako bi ne dobil priložnosti, da se obesim. (Sluga vstopi.) Sluga. Gospa Grudnova. (Odide.) Gornik (prestrašen). Gospod Ščuka, ostanite! Wl 84 s fi. Ščuka (smehljaje). Ah! — In tako pojdete od tod? Gornik. tfeSmSBtl Ostanite! Prosim Vas! 3,Jof S 12. prizor. Prejšnja, Grudnovka. Grudnovka. Težka mi je bila pot, verjemite, — ali bila je potrebna. Ščuka. Oprostite, gospod Gornik. -Qqvnik (vznemirjen). Ne hodite, prosim, — rad bi govoril z Vami ... V to sobo prosim. ■> [L- Ščuka. Kakor izvolite . . . Klanjam se mi-lostiva. Grudnovka. Z Bogom, gospod Ščuka! — — (Ščuka odide v sobo na levi.) «- 13. prizor«. Gornik, Grudnovka. ■flffPHIk (precej hladno in tiho, v zadregi). Sedite, milostiva! Grudnovka. Gospod Gornik, ali ni bil moj mož pri Vas? Gornik. Da, da ... To se pravi ... no povedal ni nič posebnega. Grudnovka. Nič posebnega. In kaj_ste__miLVi nato odgovorili? ^JjQjawJs. Milostiva? Grudnovka. On je bil pri Vas in tako ste videli, kar sem Vam hotela povedati in česar Vam nisem povedala. Ali niste videli ničesar? jfigMiBt. Jaz ... da govorim naravnost . . . ali ne izvolite sesti, milostiva ? Grudnovka. Torej niste videli ničesar in . . . (po kratkem odmoru in afektirano otožno) morda je prav tako. (Živahno, močneje.) Da, prav je tako, prav je, da niste videli in da niste razumeli. (S posebnim humorjem.) Kaj ste napravili, kar ste tukaj! Čas je, gospod Gornik, da končate te stvari . . . Gocnifc« O, da, milostiva, na vsak način; še danes sem se namenil — Grudnovka. Torej ste uvideli sami, da niste prinesli sreče . . . Res, gospod Gornik, Vi niste prinesli sreče. Storite karkoli, z veseljem se Vas ne bodo spominjali . . . .fiwittk. No, to nič ne de. Grudnovka. Gotovo ne . . . Ali kar je glavno, — pozabite na tisto uro! To sem Vam hotela povedati in zato sem prišla k Vam . . . Pozabite na tisto uro! Ker je bil moj mož pri Vas, lahko čutite, zakaj Vas prosim fegTr . .". . Takrat je bil mrak . . . Gornik (nekoliko vznemirjen). Da . . . takrat je bil mrak . . . Grudnovka. In rože so bile na mizi . . . Moj mož je bil pri Vas in zato lahko čutite, zakaj ne smejo biti rože na mizi ... Ali potujete daleč? 86 Daleč . . . kamorkoli . . . Grudnovka. Glejte, Vi ste srečen človek . . . Kdor je tako ustvarjen, diha lahko ta zaduhli zrak; ali zame je pretežak . . . sam6 časih, kfdar je mrak in kgdar so rože na mizi — — ,^^fi«fl»i-fe (blizu nje). Takrat Vam je dolgčas ? Grudnovka. Da, takrat mi je dolgčas , in to lahko čutite, če se spominjate, da je bil moj mož pri Vas. Zdi se mi namreč časih, da bi tega ne bilo treba, -— da bi lahko tudi v mojih sobah cvetelo vse polno rož ... Ali tega ne bo nikoli . . . zdaj nikoli več . . . . Gornik. Lahko bi bilo ... v Vaših sobah vse polno rož . . . Grudnovka. Zdaj nikoli več . . . Samo ena sama lepa minuta je bila, in komaj porojena, je že padla v blato ... A to čutite sami, če se spominjate, da je bil moj mož pri Vas . . . uJSeeflfk (nižje k nji, razburjen). Milostiva! . . . Grudnovka. Ali pojdete v južne kraje? •■flornlfr. Da . . . mogoče . . . jaz pojdem kamorkoli . . . Kamor želite . . . Grudnovka. Tam je nebo visoko in zrak je čistejši. (Vstane.) Nič drugega. Pozabite torej na tisto minuto in pozabite, da se je omazalo, kar je bilo na nji. Dajte mi v slovo kozarec vod6 . . . i ftarnirT (vzame z mize kozarec vode, ga ji hoče dati, ali kozarec mu pade iz rok'; razburjen jo hoče objeti). Jaz ostanem . . . ostani! ... a. <® - fjt Grudnovka (se mu smehljaje izvije). Zdaj ni mraku ... in tukaj ni rož ... Ali lahko bi bilo vsega, zato ostanite! »•"GVMlik (vznemirjen, k durim na levi). Ščuka! Ščuka! Grudnovka (začudena). Gospod Gornik? A> 14. prizor. Prejšnja, Ščuka; pozneje Grozd, sluga. > U T Ščuka. Ali ste me klicali ? ;'<6owfik (slugi). Pospravi kovčege, Peter! Sluga. Takoj! — Doktor Grozd! H£"^ Grozd (zelo veselo). Dober dan, gospod Gornik . . . .klanjam se, milostiva . . . Grudnovka. Z Bogom, gospod Gornik. "' ^wfiwwHf. Klanjam se! (Grudnovka odide.) 15. prizor. Gornik, Grozd, Ščuka. Grozd. Lepo družbo ste imeli. i Da, da, da . . . Oprostite, da se malo poškropim; vroče mi je . . . (Odide.) "^Cc- t/ fT Grozd. To je satan! Kdo bi si mislil? Naravnost k njemu pride. Ali(je/prepozno), dušica, prepozno ... ' Ščuka. Res, prepozno je . . . -zdaj je ž^e-vse"*" skupaj prcpocnp—— ^f^ 88 ' o* iw Grozd. Naše mreže so bile solidnejše-^jip*?* se vrne; Grozd vzame papir iz žepa.) Ali ste čitali? Kakšni komedijanti! Gruden tega ni pisal . . rajši njegova žena. In s tako gnilo vado lovijo svoje piškurje! Mi jim bomo zapeli! Mi jih bomo navr-tali z drugačnim svedrom J-. . Kaj mislite, gospod ~t Gornik? Zdaj prihajajo naši dnevi! In Vi, Ščuka, pripravite se brž na odgovor! Ta »poziv na narod« se mora osmešiti, raztrgati ... Vi znate take reči. Brez pardona, kar z gnojnico po njih, da bodo smrdeli sto klafter naokoli . . . -j^fiopmft. Kaj mislite res nadaljevati to reč? Grozd. No,-ppooim Vfl»,J ^vt 16. ppizor. Gornik, Grozd. Grozd. Poklical sem k Vam za danes nekaj uglednih mož, da se pogovorimo resno in natanko o nadaljnem postopanju in o čvrstejši organizaciji — -ifioiiltft.. Ali jaz, oprostite — Grozd. Nobenih prigovorov, gospod Gornik. Jaz poznam Vaše srce, vem, da ne marate škandalov ... Ali v škandale se Vam ni treba vtikati, poskrbimo jih samf. Vi ste takorekoč naš ščit. 90 Udarci bodo leteli seveda tudi na Vas, ali ne ozirajte se nanje. Saj ste optimist: — in nazadnje je jžs-celč^ v klofutah nekaj prijateljskega in_blago-hotnega. Sam<5 razumeti jih je treba. — Tudi jaz sem optimist. (Pije.l,, .mi*BvMik. Dovolite mi, gospod doktor — Grozd. Posebno zadnje čase. Dajte mi roko gospod Gornik ... Ta boj me je neizmerno po-pomladil. To je življenje, ki ga je vredno živeti. In vse, kar se je zgodilo, je Vaša zasluga, dajte, da Vas zahvalim iz dna srca. GoMtiC Gospod doktor — Grozd. Samo zaradi Vas se je zgodilo, kar se je zgodilo. In prav je, da se je zgodilo. (Pije.) Bog Vas živi, gospod Gornik! Kako so Vas zalezovali od prvega trenotka! Vi niti vedeli niste, v kakšni nevarnosti ste živeli. Povsod so Vam bili za petami ... Ali moja roka, moja roka, gospod Gornik, je čvrsta. Toda ne mislite, da sem špekuliral na Vaše bogastvo, na Vaš vpliv v tistih visokih krogih. Morda mimogredč! Ko bi se nihče ne pulil za Vas, bi Vas bil pustil najbrž tudi jaz pri miru. Tak6 pa je bila stvar drugačna. -Gemrk. Povedati Vam moram, gospod doktor — Grozd. Jaz vem, kaj nameravate. In, —■ dajte mi rol<6 še enkrat, — meni, je veselo pri srcu. Sam vrag vedi, kako je bilo, — a slutil sem v tistem hipu, ko sem Vas prvikrat ugledal, da se 91 mi je odprla steza navzgor. Trden sem sicer dovolj, da bi lezel sam po tej poti, in morda bi kam prilezel; a vendar je boljše, če ima človek pripravno palico. Zakaj bi se trudil, če gre brez truda? In glejte, — zategadelj mi je tako zelo prijetno, da stopiva v intimno razmerje in v sorodstvo. Tega si skoro nisem upal želeti, prišlo je samč ob sebi. iJifijmik (prestrašen). Jaz nisem nikoli namignil — Grozd (pije.) In zdaj sem močan, tako močan, da bi mi bilo dolgčas brez bojev. Moje žile so do vrha polne krvi . . . Krasno je, če ima človek sovražnike . . . .Jjfijgjjk (vstane, neodločno). Povem Vam odkrito, če tudi mi je težkč — ..- At. prizor, 1 X, ^ Prejšnja, Kremžar, Mrmolja, dvoje obč. svetnikov. C, ^ v+ Grozd. Dobrodošli prijatelji, le sedite. Takoj pričnemo s stvarjo. Kaj mislite, gospod Gornik? Najprvo zaradi proklamacije . . . Gospod Gornik, povedati nam morate svoje mnenje glede glavnih potez našega programa. Brez Vas ne storimo odslej ničesar . . . Pozabil sem Vam povedati, da ste bili včeraj izvoljeni predsednikom centralnega odbora — ■f&ftVUTfc. Jaz?! . . . Oprostite — Grozd. Ne bojte se, ne bo Vajn—treba nič de-lati. Vi imate napačne"'pojrrie o takih predsedstvih. j k it \L * 18. prizop. Prejšnji, Ščuka. Ščuka. Program se je izgubil. 4" Kremžar .^MnrroTJST Izgubil? — Kakšen pro- 5zd. Ničnede, programov je veliko, — ta ali oni, je naposled vseenoT Treba je sam6~,_da so b^sede_dp]ge_ju__lep£i_ Kremžar. Posebno je treba naglašati zmernost, fk^tojnost, poštenost. ;yi.c tr. £, 5£ ~f. ' Grozd. Ne bledite, kaj Vam bo dostojnost in poštenost v današnjih časih i gvi/lLrh ržar.iobiV.svetiiikii). ■■ Ali ga s 1 i s i; o ? \ ►č. sv\tniKV. SeVedaV— kVj bo \iemu poj ^1 VU- * ^2. obč. svetnik. Treba je, gospoda, da se v teh težavnih časih, ko je v nevarnosti narod in njegov blagor, združijo vsi dobro misleči elementi v krepko falango. V prvi vrsti nam je treba zna-čajnosti . . . Izginejo naj vse osebne težnje, vse intrige — ;'•.",". W\ - Grozd. Kaj bi o tem — saj smo sami! Pustimo značajnost, Kjer je, in govorimo o pametmn" "stvareh! opV. ^ (L Kremžar. Jaz mislim, da je govoril gospod svetnik zelo pametno. (Gorniku, zaupno.) Oprostite, gospod Gornik, — takrat me je nekaj premotilo, Bog sam vedi — hipoma mi je seglo v glavo nekaj neumnega. Ne hudujte se, prosim! . . . Gornik. O nikakor ne, potomžite se, prosim .. . Grozd. Vse tiste dostojnosti, značajnosti in tako dalje nam ne koristijo nič. Govorimo jasno: — treba nam je denarja. Za drugo bom skrbel sam. Posebno Vi, gospod profesor, se ne delajte idealnega; —■ kaj mislite, da Vas ne poznam? Kremžar. Prosim, kaj mi morete očitati? Grozd. Nič pregrešnega, — toda čemu prihajate s frazami ? Sploh Vam rečem vsem skupaj, ne lazite po prstih za mojim hrbtom. Ni ga rodila mati, , ki bi bil v stanu, da me prevrne. Zapomnite si to! — In zdaj dovolite, da Vam razložim svoje načrte, kar se tiče našega glasila, agitacije in sploh našega delovanja . . . (Hipoma.) Tudi Vi, Ščuka, si zapomnite, da ste moj sluga, moj hlapec in drugega nič! Jaz vem dobro, da ste te dni zelo kolebali. Na Grudnovem pragu se še poznajo Vaše stopinje. Ali jaz tega ne trpim. Vi ste moja roka, del mo- , jega telesa .... Odvezal se mi je čevelj, gospod Ščuka, — sklonite se, ter dokažite svojo udanost! . . . (Ščuka se skloni in zaveže Grozdu čevelj.) .w-GoMuk. Gospod Ščuka, jaz sem se ozrl v stran! . . . Ščuka (vstane). Ozrite se zopet k meni. (Vzame ,. kozarec v roko.) Dovolite, da dvigam čašo v tem slovesnem trenutku. Hrepenel sem dolgo in zelo iskreno po majhni brci, po človekoljubni klofuti. Zakaj i v 94 £ človek je slab in brez brc bi ne bilo poštenja in brez klofut bi ne bilo dobrih del . . . Očital Vam ne bom ničesar, oj vi ljudje častivredni. Kdo ve, kaj je greh in kaj je čednost?! Ali v tem slovesnem trenotku, ko se poslavljam od vas, mi je milo pri srcu. Pritegnite svoje pasove, in kdor še ni pove-čerjal, naj opravi hitro. (Grozdu.) Opravite hitro in sezite v roko svojim sovražnikom. Vašo polno mizo bodo zasedli tisti pozabljeni hlapci, tisti zavrženci in razcapanci. Raztrgajte svoje proklamacije, otre-site se skrbi za narod in njegov blagor! Zakaj »naroda« n i y_e-č!-_ln ni več— Ma-peev-rUmi več zavržencev . ^y Milo mi je pri srcu, ko Vas gledam^ pred sabo, tako smešne in majhne, polne skrbi za vseobče blagostanje, in če pomislim, da se poslavljam od Vas za zmirom, in da Vas ostavljam brez varstva in brez pomoči. Spominjajte se name, če tudi z otožnimi občutki, in kadar pride tisti veliki čas, pomislite, da je moral priti . . . (lzpije in odhaja.) dmnnfflt. Veselo srečo, gospod Ščuka! Grozd (skrajno začuden, gre za Ščuko, obstane med vratmi). Norec! . . . y^Zavezal mi je čevelj na levi nogi! . . . (Obstane, zamišljen, skoro preplašen.) O 95 strt© • • . ■* • t . ;••■>' i ■ « r Soba ista kakor v prvem dejanju. 1. ppizop. Katarina, Matilda (na desni), Kadivec (ob oknu. Govore polglasno). Matilda. ~i^.Aaz vendar vem, da pojde, saj sem bila pri njem. Kadivee (vstane). Ah! ona je bila pri njem! Na ta način je vse jasno. Kaj bi govorili!? Milo— stiva, dovolite, da Vas ostavljam za zmirom — — Matilda (glasno). Jaz sem bila pri njem, da bi mu povedala------- Katarina. Pst! — Papa spi! — Matilda. Naposled, — midva itak ne govoriva. Oprostite, gospod Kadivec, nisem govorila z Vami! Kadivec. Jaz tudi ne . . . (Razjarjen.) Sploh, — kaj imate opraviti z njim? Čemu ga nadlegujete; pustite ga pri miru in tudi on Vas bo pustil pri miru. Jaz Vas poznam do nohtov! Katarina. Pst! — Papa spi! — 99 7* Kadivee. Ah, papa . . . Matilda. Kakor hočete . . . Jaz nisem rekla ničesar, — čemu sploh to prerekanje? Katarina. A&,)saj je jasno. Gornik pojde; če je povedal sam, da pojde, torej pojde . . . Kadivee. Zakaj se torej neče streljati? Katarina. Ali saj vendar pojde . . . Papa ima čudne misli . . . Bog vedi, kaj mu je prišlo na" pamet . . . Kadivee. Nič neumnega ni prišlo stricu na* pamet. Jaz ne bom miren, dokler tega sleparja ne spremim na kolodvor. Matilda. Čemu pa bi bil slepar? Kadivee. Ti seveda govoriš zanj, nič čudnega. Toda oprostite, gospodična Matilda, nisem govoril z Vami . . . 2. prizor. Prejšnji, Siratka. Siratka (med vrati).'1" Ali je gospod doktor — ? Matilda in KadTv§e. Ne! Siratka. Oprostite. (Odide.) <*■»., r ?■ 3. prizor. Prejšnji, brez Siratke. Katarina (vstane, proti durmi). Zakaj pa ste ga tak6------- 100 ^l *■ ]ik Kadivee. ^^Ui^to,^^ Neznosen človek, — lite-rat! . . . (Z drugim glasom.) Jaz Vam povem čisto odkrito, da bom tega sleparja, Gornika namreč, ako hitro ne pojde odtod — skratka, povem Vam, da imam velike načrte ... Če ne jaz, on tudi ne! Tako je ta reč! — Matilda. No, da bi ravno tvoja volja — Kadivee (razjarjen). In jaz pravim, — moja .volja, in ravno moja volja. Tebi seveda ni do mene, — ali to je vse eno. Matilda (glasno). Tebi ni do mene — ti si neznosen — Kadivee (bliže). Ah — Katarina. Pst! Papa spi! — Prejšnji, Grozd (iz svoje sobe v spalni suknji). Grozd (govori ves čas nenavadno potrto). Ali še ni bilo Gornika? Kadivee, Matilda, Katarina. Ne še. Grozd (zehaje). A-oh . . . Fran! — Kadivee. Gospod doktor? Grozd (začuden). Gospod doktor?! (Zamahne.) Ti, Fran, dobro bi bilo, da bi malo več študiral. Potepaš se okoli brez dela. In vrhutega se mi zdi, da se ukvarjaš z neumnostmi. Kadivee. Pojdem študirat, — takoj . . . (Odide.) Q^i r 101 l#V <*. Grozd (gleda začuden za Kadivcem). Ah!.. (Matildi.) Kakšna si, Matilda? Gostje pridejo. Matilda. Takoj striček! (Odide na desno spredaj.) 5. prizor. Grozd, Katarina. Jltf' rf' Grozd (gleda začuden za Matildo). Ah! . ,t. (Hodi gor in dol, sede.) Čudno je to življenje . . . Nikoli mi še ni bilo prišlo na misel, da bi spal popoldne, na večer. Ali danes me je obšla posebna utrujenost. Katarina. Ali si bolan, Anton ? Grozd. Bolan? ... Ne. Samo leglo mi je nekaj na prša, na rčke, na ntige ... Ali je bil kdo tukaj ? . . . Katarina. Siratka je prišel. Grozd. Bog z njim. (Po odmoru.) Čudno je to življenje, čisto neumno mi je pri srcu . . . Pomisli, kaj se mi je sanjalo, ravnokar, pred pol ure. (V ospredju, govori počasi in zamišljeno, bolj zase.) Plezal sem visoko, visoko, zmirom višje; vsi drugi so bili globoko pod mano; tisoč glav, same svetle plešaste glave — ves slovenski narod. In jaz plezam. Ali kakšna budalost, — plezal sem na strm stolp, — z rokami in nogami ... Ko priplezam gor — pomisli! — ko priplezam gor, zapazim, da sem v sami srajci. Držim se z desnico, a z levico se zakrivam, tiščim srajco k sebi; — no zmirom so se videle moje nage noge in sram me je bilo .... 102 Ozrem se dol, naskrivoma, čez desno ramo. Tam doli so se grozno smejali, impertinentno so se smejali. In celo" Gornik je bil med njimi, — in jaz, pomisli, v sami srajci! Takrat huškne, Bog ve odkod, nekaj mrzlega krog mojih nog. Stresem se, pobrcam na lahko, huškne drugič, čez stegna .... brrr . . . čez ledja, po hrbtu .navzgor, po hrbtu navzdol . . . Šlo je hitro, kakor miš ... Ali miš je rasla, stopicalo je po meni z mrzlimi podplati, in podplati so bili večji in večji. To ni bila več miš, —■ bilo je, — vrag vedi, kaj je bilo!. . . Primem z levo roko, zagrabim, vlečem . . . toda pomisli, takrat se mi hipoma izvije! Ali je bila to miš? Ni bila miš, — tisti blazni Ščuka je bil! In me gleda z velikimi očmi in pravi: »Kaj pa delate tukaj gori, striček?« Gleda me naravnost v obraz in se smeje. »Kaj pa delate tukaj gori, striček?« - pravi »saj Vi niste narod!« — In me gleda in se smeje. »Kako boste narod« — pravi —»ko ste v sami srajci!« Katarina. Zakaj fe to 'vznemirja? Grozd. Leglo mi je na prša ... Ali ti nimaš sočutja z mano, v najtežjih urah se ne brigaš za moje skrbi . . . Katarina. /Anton! Grozd. Ti si mi bolj tuja od drugih . . . Katarina (žalostno). Kdaj si mi dovolil, Anton, da bi skrbela zate? — Grozd. Napravi mi gorkega vina. — Obšla me je malodušnost, mraz me je obšel. (Katarina odide.) 103 6. prizor. Grozd. Grozd. Kako se je to čudno spremenilo; čez noč se je spremenilo! .... Ščuka mi je zavezal čevelj na levi nogi, — takrat me je^azeblo, in zdaj me zebe . . . Kaj sem mu storil? Kar padlo je vse iz mojih rok, sam Bog ve, zakaj, sam Bog ve, kedaj . . . Gledam, — ali moje oči so čisto drugačne, vse je nejasno, in polno strahov je, kjer jih ni bilo nikoli . . . Zakaj mi je zavezal čevelj na levi nogi ? . . . 7. prizor. Grozd, Klander. Klander (uslužno). Dober dan, gospod doktor! Grozd (začuden). Dober dan! . . . Čemu prihajate k meni, kaj niste pri Grudnu? Klander. Jaz? (Zamahne.) Ah, prosim Vas! . . Kako to, da bi bil pri Grudnu? Nikoli nisem bil pri Grudnu! Kaj mi je do njega? Grozd. Hm! hm . . . Ali mislite, da niso dobre njegove šanse? Ali mislite, da se izpodtika, da se podira? Klander. No! — Slepar naj bi še bil, saj_srno._. vsi sleparji, — ali naj bi ne bil neroden . . . Grozd (sede, radoveden). Pravite, da je neroden? Kako" pa se je izpodtaknil? 104 VV^ty *►*-* V* Klander. Neroden je. Kakšna je bila njegova revolucija? Vstal je in zakričal, ljudje so poslušali ... a nato s6de in pije svoje pivo, kot da bi se nič ne bilo zgodilo . . . Blamiral se je . . Kadar se kakšna stvar začne, se ostane pri stvari ... -./, Jaz se naposled nič ne zanimam zanj . . Naj dela po svoji pameti! Grozd (vstane). A kak6, razložite mi-------Ta reč me nenavadno zanima . . . Klander. Ni nič, se ne da natanko razlagati; omagal je; kri se mu je ohladila; prijel je ter izpustil . . . Grozd (zamišljen). Hm . . . omagal je . . . Klander. Nima tiste velike eneržije in spretnosti še celo ne . . . Že je držal Gornika za komolec, pa se mu je izmuznil, na lepem se mu je izvil iz rok ... Vi ste vse drugačen mož . . . Grozd. Jaz? . . . Mislite, da imam tisto veliko eneržijo? ... ♦ Klander (smehljaje). In spretnost . . J Prišel sem na tihem, gospod doktor, nanagloma, da me ne prehite . . . Častitam Vam, gospod doktor . . . Grozd (v zadregi, vznemirjen). Hvala!- . . . Toda dovolite — Klander. Seveda, seveda ... ali jaz nimam nobenih skritih misli . . . Prepričan sem, da boste rabili svoj vpliy_--§arno_v_narodov blagor. Toda spretno ste ribarili . . . Jako dobro ste ga zalotili . . 105 No, Vaša nečakinja je lepo dekle, zakaj bi je ne vzel? To je povsem razumljivo . . . Grozd. Ah da . .^da, tako je torej ... in Vi ste se zato požurili \.^ (Hipoma bolj energično in dostojanstveno.) Jaz nisem nič ribaril, gospod Klander. To je prišlo, kakor pride med mladimi ljudmi. Vi ste že od nekdaj navajeni tistih posebnih izrazov . . Hvala za častitke, gospod Klander. — Klander (ponižneje). Nisem Vas mislil žaliti, gospod doktor! Govoril sem iskreno, kakor s starim prijateljem ... Ali zagotavljam Vas: z Grudnom nisem imel nikoli nič opraviti. Niti brigal se nisem zanj . . . Grozd. Dobro, — nič Vam nisem očital ^-. __ ^_ In ljudje govore zelo o tej stvari ? Klander. O kateri stvari, gospod doktor? Grozd. No ... o Gornikovi ženitvi . . . Klander. Govore tako na tihem . . . zašumelo je po mestu . . . Grozd. Dobro, dobro . . . (Hodi po sobi.) Hvala, gospod Klander . . . Klander. Oprostite, gospod doktor, da sem Vas vznemirjal, in bodite uverjeni, da je moja uda-nost trdna in iskrena. Grozd. Dobro, dobro ... Z Bogom, gospod Klander. — (Klander odide.) f 106 thLxk ^WaIW ffks 4 t*r 8. prizor. Grozd. Grozd. Taka je torej ta reč! Takrat se mi je zgodilo, kakor nikoli v življenju. Misel mi je padla iz neba, — čisto nepričakovano in brez povoda, — in nisem se je otresel . . . Zakaj bi se moralo to zgoditi? Kako sem prišel do tega, da se oženi Gornik z Matildo ? - - Čisto na lepem, najmanjšega znamenja ni bilo . . . No, zakaj bi se ne oženil z njo? Kaj ga ovira? — Slovesen trenotek je bil, ko mi je padla tista misel iz neba . . . Tukaj so vrata, tukaj je pot . . . Stvar je čisto jasna in ne more biti drugačna .... (Sede.) Bog' jaz sem slab in bolan . . . Kakšni čudni dvomi . . . Kakšna premišljevanja! ... Ob tej uri, ko ga pričakujemo, da pride v fraku in v belih rokavicah ... O Bog, — zakaj mi je zavezal čevelj na levi nogi ? (Vstane, pri durih na desni,) Matilda! N 9. prizor. Grozd, Matilda. Grozd. Napočil je slovesen dan. Ali si pripravljena? Matilda (še med vrati). Na kakšno stvar, striček ? Grozd. Danes se f>o dopolnil* tvoja usoda, Matilda! — Sedi. — Ali si že kdaj premišljevala 107 ] K>- 1 i % M K o svojem življenju, o prihodnosti, o nalogah, ki te čakajo? — Matilda (boječe). Nikoli, striček. Grozd. To ni bilo lepo od tebe, zakaj čakajo te velike naloge. Življenje, kakoršno si živela doslej, je bilo zelo otročje in površno. Človek ni na svetu samo, da živi. — Ali si mislila kdaj na možitev? Matilda. Da, striček. Grozd. Ah, glej . . . Kedaj si mislila nanjo, na kakšen način? Matilda. Samo tako, striček . . . splošno . . . Grozd. Hm! ... Da govoriva o stvari. — (Hladno in odločno.) Danes pride Gornik, — pride namreč tebe snubit . . . (Hipoma se nečesa domisli, zase, neodločno.) To se pravi . . . vrag vedi ... ali meni je slabo, zares slabo. Zakaj mi je zavezal čevelj na levi nogi! . . . (ZamarTffG7-=^traCJ Pride te snubit, na vsak način, nič drugega. In ti mu boš odgovorila tole: »Dragi gospod Gornik, počastili ste me nenavadno in tako Vam torej s posebno radostjo« -------ah, neumnost! Odgovori mu, kar mu hočeš, ali dostojno, pametno, meni na veselje! . . . Matilda. Ali striček, on je tako neizmerno smešen. . Grozd. Gotovo.j Ko bi ne bil smešen, bi te ne snubil . . . Jaz sem napravil to reč z veliko skrbjo, kot tvoj drugi oče in varuh. Upam, da si mi hvaležna, kakor se spodobi . . . Nocoj torej te zasnubi, — jutri pride potem v fraku in rokavicah. 108 M (U]j ■ Hm . . . jutri ... to je vsekakor malo čudno . . . Vrag vedi, kaj mi je leglo na prša . . . Matilda, j1 Ali Vam je slabo, striček? Grozd. Kdo je govoril o tem? — In kadar te povpraša o tistih rečeh, ne povesi oči; to je r starinsko . . . Hm . . . čudno je kljub temu . . . . (Odhaja.) J>vjwn -* y* tfj, Matilda. Jaz Vam rečem, striček, prosim, nikar se ne hudujte — (Grozd odide.) r ~" 10. prizor. Matilda, Kadiveo (od leve iz sobe). Matilda. No zdaj si slišal. Kadivec (sede"obupen). Kaj je storiti?! Matilda (smeje). Ali, saj pojde! — Čisto nič se ne bo zgodilo . . . Fran, ti si tako vznemirjen . . . in take malenkosti te vznemirjajo . . . Kadivec. To niso malenkosti . . . Toda resnično, Matilda, jaz sem zel6 nedostojen./ (Gre k nji, iskreno in prisrčno.) Matilda, ti dušica, to res niso malenkosti . . . Nič se ne bo zgodilo . . . Gotovo, zgodilo se ne bo nič. Toda glej, Matilda, ti dušica moja: — kolikor jih poznam, — edino tvoje srce je pošteno, dobro, neomadeževano ... In kadar kdo samo pomisli, kadar samo pomisli, da bi ranil tvoje čisto srce in da bi ga omazal, je moje srce v resnici že ranjeno. Če kdo sarnč pomisli, da bi se te dotaknil, — jaz čutim, kot da bi se te bil 109 dotaknil že v resnici . . . Dokler te ne objamem z obema rokama, trdno in tesno, z obema močnima rokama, — bo moje srce nemirno in bal se bom zate. Jaz se bojim, Matilda, če se ozirajo že na tvojo senco . . . Zakaj, Matilda, dušica, ti ne veš, kako te ljubim . . . Matilda. Fran! ... Saj me lahko poljubiš, Fran! . . . Kadivec. Ti! . . (Jo poljubi.) Matilda. A zdaj — Kadivee. Zdaj je sam6 treba, da ta človek izgine. Prej ne bo miru ... Če le prag prestopi s svojimi nerodnimi nogami, že je vse v neredu. Treba je, da takoj izgine . . . Matilda. Danes pride snubit. Kadivec. Kaj mu boš odgovorila? Matilda (smeje). Kaj mu bom odgovorila, Fran?. Kadivec. A^d^. oprosti rV& Matilda . . . Matilda. Kadar pride, prisloni malo vrata in . . Kadivec. Ali prosim te, Matilda, kaj misliš o meni? Matilda. Kaj nisi poslušal ravnokar? Kadivec. Seveda sem poslušal, ali to je bilo čisto kaj drugega. Poslušal sem le tako .... slučajno . . . • '■■ .'.-<~y*i ^v# -" &° y^fif hh<■ Matilda. Ker si bil ravno pri durih . . . 110 11. prizor. Prejšnja, Siratka. g^ % X Siratka. Ali je gospod doktor doma? ^ Matilda. Da, takoj. (Proti Grozdovi sobi.) Štriček! Gospod Siratka! Siratka. Na zdravje, gospod Kadivec! Kadivee. Z Bogom! (Odide na levo.)•%S- Grozd (znotraj). Samo trenotek! Matilda. Z Bogom, gospod Siratka! (Za Ka-divcem.) ^^ 12. prizor. Siratka, pozneje Grozd. Siratka (gleda za obema). Hm . ... Gornik bi bil lahko ljubosumen .f. }■ Grozd (iz svoje sobe,"ob!ečen in obut). Dober dan, Siratka. Ali ste se me spomnili? Siratka. Gospod doktor, kedaj sem pozabil na Vas? Grozd. Saj ste se najbolj izmed vseh držali za Grudnov frak. Siratka. Jaz? Nikakor ne. Jaz sem samo gledal, študiral. Grozd. Vi literati uganjate torej nedostoj-n o s Ujam^_j^rjili_študip- Siratka. Samo zaradi študij. — Grozd. Srečni ljudje: jv Siratka. Zagotavljam Vas, da ni imel nikoli zvestih privržencev; to je bila samo" epizoda brez pomena. Jaz na priliko — Grozd.^rVi ste samo študirali, da . . . A povejte mi, kaj Vas Je~ tako ostrašilo, zakaj ste pobegnili tako hitro, — po komaj dovršenih študijah? ------Siratka. To so bile različne zunanje okolnosti, ki so pričale jasno, da Gruden ni ustvarjen za tako visoko nalogo, kakor si jo je stavil sam in da ni vreden narodovega zaupanja v toliki meri Grozd. Da, da, — in tako dalje. — Prašal sem Vas, kaj je napotilo ovce, da so ostavile pastirja? Siratka. Pastir je bil preneumen, to je vse. — Lahko bi bil spravil Gornika pod svojo suknjo, ali bedaka je obšla ljubosumnost čisto na lepem . . . Neverjetno! — In pot je bila že tako" lepo posejana ... Če bi bil pameten, bi ga Vi ne bili prehiteli . . . Grozd. Ali glejte, jaz sem ga prehitel! Imenitno prehitel, — ne? (Gre v stran, zamišljen.) Hm . . . Imenitno sem ga prehitel, seveda . . . Glejte, tak6 se stvari spreminjajo . . . (Smehljaje.) Ali ste mislili, da sem na tleh? Ali ste že molili zadušnice? Hm? . . . Siratka (malodušno). Ne, gospod doktor; . . . prosim Vas ... jaz nisem bil nikoli med Vašimi nasprotniki .... Grozd. Samo študirali ste. — Veste kaj, gospod Siratka, Ostanite pri meni. Ščuka je namreč.. zblaznel. Siratka. Dj^gospod doktor_,_z_veseljem. To, oprostite, je bil pravzaprav povod — Grozd. Ha, ha, ha . . . Vi ste res značajen človek; upam torej,_d.a ste dober žurnalist . . . Siratka. Nisem mislil tako, . . . moje sveto prepričanje . . . Grozd. Na, na . . . Siratka. Ali kar se tiče Ščuke, — je škoda tega človeka. Kljub vsemu sočutju bo treba nastopiti odločno proti njemu. Nikakor se ne sme dovoliti, da bi taki nedostojni, samovoljni ljudje 113 s prodajali svoj strup med narod%j^ in rušili tiste svete ideale------- Grozd. Kaj ni bil Ščuka Vaš prijatelj? Siratka. Da, — toda kadar gre za narodov blagor, neha vsako prijateljstvo . . . 13. prizor. Prejšnja, Gornik. "£- f Gornik. Dober dan, gospod doktor — — Grozd (veselo vznemirjen). Ah, blagorodje, zelo ste me razveselili. Prosim blagorodje. (Ponudi mu stol.) 'i k Pričakoval sem Vas nekako s strahom .... Z Bogom, gospod Siratka, z Bogom! — Siratka. Klanjam se, gospoda! (Odide.) v-e V, J" 14. prizor. . _ Grozd, Gornik. Gornik. Prišel sem na Vaš dom s posebnim opravkom. Ali bi ne mogel govoriti z gospodično Matildo ? Grozd. O, da, da . . . seveda, takoj, blagorodje . . Verjemite mi, že sem mislil, da je vse pri kraju. Zgodilo se je z mano nekaj čudnega . . . Po tistem neumnem trenotku, ko mi je zavezal .čevelj na levi nogi .— — Gornik. Je bilo malo čudno, res 114 Grozd. Da, čudno je bilo; ko je zaprl vrata za seboj, je leglo name, ... na prša, na obraz ... -Tako so trenotki, sami ob sebi brezpomembni, ki človeka umorijo, a sam ne ve, kako in zakaj . . . Od tedaj so moje misli zelo plašne in žalostne. Glejte, skoro Vas že nisem več pričakoval . . . Gornik (v zadregi). Da, da . . in jaz bi tudi . . . Grozd. Ali moj strah je bil neumen . . . Jaz nisem bojazljivec; v svojem življenju se nisem bal nikogar. Bojim se samo, če vidim kaj novega. Kje _naj primem? Kako najzgrabirn? In v obrazu tistega blaznega čfoveka je "bTfiTTTekaj novega . . . Gornik. Ščuka ni blazen. Grozd. Ne ... ne zmirom. Časih je bil pameten in imel sem ga rad. Mislim, da bi mu oprostil tudi zdaj . . . samo pride naj k meni . . . Tudi plačo mu povišam . . . gotovo, saj je drugače pripraven človek . . . Gornik. Ne verjamem, da bi se vrnil. Grozd. Morda se vrne; jaz bi rad, da bi se vrnil . . . Ali zdaj, — zdaj je vse dobro; vse je dobro zdaj.j (Iskreno, strese Gorniku roko.) Vi, gospod Gornik, ste res imeniten človek. Taki ljudje mi ugajajo, oprostite . . . Tako premišljujem, ugibam ves bolan in vznemirjen . . . »Ali pride . . ali ne pride?« In on, — pošten, značajen človek, hodi svojo pot molče in resno . . . brez velikih komedij, brez sentimentalnosti ... Vi niste frazčr, in to mi jako, jako ugaja . . . 115 J. Gornik. Dovolite, gospod doktor, Vaše besede so skrivnostne . . . Grozd. Ne jezite se, dragi gospod Gornik . . Pride mi redkokdaj, ali kadar pride, pride z veliko močjo\ Nikoli še nisem govoril tako iskreno, kakor to uro . . . Par dni so bili oblaki nad mojo hišo, ali komaj so padle prve kaplje, — že se je zjasnilo . . Hvala, gospod Gornik! . . (Se obrne v stran in se pogladi po čelu.) In se je zjasnilo .... ^Bog vedi, nisem pil vina, a. sem pijan . . To ni zdravo . ." (Gorniku.) Dovolite torej, dragi gospod Gornik . . . (Gre proti sobi na desni.)• Matilda! X; Wf 15. ppizor. Prejšnja, Matilda. Matilda. Stri ček? Grozd (tiho Matildi). Matilda, spominjaj se, kar sem ti rekel . . . Ah, neumnost . . sebnim smehljajem.) gospod Gornik . Zdaj gre za narodov blagor . . . . Pazi, Matilda! . . . (Gorniku s po- Ostavljam Vas za par minut, oprostite . . (Odide.) : 16. pfizop. Gornik, Matilda. Gornik. Klanjam se, gospodična Matilda! — Matilda. Dober dan, gospod Gornik! — Gornik. Gospodična Matilda, razjasniti Vam moram neko stvar, prositi Vas moram oproščenja — 2*. 116 Matilda. Zakaj pa še niste šli odtod? Gornik. Pojdem takoj. — Ali jaz ne bi rad, da bi se spominjali name z grenkim srcem. Tukaj je tako malo dobrih ljudij, in Vi ste med njimi; zato bi mi bilo žal, da bi še Vam zameril. Povem Vam odkrito in po pravici, da nisem bil nikoli zaljubljen v Vas . . . Matilda (k durim na desni): Zdaj torej slišiš — Gornik. Prosim? Matilda. Duri so zaškripale ... In potem? Gornik. Potem? ^ Matilda. Odkod pa je potem prišla ta neumnost? Kdo pa je sploh govoril o nji? Gornik. Jaz sem nedolžen . . . (Resno.) Morda je kriva neka posebna stran mojega značaja. ^Ere^ jnehak sem namreč. Če mi kdo reče: »Oženi se, prijatelj, meni na veselje!« — pa se oženim . . . . Matilda. No, prosim Vas, ali Vam je kdo rekel —? Gornik. Sevčda. Saj v tem je vsa čudovitost te stvari. Gospod doktor Grozd se je namenil, ■— prijel me je za roko ter me potegnil za sabo . . . In jaz sem hodil za njim . . . Čemu se je to zgodilo, sam Bog vedi! ... ^ / Matilda. Stric Vam je dejal, da se oženite? Gornik. Ali mi je dejal? . . . JliijruLnLdejah prijel .me je za roko in jaz sem hodil za njim . . . O Bog, žalostno je moje življenje . . . Jaz nimam veselja, ne miru, ne prijateljev . . . Pridem, in vsu- 117 jejo se okoli mene, ščipljejo me od vseh strani. Po mojem hrbtu bi lazili navzgor; samo do mojega hrbta jim je . . . Ali jaz ne maram teh stvari. Imam denarja in imam znancev '-MUiail+e+H+t^strrfe^*-«« .prestolih;_.. za to so me izbrali ljudje za svojega hlapca, da bi jim služil s svojim denarjem in da bi prosil zanje krog stolfc in prestolov . . . Žalostno je moje življenje . . . Matilda (mehkeje). Gospod Gornik, zakaj se ne skrijete? Zakaj ne pobegnete v samoto, v gozd? Jaz na Vašem mestu bi si napravila vilo visoko gori, kje v gorovju, sredi jelk in skal ... To bi bilo krasno . . . imeli bi miru in veselja. Gornik. To nameravam, gospodična Matilda. Hotel sem samo pogledati svet. Po očetovi smrti sem stopil iz hiše, da bi si malo ogledal. Ali svet je strašen. Samo malo ljudij je dobrih in iskrenih, ali jaz se zamerim vsem, poštenim in nepoštenim. Nikar se ne hudujte name, gospodična Matilda. Matilda. Jaz se ne hudujem čisto nič, gospod Gornik. Samo .... prišli ste tako neumno .... Zakaj niste rekli takoj, da ne marate zame? Gornik. Kako bi mogel reči kaj takega? . . . Hotel sem, toda beseda mi je ostala na jeziku . . . Tudi pobegniti sem hotel že davno; sinoči, pred-sinočnjem. Ali držalo me je nekaj za suknjo . . . Ah, jaz sem tako mehak, tak6 neumen, tako len. Ni ga na svetu nesrečnejšega človeka. Matilda. Ali zdaj vendar pojdete? 118 Gornik. Gotovo, zdaj pojdem! /\ . Doma je pospravljeno vse. Peter je pospravil kovčege; popotna suknja leži na zofi, palica na mizi. Vse je pripravljeno. In kadar pojdem, napravim ovinek . . . daleč na okoli pojdem, da ne zaidem na Vaše stopnice in da mi ne padejo kovčegi iz rok . . . Matilda. Prosim Vas, gospod Gornik, varujte se------- Gornik. Brez strahu, — tako je zapisano . . . (Vstane.) Gospodična Matilda, če se kedaj spomnite name, nikar se ne zgražajte! Matilda, f Bog z Vami, gospod Gornik . . . Gornik (otožno). Rad bi dal roko gospodu Ka-divcu. Prosim, gospodična, recite mu, da ga pozdravljam. "g i Matilda (k durim). Fran! 17. pfizoF. Prejšnja, Kadivec. Matilda. Poslovi se od gospoda Gornika! (trn ->Kadivee. Z Bogom, gospod Gornik . . Zakaj se niste hoteli TSakJafc-.streljati ? Gornik. Se ne streljam rad; je zmirom nekaj nevarnosti zraven. — Oprostite mi, gospod Kadivec, nikoli nisem mislil nič hudega o Vas . . . Kadivec. Potujte srečno, gospod Gornik . . . Tudi jaz Vas nisem mislil žaliti ... ali zakaj ste bili tak6 nerodni? 119 / Gornik. Kakor je človeku usojeno .... Z Bogom! Kadivec in Matilda (ga spremita do vrat). Z Bogom! — (Gornik odide.) a« £ 18. prizor. Kadivec in Matilda. (Kadivec in Matilda se oddahneta.) Matilda. In stric? Kadivec. Hm! Matilda. To bo nekaj strašnega . . . Kadivec. Ah, —■ tega se je treba otresti; skrajni čas je. Čemu se klativa tod okoli, po teh sobajp, Matilda? Zakaj bi ne živela zase, — koga potrebujeva poleg sebe? Jaz sem sit tega življenja . . . Matilda. In kaj misliš? Kadivec. Nič posebnega. To je vendar smešno.. (Vstane.) B6ga mi, šele zdaj, v tem trenotku mi je prišlo na pamet, kako neizmerno neumno je to. Zakaj tičiva pod nadzorstvom? Kdo je kaj storil zame in zate? . . . Zakaj bi si ne izbrala drugega stanovanja? . . Stric naju vzgaja, — tegcfeg|««g§©j*l-Midva se tudi sama lahko vzgajava! Matilda. Fran! Kadivec. Preneumno je to! — Ti živiš od denarja svojega očeta, jaz od denarja svoje matere . . . Odvisna nisva od nikogar, —- in vendar 120 trepeceva pred tem človekom. Neumno, sakra-ment! Matilda. Ali Fran, ti si nehvaležen! Kadivee. Ah, hvaležnost! . . . Kadar pride, mu porečem energično: »Gospod doktor, dajte mi račun o svojem gospodarstvu, o svojih stroških, o tisti neumni vzgoji. Jaz sem tega življenja sit!« 19. prizor. Prejšnja, Grozd. J* Grozd (začuden). Kje pa je Gornik? Kadivee (malodušno). Ah . . . Gornik . . . Matilda. No . . . Gornik . . . Grozd. Kaj je z Gornikom? Matilda. Šel je. Grozd. Kako to, da je šel ... . Kaj sta govorila? Matilda. Ah, ... nič posebnega . . . Grozd. Fran, pojdi študirat! Kadivee. Gospod doktor . . . Grozd. Gospod doktor? . . Pojdi študirat! . . Kadivee. Povedati Vam imam nekaj zelo važnega. Grozd. Glej, glej . . (Razjarjen.) To je imper-tinentno. (Matildi.) Kaj sta govorila? Matilda. Striček------------ 121 K^j\ Grozd. Kaj si mu odgovorila? Matilda. Ali striček, saj me še nič prašal ni. Grozd (prepaden). Kak6, da te ni nič prašal? liVstopi Grudnovka.) 7, n 20. pfizop. Prejšnji, Grudnovka. Grozd (hladno). Zelo me veseli, milostiva. Od \-kod ta čast? ' l Grudnovka. Dober dan, gospod doktor. (Kadivcu in Matildi.) Dober dan. — (Grozdu.) Prišla sem Vas svarit, gospod doktor! . . . Grozd. S tabo bom govoril pozneje, Matilda; — in s tabo, Fran! Kadivec. Jaz bi tudi rad govoril z Vami . . . Matilda. Fran! (Kadivec in Matilda odideta.) -/i, 21. ppizop. Grozd, Grudnovka. Grozd (gleda molče za njima, po prestanku). Prišli ste me svarit? Grudnovka. Da . . . na Vašo in seveda tudi na svojo korist. Grozd. Seveda, — sedite prosim! Grudnovka. Vi veste, da je ta razdor jako neumen. Grozd. Kdo ga je provzročil? 122 Grudnovka. To se ne praša. — Ali mislite, gospod doktor, da so šanse na Vaši strani ? Grozd. Jaz mislim to. Grudnovka. Torej se varate. Tehtnica je sedaj čisto ravnotežna, niti za betvico niste boljši. Če se pametno ne okrenemo, pademo vsi skupaj. Grozd. Prišli ste k meni v skrbeh . . Do mene Vam ni nič, to je gotovo; — kaj torej nameravate? Grudnovka. Do Vas mi res ni veliko; vsak skrbi zase. Ali ravno zategadelj sem prišla k Vam. Naša reč je vzajemna . . . Prosim, poslušajte: — recimo, da se prične boj na življenje in smrt. Doslej smo se greli vsi skupaj pod enim plaščem, in pod tem plaščem se je godilo precej nedelikatnih stvari. Če se prične boj na življenje in smrt, bodo prihajale na dan te nedelikatne stvari; a v svetli luči se vidijo take nedelikatnosti še bolj nedelikatne, kot so v resnici. Nam bi to ne bilo prijetno, — ali bi bilo prijetno Vam? Grozd. Kdo mi more kaj očitati? Grudnovka. Dobro, — tako bi lahko rekli z vsem ponosom, — ko bi imeli za sabo kakoršno-koli zaslombo. Ali glejte, tehtnica je ravnovesna . . Tudi Vam se je izvil Gornik iz rok. Grozd (prestrašen). Kako, da se mi je izvil iz rok ? Grudnovka (smeje). Kaj res mislite ■—? 123 Grozd (v zadregi). Jaz ne mislim nič . . . (Gre korak po sobi, zamišljen, prepaden.) Tak6 se mi je izvil iz rok . . . Grudnovka. Treba se je tolažiti. Vi ste bili prav tako nerodni kakor moj mož . . . Nekaj smešnega je bilo na tem razdoru, ali lahko bi se bla-mirali še bolj . . . Zdaj je čas, da se stvar zakrije in pozabi . . . Grozd (počasi). Milostiva, jaz Vam nič ne zaupam. Ali ste prišli, da bi spravili iz mene besedo, ali ste me prišli plašit? . . . Danes so bili pri meni ljudje, ki ste jih še včeraj držali na konopcu! . . . Grudnovka. Ali, gospod doktor, kako govorite? Jutri bodo tisti ljudje^ppet pri meni, če zapiha veter le nekoliko na mojo stran. Prišli so k Vam, ker so se zmotili. Ti ljudje bi bili dober termometer, ko bi ne bili tako neumni . . Nevarnost je čisto drugod. Če hočemo ostati, kar smo, namreč narod, je treba, da spravimo svoje stvari pod streho in da se pripravimo .... Kaj ste storili Ščuki? Grozd. Kako ste vi vsi natanko začutili, da me je nekdo ranil, da so se mi zazibala tla pod nogami. (Razjarjen.)^Ali jaz vam rečem, vam vsem skupaj, da to ni moja poslednja ura. Varali ste se jako . . . Kakd me hočete ponižati, kako hodite okoli mene, kakor okoli bolnega otrokal ... Ali jaz nisem slab, nisem bolan . . . Čemu prihajate s tistimi strahovi? Tudi strahov se ne bojim . . . Kaj morem zato, če mi je zavezal čevelj na levi nogi ? Ali sem mu zapovedal ? . . J/Tudi Vi ste se zmotili! — Kaj sem izgubil v tem času, v teh kratkih dneh? Ničesar nisem izgubil, niti trohice svoje moči . . . Vrnil se bo k meni, skesan in majhen . . . Poznam te ljudi . . . Vrnil se bo goljufan, raztrgan in slab. Jaz poznam te strahove! Mnogo jih je že bilo in vsi so poginili, jaz pa sem ostal . . . Zmotili ste se nad mano, milostiva! Tehtnica je ravnovesna, šanse so enake?£.;. .< Hej! . . . Jaz zakličem, samo pomignem, in narod hodi za mano . . . Da, neumna je ta slabost; prišla je samo slučajno, od obile večerje . . . Tako ste se zmotili nad menoj, ravno v tej uri, ko stojim višje nego sem stal kdaj prej . . . Gornik se mi je izvil iz rok? . . . Varate se; on ne more iz mojih rok, privezal sem ga z močnimi jermeni . . . Obšlo me je nekaj slabosti, in v tistih trenotkih sem misli! tudi jaz, da drsam navzdol. Ali moja tla so trdna, nenavadno trdna! — Grudnovka (vstane). Torej pozneje, gospod doktor. Če mislite, da še ni zadnji čas, tedaj po-trpimo. Na svidenje! Grozd. Nisem mislil tako. Naj me pride Vaš mož prosit oproščenja. Lahko mu oprostim, ker nimam od njega ne škode, ne koristi . . . Grudnovka. Dokler govorite o oproščenju, se o spravi ne more govoriti. Pozneje torej. (Mrači se.) Grozd. Torej nikoli . . . (Katarina pride.) 22. prizor. Prejšnja, Katarina. Katarina. Vino je pripravljeno. Ali hočeš luči ? Grozd. Ne. (Katarina odide.) 23. prizor. Grozd, Grudnovka. Grudnovka (vstan-e, odhaja). Prišla sem Vas svarit; varujte se; taki strahovi kakor je Ščuka so &::^p" nevarni. Grozd (tišje). Jaz se jih ne bojim . . . (Hipoma neodločno.) Toda . . . zahvalim Vas, milostiva . . . Ali res mislite, da je tehtnica ravnovesna, da je čas skrajen? Grudnovka. Vi ste rekli, da ni. Grozd (zamišljen). Leglo mi je na srce, in neče stran! — Z Bogom, milostiva! xa 24. prizor. Prejšnja, Siratka, Klander, Kremžar (pridejo prepadeni). Siratka. Ali ste slišali, kaj je napravil? Kremžar. To presega vse meje dostojnosti. Klander. Zapreti takega človeka! Saj je zblaznel. Na cesti naj ga aretirajo. Grozd (prestrašen). Kaj je napravil Ščuka? 126 / J' 128 Al'' f£rt 4 J\Mp Jftv 25. ppizof. Prejšnji, Mrmolja in Mrmoljevka. Mrmolja. Gospoda, — gospod doktor ■'■'■•& Jaz nisem mislil, da bi bilo mogoče kaj takega v * našem pohlevnem, pobožnem narodu . ... Pomislite, n prosim . . . Kremžar. Ali ste tudi Vi že čitali? Mrmoljevka. Gospod doktor, v Vaših rokah je zdaj rešitev, je pomoč. In takega človeka ste gojili na svojih prsih, da zdaj s svojim cinizmom podira, kar so zidali najidealnejši naši možje v tolikih in tolikih trudapolnih letih, s sveto ljubeznijo v srcu, polni zvišenih idej, posebno tiste svete ideje, ki dandanes — jeQ\L k. hh && Grudnovka. Gospod doktor, ali mislite, da ni w , skrajni čas? . , . /' .- (Zmrači se.) fl « ^ 26. prizor. Prejšnji, Gruden (prisope razburjen), f~ p " Gruden. Doktore; — stvar je pri kraju, stran z neumnostmi. Zdaj moramo nastopiti energično, vsi skupaj, vsi pošteni in pametni ljudje! . . . Meni so razbili okna ... Vsi. Ah . . .! Kdo? Kdaj? Grudnovka. Tebi prvemu? 129 rt Gruden. Par ljudij, neizobraženih, polpijanih; če so delali iz objesti ali v resnici, — meni ni bilo lahko pri srcu. Jaz se bojim takih ljudij. Grozd. Ali je bil Ščuka med njimi? Gruden. Slišal sem njegov glas, — smejal se je. Stal sem na stopnicah, — a potem preko vrta k tebi. Grozd. Stopimo mu na tilnik, da bo odprl oči . . . (Da Grudnu roko.) Gruden. Oprosti, doktore! Mrmolja. Jaz mislim, da je to eden najvaž-, nejših trenotkov v zgodovini našega naroda. 4h i. J4 K£--------------------■-------------------------------- 27. pnizon. Prejšnji, Kadivec, Matilda. Kadivee. Gospod doktor, — mislila sva, da t? ste sami. Grozd. Kaj je? Kadivee. Predstavljam Vam svojo nevesto! Grozd. Y,e!pW Pojdi študirat! Kadivec. Matilda, — še danes pojdeva študirat; — na Dunaj! (Šipe na oknu zazvenkečejo na tla, zunaj hrup, smeh in nerazumljivi klici; vsi prepadeni, — hipoma se hrup deloma poleže.) Glas Šeukov (pod oknom). Gospod doktor, — doktor Grozd! (Počasi, — zelo glasno, razločno, s kratkimi prestanki.) Ali niste čutili, da sem Vas vgriz-nil, — —■ ko sem Vam zavezal čevelj na levi nogi? ♦* 130 — — Moji zobje so bili — — strupeni. — — Kmalu boste legli na postelj, — — in z Vami bo legel narodov blagor — — in bodo legli narodovi ideali — — Zakaj začenja se boj — — proti blagru naroda-------proti narodovim idealom.------- Do svidenja! — (Okna zazvenkečejo z nova; zunaj hrup in smeh.) Grozd. Gospoda, zberite se okoli mene v tem težkem trenotku. Vsi čutimo, da je v nevarnosti najsvetejše, kar imamo, da so v nevarnosti najdražje naše svetinje. Tisti strup, ki ga dihajo že oddavna veliki, propali narodi, se hoče priplaziti tihotapsko v verni, nedolžni naš narod . . . Gospoda — meni je težko pri srcu — ostavite me . . . Siratka, pokličite Gornika ... on je naša rešitev . . . pokličite Gornika . . . Matilda! . . . (Matilda in Kadivec pri vratih.) Matilda. Z Bogom, striček! Grozd. Kam greš, Matilda? Matilda. Na Dunaj, striček! 28. prizor. Prejšnji, Gornik. 7- P Gornik (v angleškem plašču, kovčeg v roki, sluga za njim.) Z Bogom, gospod doktor; z Bogom, gospoda; ni mi dalo srce, da bi Vas ne pogledal še enkrat. Z Bogom! Grozd. Gospod Gornik! ^ S K-i 131 JinL -> " r Kadivec. Stran, gospod Gornik! Gornik (se okrene). Z Bogom! (Odide.) Grozd (uničen). Matilda! Grudnovka. Ali ste resnično upali? Skrajni čas je bil . . . glejte! Matilda in Kadivec. Z Bogom! (Odideta.) Grozd (počasi proti levi). Ostavite me! . . . Kdo je razbil te šipe? — Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani. - Od istega pisatelja je izšlo v moji založbi: .Vinjete". Vel. 8U. Str. 328. Cena broš. izvodu 3 K 60 h, eleg. vez. 4 K 60 h, po pošti 20 h več. .Jakob Ruda". Drama v treh dejanjih. 8". Str. 104. Eleg. broš. 1 K 20 h, po pošti 10 h več. L. Schwentner knjigotržec v Ljubljani.