I^^WMiiitnilhriHiitfrllMDniironnniUuiii ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds ......................................Ilinilll............ AKOP Б Q U A £ 1 NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE ¥ AMERIKI ^iiiiiinutiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiuimiiiiiiiiDniiimiiiiijiiiiiiiiiiiininninnnc^ i OGLAŠAJTE V i I NAJBOLJŠEM I I SLOVENSKEM I i ČASOPISU I v * I Izvršujemo TsakoTrstnt i liskoTine ]^0L- XXXVIII.—LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 10, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 91 Koliko je brezposelnih Na konferenci demokratskih ?overnerjev v Washingtonu so rcuii, da je pet odstotkov ame-6ga delavstva še vedno brez posla. Uradne statistike o sta-ОЈЦ brezposelnosti dolgo ni bilo. tajništvo za delo je »o poročilo o stanju Poslenosti in brezposelnosti. je 61,685,000 ali ' več kakor jih je bilo marcu. Brez posla je vedno 2,962,000 ljudi. Tajni delo prav gre za delavni ^ mesecu marcu. Brez posla g^vedno 2,962,000 ljudi. Taj_ J. , pravi, da je boljši čac! ^ kolikor gre za delavni gk»v kjer se dela, ni je običajno celo urno delo. Zanimivo je le, da okro^ uradno priznanih V milijone brezposelnih. 2". '»54 jih je bilo, zopet po 195П ^ ®^^tistiki 3,700,000, leta dem ^'^^^'^00. Drži pa cenitev sa se vedno nezaposlene ZMEŠNJAV V (EPUENJU ZOPER POLIO JE KRIVA HOBBY! WASHINGTON, 9. maja—V federalni vladi v Wash-ingtonu obstoja tajništvo za narodno zdravje, za vzgojo in socialno politiko. Temu tajništvu načeljuje gospa Hobby, doma iz Texasa. Ko je bilo treba pravilno vzeti \ roke organizacijo cepljenja zoper polio z novim cepivom, ki ga je iznašel profesor dr. Salk, je Hobby odpovedala. Mesto da bi vso stvar prevzela v roke centralna administracija, je Hobby prepustila tako produkcijo, kakor porazdeljevanje cepiva posebnemu odboru, katerega so sestavljali zdravniki, drogisti in producenti cepiva. Ta odbor ni imel nobene prave avtoritete, Hobby sama ni napravila nobenega načrta kako producirati in porazdeljevati cepivo, odkod do biti potrebne fonde za kritje vseh stroškov. Načelnica Hobby je zastopala* V FRANCIJI POBIJAJO kot da so ђе J ^ cestah in ulicah omeje-Združene države. Samo ^ranl - neprevidno. AmerZ ¥ mnogo manjša od Veiiijo tudi razmeroma cestnega prometa, letog v P ^^tomobih, pa pride skunnik na nekaj dni bitih v, P'^^-^nikov, okrog 80 po-Verjetno imajo ^2rok T lastni in posebni ^oziiiki v ™ed pijanimi ^«1 vec Francozov. coskp predsednik fran- Edgar Faure bo mo-"mlečnega" Pierre ''^endes-Frn«« da bo dal ^ napoveduje, cej g. ... v Franciji zapreti pre-' in pivskih lokalov ^lnišnici Po 4835 Mr. Anton Turk iz ^SQica Warrensville Do pod 'f ' moral ponov-V nV y bolnišnico. Nahaja E; Clinic bolnišnici Игцо шц Euclid Ave. Že- 'loma okreval'^ Р^^еје popol- Zadu bo brala^° zjutraj ob 7. uri se ^'^letnif.^^ v spomin 12. gy Andrew Gerl v ^^jatelii ®tine. Sorodniki in Vila udele^ vabljeni, da se opra- ^ogreb Pop^pU Sterie s Pokojnega Andrew ob 9 On ^ v četrtek zjutraj Sho).g Trdinovega Lake kev gy ^S^'^bnega zavoda v cer-ob iQ ' na Chardon Rd. ^Če gy Pavi" pokopali- slovo Slovg^ (društva Napredni pride n je prošeno, zavnH ^ Grdinov pogreb-St.. dj^ilaže ^®^golpt«^^ članu in ^Гејц predsedniku An- ()b 8 20 aucu, v sredo zjutraj ^dele»: ^8, se po možnosti ^ pogreba. stališče, da naj bo federalna vlada daleč vstran od kake kontrole nad tem sredstvom za ljudsko zdravje. Najprvo je zagovarjala misel, da naj se poradelitev cepiva prepusti posameznim državam, ali pa producentom samim, oziroma ustanovi za pobijanje otroške paralize, sploh po največ privatnemu kapitalu. Eno je gotovo, da se je s tem cepivom, kakor hitro je prišlo na trg, začela črna borza in ga je kupil tisti, ki je imel denar. Pozitivni so slučaji, da je bilo cepivo na razpolago starejšim, ki niso toliko podvrženi napadom polia, kakor pa mladini, ki je čakala kdaj bo dobila cepivo, ker je pač ona najbolj potrebna federalnega varstva, pa ga ni dobila. Zadnji korak načelnice Hobby je kljub velikemu razburjenju po Amenki ta, da se skrije za predsednikom Eisenhower jem. Kakor bo on odločil, tako naj drži. Kako kriti stroške? Ustanovo March of dimes je poklical v življenje pokojni Franklin Roosevelt. Z zbranimi sredstvi je ta ustanova sama dala na razpolago 25 in pol milijona dolarjev, da so delali poskuse kako biti končno kos poliu. Ta denar je šel v razne laboratorije, tudi v laboratorij profesorja Salka. , Sedaj so zračunali, da bi bilo potrebnih $144,000,000, da se pokupi dovolj cepiva, s katerim bi bila cepljena vsa ameriška mladina izpod dvajsetih let. Vprašanje 144 milijonov, ko gre za izrazit problem narodnega zdravja, je v tej malenkostni vsoti problem federalne vlade, ki v ostalem ima na razpolago milijarde in milijarde dolarjev v druge svrhe!! Ta zmotna politika načelnice Hobby, ko noče federalne kontrole, je privedla do neljubega rezultata, da je podjetje Cutter Laboratory v Berkeleyu, Cal, dalo na trg cepivo, pa so nekateri otroci po prvem cepivu oboleli na poliu. Našteli so 52 takih slu čajev, štiri celo s smrtnim izi dom. Ugotovili pa so, da nobeno drugo cepivo iz drugih krajev ni imelo sličnih posledic! Ameriške zdravstvene oblasti, tudi zdravniki sami, priznavajo, da je cepivo, ki ga je izumil dr. Salk najboljše od vseh dosedanjih izumov v boju zoper polio. Cepiva ni grajati, grajati pa je federalno administracijo, ki se v vprašanju ni znašla ali pa celo ni hotela zagrabiti problema pri korenini. Zelo zgovorno dejstvo, da je cepivo dobro, sta bili, kot smo že poročali, državi Michigan in Utah, ki nis^a poslušali nasvetov Washingtona, da se s cepljenjem prekine, marveč sta izvajali določeni program cepljenja naprej, ker se je cepivo izkazalo za dobro. * Tako v spodnji zbornici kakor v senatu v Washingtonu je odrejena preiskava o vsej stvari glede novega cepiva zoper polio. Na razprave, ki se v spodnji zbornici začnejo jutri, v senatu pa v ponedeljek, je povabljen kot priča direktor oddelka za narodno zdravje, dr. Shelle. Dodatno poročilo K poročilu o smrti Franka Furlan se dodatno poroča, da pokojni zapušča tudi pol sestro Amalijo Verčun v Dobravljah pri Ajdovščini. Star je bil 65 let. Pogreb se vrši danes popoldne. Iz bolnišnice Mr. Carl Kutner je bil prepeljan iz bolnišnice na svoj dom na 1311 E. 167 St., kjer ga prijatelji sedaj lahko oMščejo. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. Svetek. NAJVEČJE DRUŽBE-NAJVEčn DOBIČEK GLASBENA MATICA riA m opero fjAROVA SVATBA" *^®deljo, 15, maja v ST ^ ^ 30 pop. NAR. domu Vstonn • Ave. A' aubelj, '" p« bfS ' Vsi „ T' rezervirani Za prvo tromesečje poslove-nega leta 1955 se ameriške pridobitne družbe hvalijo, da delajo z največjim dobičkom v svoji zgodovini. Navadno vse izkazujejo višji dobiček kot v dobrem letu 1953 ali za časa vojne na Koreji. Kdo so te velike industrijske družbe ? Podjetje DuPont je največje kemično podjetje na svetu. V Evropi je bila največja kemična družba pred vojno znana nemška Farben Industrije. Zapadni zavezniki niso dopustili, da bi ta družba po vojni ostala skupaj, marveč so jo razbili na posamezne veje. V ameriški industriji jekla je največja družba United States Steel Co. Med industrijami avtomobilov je orjak družba General Motors. V produkciji gume prednjači vsem United States Rubber Co., v produkciji aluminija je na prvem mestu Reynolds, v tekstilni industriji pa družba Textron. Vse te družbe izkazujejo bajeslovne dobičke. Ne gre samo za dobro gospodarsko konjukturo letošnjega leta. Gre za ogromno znižanje dav kov industriji sploh, posebno znižanje davkov na izredne dobič ke in za znižanje davkov na do bičke delnic. Ko pa je šlo za zni žanje osebne dohodnine tudi za malenkostno vsoto $20 na leto, je nastala v Beli hiši cela revolucija in ta davčni predlog je propadel . ■ . STARE ŽENSKE BODO "NOSILE HLAČE" Ameriški urad za ljudsko štetje je prišel do prepričanja, da smo na poti, ko bodo vse naše življenje kontrolirale starejše ženske..Znano je, da je povprečna doba ženske višja od one moškega. Od leta 1900 dalje se je število tistih, ki so stari nad 65 let, podvojilo. Ženski rod se v sorazmerju z moškim pomnožuje. Ženske imajo iste pravice kot moški. Lahko volijo, so lastnice nepremičnin in delnic v ameriških podjetjih. Poglejmo le sedanji 84. kongres v Washingtonu. V njem sedijo stari odposlanci ljudstva. 13 odstotkov senatorjev in sedem odstotkov poslancev spodnje zbornice je že sedaj starih nad 70 let. * Država Nizozemska v Evropi je praktično dokazala, da je temu res tako. Že danes je povprečna starost moškega nad 70 let, povprečna starost ženske pa nad 72 let. » * Kaj pa vprašanje starosti in tisto "ali smo kljub starosti še pri moči?" V kraju Clinton, država Iowa ži\i zdravnik dr. John HuUinger star 94 let. Pred tremi leti se je poročil in vzel za ženo 32 letno Lucille. V zakonu se mu je rodil že en otrok, sedaj pa drugi, ki je pri porodu tehtal deset . funtov. Zdravnik in oče 94 letni HuUinger je pri porodu opravil sam vse potrebno, svoje žene na porodu ni poslal v porodnišnico, marveč jo je obdržal doma na privatnem stanovanju. Redne seje Redna seja društva Collin-woodske Slovenke št. 22 S.D.Z. se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave. Članice se vabi, da se udeleže v polnem številu. Jutri, v sredo zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Washington št. 32 Z.S.Z. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ker je seja važna, se prosi vse članstvo, da se udeleži. Nocoj ob osmih se vrši seja prometnega varnostnega odbora 23. varde v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. (kopališče). Seja bo važna in zanimiva in vabi se prebivalce varde, da se je udeleže. Vile rojenice VESELJE IN RAZDVOJENOST V NEMČIJI, KO SE KUJE NOVA BODOČNOST NEMCEV Zadnje vesti Clevelandska napoved pravi, da bo danes oblačen, deževen dan. Najvišja temperatura bo 67 stopinj, najnižja 52 stopinj. Opozarjamo na vremensko napoved iz Washingtona, ki javlja, da iz Kanade pritiska mrzle jši val, ki se preko Montane giblje proti ameriškemu vzhodu. Sodnik Edward Blythin je zavrnil predlog obsojenega , Samuela Shepparda, da se dovoli nova razprava. Sodnik pra\i, Ba Sheppard po svoji obrambi ni prinese! nobenih novih dokazov njemu v prid. Standard Oil Co.—Sohio—je danes ponoči zvišala ceno gazo-linu na splošno za en cent. Občinski svet mesta Cleveland je na snočnji seji sprejel sklep, da Clevelandčanom priporoča za primarne volitve, ki se bodo vršile meseca oktobra, da se izjavijo za to, da naj bo doba zasedanja občinskega sveta, kakor tudi županovanja, štirih in ne samo dveh let. Stavka železničarjev ameriškega jugovzhoda, tako se zdi, gre proti ktmcu. Stavku joči so se sporazumeli v tej točki, da naj posebno razsodišče izreče svojo sodbo o upravičenosti železničar-skih zahtev. Ta sodba bo obvezna za obe stranki. V zunanji politiki sta važna dva dogodka. Po poročilih iz Pariza je ameriški predsednik Eisenhower pristal na to, da se vrši sestanek državnih glaMiih predstavnikov štirih velesil. Bela liiša v Washingtonu te vesti ni niti potrdila niti zanikala. Sestanek naj bi se vršil meseca julija nekje v Švici. Nekateri ameriški senatorji pa zahtevajo, da se ta sestanek vrši tu v Zedinjenih državah. Poročila iz Peldnga na Kitajskem danes zjutraj javljajo, da je tja dospel osebni odposlanec predsednika indijske vlade Ne-hruja, Menon, ki naj posreduje v sporazumu med Kitajsko in Formozo in med Kitajsko in Ameriko. _ I V takozvanem Rumenem morju med severno Korejo in kitajsko mejo na nebu nad mednarodnimi vodami je prišlo do letalskega spopada med ameriškimi in komunističnimi leRili. Ameriška letala so zbila dva sovražna letala in poškodovala tretjega. Po bitki so se vrnila v svoja oporišča v južni Koreji. Kaj je ozadje tega zadnjega letalskega nevšečnega dogodka ni pojasnjeno. Vile rojenice so se zglasile dne 21. aprila pri Mr. in Mrs. Andrew Lee Sila, 595 Bishop Rd., Highland Heights, O., in jima pustile zalo deklico Cathy Ann, ki bo v družbo osem let stari sestrici Sandra. Dekliško ime matere je bilo Mary Patrick. Tako sta postala Mr. in Mrs. Angelo in Catherine Bertazi iz 17801 Melvern Rd. desetič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Andrew in Mary Sila na 14306 Sylvia Ave. pa četrtič. Čestita mo! ADENAUER MORA RAČUNATI Z OPOZICIJO SOCIALISTOV PARIZ, 9. maja—Ko je šlo za vstop zapadnonemške republike v evropsko obrambeno slcupnost in v Severno-atlantsko zvezo, je šlo za zunanjepolitični odmev tega koraka. Sovjetski blok ga je obsojal, zapadni blok ga je pozdravljal. Pri tem pa ne smemo pozabiti notranjega razpoloženja med Nemci samimi. V obeh Nemčijah so se domači Nemci morali spomniti na desetletnico poraza in kakšni so bili njihovi občutki? Iz Zapadne Nemčije je nasta-" " 35-leinica poroke Prošlo soboto zvečer so prijatelji presenetili Mr. in Mrs. Frank in Rose Mihčič iz E. 20(7 St. za njuno 35-letnico poroke, ki sta jo obhajala 5. maja. Na njunem domu se je zbrala lepa druščina prijateljev, ki so slav-Ijencema čestitali in jima želeli zdravja in sreče, da bi v veselju dočakala zlato poroko. Tem čestitkam se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: Živela! la svobodna Nemčija. Deset let nazaj je bilo v tej Nemčiji 450,-000 zavezniških čet, ki so bile prave okupacijske čete. Koliko teh čet bo še ostalo v Nemčiji sedaj pod poveljstvom Severno Atlantske zveze, bo odločilo vojaško poveljstvo te zveze same. Konrad Adenauer je šef zapadnonemške vlade in tudi šef večinske politične stranke krščanskih demokratov. Stranka je organizirala velike manifestacije, nočne parade, pa tudi zvo-nenje zvonov, ko je ' morala vsled javnega pritiska vse te proslave odpovedati. Kancler Adenauer sam ima v spodnji zbornici strnjeno stranko nemških socialistov s 151 poslanci. Adenauer je najavil, da bo sam osebno v spodnji zbornici pojasnil pomen dogodka, pa je ta korak opustil in poslal parlamentu le svojo poslanico. Socialisti so mu namreč zagrozili, da bodo vsi skupaj odšli iz poslopja, če bi se Adenauer osebno pojavil. Pred desetimi leti se je v mestu Reims podpisalo premirje. Ni bilo velikih ceremonij. Za Nemčijo je listino o predaji podpisal general Alfred Jodl. Tudi v tem sedaj zgodovinskem mestu ni bilo posebnih svečanosti. Zavezniki in Nemci Kakor je bilo pričakovati, se je k svobodni Nemčiji oglasilo tudi ameriško in zavezniško vojaško poveljstvo. Poslanice, ki so bile prebrane zavezniškim vojakom, so bile istočasno namenjene tudi Nemcem. V glavnem pravijo: Nemško ljudstvo, ki se je dvignilo in se popravilo od poraza, je sedaj stopilo v NATO, da brani Evropo in da prispeva k ohranitvi trajnega miru. Žrtve tistih, ki so umrli in s svojo smrtjo pripomogli do zmage, niso bile zastonj. Pomagale so, da se je bivši sovražnik pridružil vrstam svobodoljubnih narodov sveta, sedaj kot prijatelj in zaveznik. V Parizu samem, kjer zaseda vodstvo Severno atlantske zveze, ki je sprejelo Zapadno Nemčijo v svoje vrste, so seveda tudi de-legatje tistih držav, katere je nemška vojska v zadnji vojni pregazila in opustošila. Ti zastopniki so se vzdržali nepotrebnih komentarjev kako gledajo na sedanji položaj in na Nemce. Doba desetih let je očividno bila za nje prekratka, da bi mogli pozabiti na vojne strahote nemške vojne. Ožje z Ameriko! Zapadna Nemčija, ki se je v zadnjih petih letih silno gospo darsko dvignila, ne gleda samo za zadovolitev domačega trga, marveč za izvoz nemškega blaga, pa tudi za naložbe nemške marke v tujini. Kar je za Ameri ko General Motors, je za Zapadno Nemčijo podjetje Daimler- Benz svetovno znano po svojih "ljudskih vozovih." Podjetje se je takoj po osvoboditvi zanimalo za Združene države in je najavilo, da bo investiralo tu v Ameriki veliko vsoto kapitala nemških mark, za enkrat skupno z neko ameriško družbo. V Ameriki bi se družba Daimler—Benz vrgla na produkcijo tovornih avtomobilov in avtobusov. Komunistični komentarji Nova katastrofa za Nemce! Nevarnost nove vojne! Zapad pripravlja napad na miroljubno Sovjetsko zvezo, na miroljubne ljudske države vzhodne Evrope! Nova pogodba z Nemčijo bo preprečila, da bi prišlo do združenja cele Nemčije! To so šlagerji, katere je iznesel komunistični tisk, katere so izgovorili komunistični prvaki. Vzhodna Nemčija, ki je pod sovjetskim nadzorstvom, je bila prostejša v izražanju svojih občutkov, ker je imela za seboj sovjetski blok. V njegovih besedah je tudi govorila, ko je bila Zapadna Nemčija tiho. Značilna je bila izjava sovjetskega maršala in vojnega ministra Žukova, ki je pozval zapad-nonemško delavstvo, naj pomaga uničiti nove pogodbe sklenjene v Parizu. Šlo je torej za direktni poziv zapadnonemškim delavskim masam, da se upre-jo. Podrobneje se Žukov s tem uporom" ni bavil, njegov poziv pa je bil vsekakor značilen. V Moskvi sami so za desetletnico nemškega poraza obujali spomine na skupno zavezništvo v orožju zoper skupnega sovražnika—nacizem in fašizem. Predsednik sovjetske vlade Bulganin je imenoval Veliko Britanijo, Francijo in Združene države, ki so skupno pripomogle do zmage zavezniškega orožja. V Moskvi so se spomnili bor-bč jugoslovanskega ljudstva zoper tuje okupatorje. Kot smo že povdarili, gre za popolno deli|;ev dveh blokov. V Varšavi bo ustanovljen vojaški blok komunističnih držav in hoče Moskva povdariti pomen tega dogodka s tem, da bo poslala v Varšavo poleg vojnega ministra Žukova tudi zunanjega ministra Molotova. VEČ VINA SE PIJE Potrošnja vina v Ameriki je visoko narasla. Pred dvajsetimi leti so Amerikanci popili na leto kakih 60 milijonov galonov vina, lansko leto pa že 140 milijonov. Napoved je ta, da se bo v prihodnjih petih letih potrošnja pijače — vina zopet podvojila. Vzrok — tudi povečanje števila prebivalstva. Na drugi strani pa je računati z ljudmi, ki se naseljujejo v Ameriki in prihajajo iz vinorodnih krajev. ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July Urednikova pošta ■ I SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town fPo raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) — For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10 00 __600 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: iZa Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) Kor Six Months—(Za 5emt mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.00 _ 7 0C _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26 th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. STREHA BREZ HIŠE? (1) V Evropi V Parizu so se dogodili v resnici zgodovinski dnevi. Gre za večjo evropsko skupnost, to je ena važnih strani konferenc v Parizu. Postavlja se streha in je vprašanje, ali ima ta streha dovolj močan zid, da ga krije, ali obratno rečeno, ali je hiša spodaj, hiša evropske skupnosti že sezidana in to tako trdno, da se lahko postavi streha na njo. Ker sicer, če se zida od zgoraj navzdol, ne drži. Torej večja evropska skupnost, v tej skupnosti pa bodo brez dvoma igrali Nemci veliko vlogo. Druga stran teh konferenc je zapadni blok, kjer sodeluje tudi Amerika. K temu bloku je z Zapadno Nemčijo vred do sedaj pristopilo 15 držav. Med temi državami so najvažnejše in najmočnejše naše Združene države, ki morajo nositi tudi največ bremen. Zapadna Nemčija torej tudi v tem bloku. Radi tega dejstva pa tudi radi pogodbe o Severni atlantski zvezi sami nas konferenca v Parizu prav z ameriškega stališča vzeto, mora zanimati. Severna atlant: ska zveza se je ustanovila leta 1949. Ima razna določila. Določilo v točki pet te pogodbe pravi, da, če bi bila kaka članica te zveze napadena, bi se ta napad sniatral kot napad na vse in vse članice morajo napadeni državi pomagati. Ce bi torej bila sedaj napadena Zapadna Nemčija kot članica te zveze, bi ji morala pomagati tudi Amerika. Zopet bi bilo nekam avtomatsko v vojni. Z evropskega stališča vzeto se nam zastavi vprašanje ali bo prišlo v tem važnem kontinentu do neke federacije, čeprav ne tako strogo vzeto, kakor je na primer naša ameriška federacija. Naša republika je ena država, vse druge nosijo le ime. Ali je evropski duh že dozorel, da se skupno porazgovori o skupnih nalogah in težavah, čeprav gre za različne narode? Spremembe v Evropi so gotovo bistveno drugačne, kot so bile tedaj, ko je imela Evropa vodstvo sveta v svojih rokah. Po dveh velikih vojnah je Evropa gotovo oslabljena. Mi bomo Evropejcem verjeli, da si v resnici želijo miru. Vidiljo silni napredek Amerike, vidijo vstajenje azijskih narodov, vidijo napredek Sovjetske zveze, se čutijo slabe in je nekam naravno, da tisti, ki je slab, išče zveze, da postane v družbi močnejši. To razpoloženje je v Evropi gotovo podano. Smo v dobi silnih prometnih in obveščevalnih sredstvih, ki narode in države hitrejše združujejo, kot se je to godilo do sedaj. Zopet ena stran človeškega življenja, ki daje upanje na večje sodelovanje. Ko pa gre za razmerje med Združenimi državami in Evropo, se moramo vprašati kakšno besedo je imela Amerika zraven, ko se gradi evropska skupnost. Prva povojna politika je bila politika predsednika Tru-mana in njegovega državnega tajnika Achesona. Amerika je prevzela nase velike ob\^eznosti, da je pomagala zapadni Evropi, vse pa z namenom, da odvrne vstran komunizem. To je bila osnova politike Truman-Acheson. Politika Eisenhower in njegovega državnega tajnika John Foster Dullesa je šla v prvih dneh za tem, da prepodi komunizem iz držav vzhodne Evrope nazaj v Sovjetsko zvezo, v matico Rusijo. Eisenhower-Dulles sta začetkoma hotela iti še dalje kot Truman-Acheson, pa sta sprevidela, da ta politika ni praktična. Komunizem bi se dal pregnati samo z vojno, do tega prepričanja sta prišla tudi ona, vojne pa ne bi prenesli. Eisenhower-Dulles sta se povrnila nazaj k politiki Truman-Acheson, da z ameriško podporo obvarujeta zapadno Evropo, da ne zapade komunizmu. Torej zopet isti povdarek na Severno atlantski zvezi ustanovljeni v namene obrambe, ta zveza pa naj dobi še na-daljne članice, tudi Zapadno Nemčijo. Dulles je za dosego lega cilja uporabil dobesedno vsa sredstva, ki jih je imela na razpolago močna Amerika. Ce je kazalo, se je prilizoval, če je bilo treba pokazati trdo roko, je grozil. Ni še pohabljeno, d^ je bil Dulles tisti, ki je ita primer Franciji grozil, da ji bo odvzel vso ameriško pomoč, kakor hitro se ne spravi z Nemci. Mi bomo morali priznati, da je ameriška diplomacija mnogo pripomogla k svobodni Nemčiji, članici Severno atlantske zveze. L. C. i VSEBINA MOZARTOVE OPERE "FIGAROVA SVATBA" CLEVELAND, Ohio—15. maja bo, kakor znano. Glasbena Matica vprizorila Mozartovo opero "Figarova svatba." Opera ima štiri dejanja. Osebe, ki nastopajo so: grof Almaviva— j bariton; grofica, njegova soproga—sopran; Cherubin, grofov paž—sopran; Figaro, grofov osebni sluga—bas; Suzana, njegova nevesta—sopran; Mar-celina, grajska oskrbnica — mezzosopran; Bartolo, zdravnik —bas; Bazilio, glasbeni učitelj —tenor; Don Curzio, sodnik— tenor; Antonio, grajski vrtnar —bas; Barbarina, njegova hči— sopran; kiftetje, kmetice, sluge. —Kraj: grad grofa Almavive v Sevilli. Čas: 18. stoletje. Krstna predstava ria Dunaju 1786. Vsebina; 1. dejanje: Soba v grofovem gradu. — Suzana po-merja poročni venec, medtem ko njen ženin Figaro ureja sobo, ki jima je podarjena od grofa kot bodoče bivališče. Suzana meni, da jo je podaril z zahrbtnimi nameni. Znana je grofova nagnjenost do lepega spola in njegova nezvestoba napram lastni ženi, lepi, mladi grofici. Ko Figaro in Suzana odideta, nastopita Dr. Bartolo in Marce-lina, kateri je nekoč, ko je bil v denarni za,dregi, Figaro obljubil ženitev. Dr. Bartolo ji hoče pomagati, ter prisiliti Figara, da poroči starikavo Marcelino. Su-I zana prisluškuje in "spregovori nekaj besed" z Marcelino v ja- Чо zabavnem duetu. Vstopi mladi Cherubino, ki je v "zaljubljenih letih," ter v znani ariji "Ne vem, kaj sem" izraža svojo ljubezen do grofice in prosi Suzano pomoči. Zaslišijo se koraki grofa, ki prihaja Cherubino se brzo skrije za visok naslonjač. Grof se pritožuje; nad Cherubina, katerega sumniči, da zalezuje grofico. Ko nekdo potrka na vrata, se grof naglo skrije za isti stol kot Cherubino, k: pa je medtem smuknil okoli naslanjača, ne da bi ga bil grof opazil, ter se pogreznil vanj. Su rana ga še naglo pokrije s kosom obleke. Na oder pride Bazilio glasbeni učitelj, ter draži Suzano z grofom in Cherubinom. To da, komaj Bazilio samo omeni ime grofice s Cherubmom, grof ki se od gnjeva ne more več premagati, skoči iz skrivališča in zahteva pojasnila. Pripoveduje, kako je malo preje "odkril" Cherubina pod neko mizo, Iju-bimkujočega Barbarino, vrtnar-jevo hčerko. Da bi pokazal, kake je odkril zlikovca s tem, da jc dvignil namizni prt, stopi k naslonjaču, ter dvigne oblačilo. In glej! evo ga, 2opet Cherubino! Ves iz sebe mu srdito ukaže, da mora zapustiti grad in nastopiti službo v vojaški četi, in sicei takoj. Figaro, ki je prišel z zborom kmetov, smeje daje Cherubin u dobre nauke za bodoči poklic, kjer bo, mesto da bi nežno Ijubimkoval, moral strumno korakati . . . 2. dejanje. Grofičine sobane.— Grofica je sama in zelo nesrečna radi nezvestobe svojega moža. Suzana skuša potolažiti svojo gospodarico. Figaro odkrije na I "rt, potom katerega naj bi se v Trofu zopet prebudilo zanimanje za soprogo. Dali mu bodo "najti" ' oismo, v katerem se gre za lju-I bavni sestanek grofice z nežna-I lim ljubimcem. Namesto gro-I fice pa naj bi šla Suzana na sestanek, a Suzanino mesto na; j ::avzame Cherubino v njenih ! oblekah.—To tudi izvedejo in v jako zabavni sccni oblačijo Cherubina v ženska oblačila. Grofica opazi, da na Cherubinovem odloku za vojaštvo ni žiga. Tisti trenutek pridrvi grof ter jezno trka na vrata. Vse je zmedeno. Cherubino se naglo skrije v sosedni sobici, Suzana pa za zave- so. Grof zahteva vstop v sobico, ker sumi, da je tam Cherubino. Toda grofica trdi, da je tam Suzana ,ki se oblači. Grof ji ne verjame in jo prisili, da gre z njim po orodje, s katerim bo vdrl vrata. Kakor hitro odideta, gre Suzana v sobico, Cherubino - pa skoči skozi okno na vrt. Ko se grof in grofica vrneta, mu ona prizna, da je v sobici res Cherubino, in sta oba presenečena, ko z sobice pride—Suzana. Grof prosi odpuščanja.—Pride Figaro, da odpelje Suzano k poroki. Kmalu nato pride vrtnar Antonio pritoževat se, češ, da je (Dalje na 3. strani) Mladenka se udejstvuje v dramatiki Poznana in aktivna delavka pri naših podpornih in kulturnih društvih, Mrs. Mar-y Somrak, ki sedaj biva na 155 E. 220 St., Euclid, Ohio, je prejela od 3voje nečakinje Vide Rojic pismo iz Gorice, kateremu je bil priložen izrezak tamošnjega ča»-3opisa, ki je prinesel opis komedije "Srečni dnevi" v treh dejanjih. V omenjeni komediji je mela hčerka Vide, mlada Van-ia Rojic vlogo. Da se naši mladi Slovenci udejstvujejo na kultur-lem polju tudi v Gorici je jasno /ideti iz omenjenega ppisa katerega tu ponatisnjujemo: Lep uspeh dramske skupine goriških srednješolcev Kljub slabemu vremenu, saj je v soboto zvečer pričel naleta-/ati sneg, v nedeljo pa ga je bi-.0 treba gaziti, sta sobotna in nedeljska predstava komedije Cleude-Andrea Pugeta "Srečni dnevi," v izvedbi Akademsko-srednješolskega kluba v Gorici, :eli velik, uspeh. Tako na sobotni kdt na nedeljski popoldanski prireditvi so bili zasedeni vsi sedeži. Občinstvo je bilo z igro nad-/se zadovoljno in je izvajanje opremljalo z živim zanimanjem. Čeprav je bila komedija precej :ahtevna, moramo priznati, da 30 ji bili mladi igralci popolno-na kos. • Predvsem moramo pohvaliti ogledno prizadevnost, ki so jc nastopajoči pokazali. Obenem moramo poudariti, da so imeli tudi precej igralskega smisla. ?ri tem ne moremo nikogar izvzeti, čeprav se je morda komu :delo, da so bili igralti za spoznanje boljši od igralk. Nastopali so: Filibert Bene-ietič v vlogi Michaela Boulheta, Bogdan Šuligoj v vlogi Oliviera -laprade, Borut Leban-Bernard Cassin, Lilijana Bonini-Pernette -janrade, Vanda Rojic-Marianne J#.ssin, Marjuča Cadario-Fran-3ine Classin, režiser Filibert Benedetič, šepetalec Aleš Gru-ien; igro je prevedel Ciril Kosmač. Čeprav so vsi nastopajoči pokazali dovolj znanja in volje, se nam zdi, da je občinstvo zaradi hvaležne vloge najtopleje pozdravljalo mladega Bernarda, katerega je zelo prepričevalno 'jodal Borut Leban. Bogdan šuligoj v zahtevni vlogi Oliviera, li zaostajal; v igranje je vložil dobio mero svoje temperament-losti. Filibert Benedetič je v /logi Michela dobro prikazal lik mladega letalca, ki je nekaka! gonilna sila dogajanja v kome-1 diji. Lilijana Bonini v vlogi Per-lette in Vanda Rojic-Marianne 3ta bili deležni toplega odobravanja saj sta bili njuni vlogi nrav tako težki in sta zahtevali precej dinamike. Tudi Marjuča Cadario v vlogi Francine je kot Bernardova in Marianina sestra lepo zaigrala. Še posebej naj pohvalimo prizadevnost režiserja Filiberta Bonedetiča, ki je dobro opravil dvojno nalogo. Igro bodo ponovili po okoliških vaseh in v Trstu. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Slika z stare domovine. Tako piše tuj list o Jugoslaviji:— "Jugoslavija upa na mednarodno pomoč, s pomočjo katere bi rešila eno izmed najbolj akutnih vprašanj—namreč domove. Malo je krajev v Evropi, koder bi bil ta problem bolj potreben. To je dežela, koder je zaostala gradba domov najmanj za petdeset let. Po mestih živi na stotine družin z enim otrokom v eni sami sobi. Kakšen-krat je zraven tudi "kuhinja," kar že to pomeni. Dodajte k temu še \%iičenje domovja, vsled katerega je ostalo nad tri milijone Jugoslovanov brez doma. Industrija se je začela razvijati po mestih, kar je imelo za posledico, da je zmanjkalo vsega. PorabiU so za industrijo opeko, cement in delavno moč. Potem si sami mislite, kako velika je potreba zidanja novih domov. Na pomlad bo začela preiskovati ekonomska komisija Udru-ženih Narodov problem gradnje domov v zapadnem delu Evrope in sicer v Grški, Turški, Laški, Francoski in Jugoslaviji. Vsaka izmed teh dežel pripravlja zdaj poročilo, na podlagi katerega se bo potem sklepalo, kako bi se dobila mednarodna pomoč, da bodo lahko gradili več in boljše domove in seveda dosti hitreje, kakor do zdaj. V Jugoslaviji se je položaj poslabšal največ zastran tega, ker je na-rastlo prebivalstvo. (Pred desetimi leti je bilo tam 15 milijonov ljudi, danes jih je 17 milijonov.) Zraven tega je odšla iz kmetijskih delov vsa mladina za industrijo—to je v mesta. Prebivalstvo takih mest, kakor je Beograd, Ljubljana, Zagreb, Sarajevo—se je podvojilo in potro-jilo. A grkdba donjov je prejela le malo ali nič tega, kar je dala ali, pomagala vlada iz svojih sredstev. Zadnje leto so se začeli završevati razni projekti, nekatere manj potrebne so pa opustili. Vlada je pripoznala napake vsled katerih se je zanemarjalo ali preziralo potrebe poljedelstva. Po novem računu se bo dalo vehko več za kmetijstvo, kakor dp zdaj. Vlada Jugoslavije je izprevidela, da je življenje v domovini jako težavno. Cene živil so iznova narastle in sicer bolj, kakor v gotovih sezijah. Težava je zlasti s kurivom, katero je dosti dražje kakor enomesečni dohodek delavca. Blago za obleke je še danes tako drago, kakor je bilo vse čase v preteklosti. Toda noben predmet ne povzroča več godrnanja kakor gradba domov in to ne samo od tistih, ki ne simpatizi-rajo s to vlado. Zakaj mnogo je takih, ki jo drugače podpirajo. Pravijo, da bi bilo treba stroške za oboroževanje in za vojsko sploh znižati ter porabiti denar za tako zanemarjeno zadevo kakor so novi domovi. Jugoslovanski strokovnjaki sodijo, da je 15 procentov vseh domov v takem stanju, da se, jih mora podreti. Po njihovi sodbi bi bilo treba zgraditi dvesto tisoč domov po industrijalnih krajih, osem sto tisoč pa po deželi. Lansko leto so zgradili le 15 tisoč štiri družinskih stanovanj. Letos se bo to število podvojilo. Jugoslavija sama bi nc mogla rešiti zadeve domov v bodočih štirih ali petih letih več kakor kakih trideset odstotkov od milijona domov. To je velik problem za Jugoslovane, Grke in Turke. Manjka predvsem gradbenega orodja in pa izkušenih zidarjev, zakaj vsa mladina gre iz dežele v industri-jalna mosta. Ce sc hoče pomagati Jugoslaviji v njenem največjem vprašanju, tedaj bo potreba pomoči od strani Udruženih Narodov. Treba bo ])oskrb3ti za gradbene inženirje in pa izkušene delavce, Jugoslavija bo mo- rala vsekakor mladino poslati v inzemstvo, da bodo študirali moderne metode za gradbo domov." Začel sem s tujim listom in tako tudi nadaljujem. Tuj list, ki je prinesel ta članek, je The Christian Science Monitor. In pisatelj tega članka je seveda Američan. Pa pride človeku na misel:—Ali ne hodijo naši ljudje v Jugoslavijo v velikem številu? Kako je to, da ti ne sporočajo ničesar o tako važnih zadevah, kakor je pomankanje pravega doma? Da, v stotinah jih gre t je od leta do leta—in mnogo jih je, ki skušajo opisati razmere v naši stari domovini. A iz vsega tega pridejo fraze, kako so_jokali, ko so se sestali, kako sta se postarala Janez in Mica, kako živi Jože in potem Matic, bratranec Jakob in podobno. Niso pa samo domovi, ki so večno vprašanje za vsakega našega človeka. Je še sto in tisoč drugih stvari, o katerih bi se dalo pisati. V našem življenju je vže tako urejeno, da ni eno vprašanje nikdar samo. Kdor je postavim revež, je vse nad njim. Nima ne strehe, ne gorkote, ne oprave, ne doma, ne prave hrane, ne izobrazbe, ne zdravja in kar je glavno, ne takega središča, koder bi bil če že ne, srečen pa vsaj zadovoljen. In koder vsega tega manjka, postane to vprašanje enega naroda, ene države, ene gotove celote. Vi si ne morete misliti, kakšna pisma dobivam o razmerah v starem kraju. Je to nekaj naravnega zakaj vsak problem vpliva na človeka. In kako vpliva? Iz dopisov ne najdem tega, še manj popisa, kako se živi tam. Pred mnogin^i leti sem izkušal najti nekako vez med staro domovino in Ameriko. Tedaj je bilo prilič-no dosti kulturnega življenja med nami. Moja misel je bila taka, da bi bila stalna poročila med narodom v starem kraju in med nami, ameriškimi Slovenci. V življenju enega naroda se zmiraj najde stvari, ki so vredne, da se ne pozabijo, da ostanejo nekje zapisane za vse, ki se zanimajo za ta vprašanja. Treba bi bilo samo ljudi j, ki bi bili zmožni gledati na vse strani, kar se da objektivno poročati, kakor je najbolj pošteno in resnično. Taka poročila bi morala prihajati od nas in enako tudi iz starega kraja. Na ta način bi dobili veliko osrednjo vez, ki bi nam marsikje pomagala. Pred vsem bi se izpoznali med sabo, ustvarili bi nekako podlago, raz katere bi se videlo na vse strani od tukaj in od tam. Žal, da nisem uspel. Oseba, na katero sem se bil obrnil, je bila moj sošolec, dovolj poznana in vplivna , v javnosti. In kar je glavno—imela je zaslom-bo največjega lista v prvi Jugoslaviji. Uspel nisem zato, ker se je urinila med naš narod neka posebna miseljnost. Vsako pisanje o ameriških Slovencih se je smatralo za nekako sredstvo, s katero se dela reklama za izseljevanje. Ni bilo nič in stvar je zasijala. Zdaj pa zopet h poročilom, ki jih prejemam iz stare domovine. Pišejo tako:— "Vrednost dinarja pada, a manjka ga vedno bolj. Životarimo brez možnosti kakorkoli izboljšati si življenje ali življen-ske prilike, kar človeka ubija in mu jemlje polet ter veselje. Človek je potreben izpremembe. Dom bi bil tisti, ki bi nam bil potreben za nemoteno duševno in ročno delo. Takim življenskim potrebam pa ne moremo zadostiti, ker smo odvisni od volje drugih, ki urejajo zasebno življenje na splošno. V času vojne je bilo manj ovirano naše življenje kakor po vojni. Le s prehrano in obleko smo na boljšem, odkar lah koma dobavljamo na prostem trgu brez kart in točk. Zato so pa naši živci že toliko preobrabljeni, da bi vsa] v stanovanjskih zadevah potrebovali olajšave. Vsa moja gene* racija toži, da mi ne bomo vec doživeli bojših časov in so tudi naveličani do grla vsakdanje^ življenja. Nekateri si iščejo utehe v kinematografih za doživel je—na platnu. Drugi se vdajaj" pijači in čezmernemu kajenj"' Nekateri godrnajo in zabavljajo, a le na tihem, na skrivne^' Značajev ne najdete več. Ljudj® so Tukaj pride v pismu nekaj ducatov posebnih besed, katerih nisem našel tako nanizanih ^ vsem svojem življenju. Brez ma je pisec gledal vse preveč črno. Ne pa človek visoke brazbe. Kaj so vojna leta nare dila z našim narodom je njeno od mojega dopisnika ta ko:— "Ljudje so hinavski, lažnjivi, izkoriščevalni, ško" željni, verolomni, sebični, hlepni, strahopetni, nepožrtvo valni, čisto brez idealov, stolovski, ovaduški, opravlji^^ obrekljivi, surovi, grobi, P''"® zadif' ftoral- ški, nevljudni, nevsluzmi čni, trdosrčni, krivični, . ni, razuzdani, nepošteni, fivi, prevarantski, zvijačni, kavi." Je še nekaj besed, katerih P ne morem razbrati, ker je zIoČBO' današ- mot' no z roko in ne preveč ra: Kaj pravi še dodatno o njih razmerah? "Človeku se stik z Ijudm' gabi, ker vas nenehoma zdaj ta, zdaj ona lastnost, ^ razvidi te iz besed in dejan ^ še vzgojene družbe in druza ^ sti sploh ne vidite. Ljudje jejo doma kakor v starinarn V stlačenih stdnovjinjih. poiščejo druzega človeka, ka ga kaj potrebujejo. Če bom^^^ stari, nas bo današnja ^ tako zapostavljala, da n® nam mogoče živeti. Vsi se ie boje. Današnji otroci več ne srca ne spoštovanj starejših ljudij." Nadalje piše dopisnik, je začel umikati iz domovine teligentnejši del našega Kam? Kamor pač more. cej jih gre v Avstralijo, vztočno Afriko itd. Ne • iboU ^ radi, ker vsak ljubi naj- :g J rodil in kamor je zahajal v sti košček zsmlje, koder s® geh odnošajih našega življeBJ iraK""' Vem, da ni tako tam, bi imelo biti. Prosim pa ^а^ pa je ? Ali je v naši bogati ^ riki, koder se čita vsak čudnih smernicah mod^^" Д. življenja? Poročila o drugi|^^, rodih se nekako še prenesO'^^g, ročila o svojem narodu vajo nekam, koder boli. Če kdo naš narod tako o kakor ga je moj dopisnik, pa tolaži s tem, da ni sti boljše. Vsak pondeljek vselej kolono v ameriškem pisju, koder je pisano o ^ / vseh sort boljše poved^,"^^ sf mladini in starini. Tako danes, da je bilo od zadnJ^^^ij. bote do danes, to je do P°'^.g)(ili ka, vlomljenih štirinajst poslopjih in napravili so ® na mnogo tisočakov. okna, vlomili v kuhinjo pf metali vse, kar so dobili P° ste. Odnesli med drugi"^' refrigeratorjev ali ledenic-radio in televižcnov, ter vir. Kdo, vprašate? Naša y ška šo'lska mladina. A to v vso. Mladina je organizira fl-skupine, ki nosijo navadno ska imena in te skupine jo ljudi, kradejo, pretepaj''" jajo — nakratko, delajo največji razbojniki. Tudi v riki pada dom in ž njim j|) je bilo lepega, plemcnit'^^gti, srčnega v dobah naše g]i Tak, je svet—pa če hoĆe^^ pg ne. Kakšen še postane, pokazala bodočnost. "Oglašajtf v EnakopraM'" ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Vsebina Mozartove opere Figarova svatba" (Nadaljevanje s 2. strani) nekdo skočil iz grofičinega okna na vrt, pomandral cvetice ter zbežal. Figaro izjavi, da je to bil on. Vrtnar izroči grofu še list, ki je bil neznanec izgubil, duha-prisotni Figaro pove, da je to vojaški list paža, ki mu ga je ta sam izročil, ker da ni žiga na Da je zmeda še večja, se prikažejo Bazilio, dr. Bartolp in Marcelina, ki zahteva, da jo Figaro poroči. Zopet se odloži poroka Figara s Suzano. 3. dejanje: Slavnostna dvorana na gradu.—Grof Almaviva Kani prisiliti Suzano, da se mu vda, ter ji grozi, da bo sicer zah-teval, da Figaro poroči staro arcelino. Zvita Suzana, ki hoče pomagati svoji gospodarici pri njenih načrtih, navidezno prista-ne. Ko grof ves srečen odhaja, s iši Figara, ki Suzani prišepe-ta, da se bosta zdaj že vendar enkrat kmalu poročila. Grof sklene, to takoj preprečiti. Kot nalašč ravno tedaj pridejo Marcelina, Bartolo in Bazilio, da ob-veste Figara, naj stori, kar je obljubil. V teku razprav se dožene, da 36 Marcelina Figarova mati, bartolo pa njegov oče. Gro-oyi načrti se tako izjalove. Ma-1 in sin se objameta, in tako ju Zateče obupana Suzana. Ali vse ®e pojasni, in zopet se Figaro in адпа pripravljata na poroko, 1 je grof zdaj nima vzroka preprečiti. Toda grof mora dobiti se svojo lekcijo. Grofica nare-, nje Suzani pismo na grofa, kjer '^^■^^•nčno opiše kraj in čas jubavnega sestanka. Domenita Se, da bosta šli ena preobčena ot druga tja. V znak, da grof Pristane, pa naj vrne iglo, s ka-его bo pismo prebodeno. Figa-•■0 in Suzana se poročita, in med yiosifim veseljem, petjem in Javnostmi, se posreči Suzani, da Mne grofu pisemce, kar Figaro opazi. y dejanje: Grajski vrt.—Bar-_ arina, vrtnar jeva hčerka, išče Л ki jo je izgubila, in ki je ® s katero je Suzana prebod-^ pismo na grofa, to je igla, ka-ero bi bila morala Barbarina 0 njegovem naročilu vrniti Su- r^^^t Marcelina in Figa- 01 katerima ona pove o tem. Fi-баго besni od ljubosumnosti, ker st o Suzanini nezve- j^o i. Znoči se, temno je v par-n, ravno prava noč za ljubezen j Figaro sklene se skriti g opazovati.—Pojavita se grofi-^ in Suzana, obe preoblečeni, g erubino, ki ima sestanek z ! ^.^'^no, se nenadoma prikaže, g ^i'ieč grofico, ki jo smatra za objame in hoče po-j. ^ Grof pride ravno prav, da stopivši med oba estreže poljub sam. Cherubi-®e umakne, tedaj stopi Figa-ki njegovo mesto in prejme Г)? ki je bila namenjena Q^^^^binu. Ko ta to vidi, zbeži, tedaj začne ognjevito dvo-^ svoji lastni ženi, ki jo sma-З' za Suzano, tako imenitno ^ a ona oponašati glas in vede-^ e svoje sobarice. Figam, ves skrit opazuje, slu-na "grofico," ki jc ha Sicer jo takoj spoz- g ' se dela, kot da jo ima ie in ji dvori. Suzana i 3,li kmalu se pomirita na ^bj^meta. Kakor hitro za-^ zi grof, čeprav malo trenut- zan ^^s zaljubljen v "Su- Yg Pigaro objema njego- de °^ieo, takoj zapusti navi-^°b^^"ico, zgrabi Figara in hiti Г na pomoč. Vse pri- nati niora osramočen priz-i> da se je zmotil, ter prosi пуГ odpuščanja, kar ona le stori. Mozartova glasba je postavila igr zamotano' vesclo- eno najodličnejših most w komedije. Lahkot- Pod ^'"esa rokoko-dobc je tu Га naravnost genialno. Ope-ђц tudi over turo, ki je izred-ter jako priljubljena eertna točka. Tinč Mcršol, za Glasbeno Matico. OGNJENA ZEMLJA IN PATAGONIJA CIRKUS NA JESENICAH Ker je zemlja okrogla, pravzaprav ne bi smeli govoriti o "koncu sveta." Vendar pa splošno uporabljajo ta izraz za najjužnejši del ameriškega kontinenta. Velika razdalja od Evrope, več tednov trajajoča vožnja vzdolž neobljudene patagonske obale in v sila primitivnih razmerah živeči indijanski plemeni Ona in Anaculpa, ki so jih našli prvi kolonizatorij na Ognjeni zemlji in sosednjih otokih, vse to je cela stoletja vzbujalo v ljudeh, ki so prispeli z Atlantskega na Tihi ocean in spoznali to področje, občutek, da so na koncu sveta, še boj utemeljen se je zdel izraz pomorščakom, ki so morali krmariti ladje skozi Magellansko morsko ožino in se boriti s strašnimi viharji. Kapitani so kazali s komandnih mostičkov na puste skalnate otoke, polne ostrih čeri, češ: "Tam je hudič pozabil plašč. Vihar mu ga je stresel z ramen" (Tako namreč pripoveduje legenda). Kdor pa prispe zdaj na "konec sveta," najde tam mnogo prijetnih presenečenj. Seveda človeške roke niso mogle ukrotiti divje narave, in kakor nekoč tudi zdaj buče in divjajo morski viharji nad patagonsko ravnino in ledeniki okrog zaliva 300 dni v letu, saj se ne imenuje ta zaliv zaman "Zadnja nada." Potniška letala, ki letajo vsak dan iz San-tiage in Buenos Airesa v Punto Arenas, pa kljubujejo elementom, ki jim ladje niso bile kos. Polet čez čilske fjorde in pata-gonska jezera, čez eno najlepših področij sveta, traja osem ur. Silni zračni tokovi in močni vetrovi premetavajo letalo in vendar prispe natanko po voznem redu v Punto Arenas. Čilski piloti družbe za zračni proYnet LAN letajo ob vsakem vremenu in družba se jim mora zahvaliti, da je že pred dvemi leti dosegla varnostni rekord, ki ga vsako leto z njihovo pomočjo obnovi. Od oktobra do maja morajo potniki rezervirati sedeže v letalih že več tednov naprej, ker so zmeraj razprodani. "Kdo neki bo potoval z letalom v Punto Arenas, na konec sveta?" se presenečeno vprašujejo v tuj-skoprometnem uradu, šele ko se človek pripelje z letališča v središče Punte Arenas, šele ko vidi hotele, mnogo trgovin, modernih vil in živahen promet, spozna, kako malo je vedel o teh krajih in kako napačno mnenje je imel o Patagoni in Ognjeni zemlji. Ko so pred leti imenovali nekega mladega francoskega diplomata za vicskonzula v Ponti Arenas, je rajši odklonil to službo, ka- kor da bi se odpeljal v Patagonijo. Bil je žrtev splošnega napačnega mnenja, da je južna Pa tagonija najbolj pusta dežela na svetu, kjer mora človek umreti od dolgočasja. V resnici pa je Ponto Arenas mesto, označeno na mnogih zemljevidih z imenom Magellanes, cvetoče, živahno majhno pristanišče z mestom, ki ima 30,000 prebivalcev. V tem mestu živi tudi mnogo naših izseljencev oziroma njihovih potomcev. Naši in izseljenci iz drugih evropskih de žel so pritisnili temu mestu pečat evropskega podeželskega mesta. Ce bereš napise nad trgovinami, bi skoraj mislil, da si v Beogradu ali Zagrebu. širna ravnina, segajoča od obale morske ožine daleč proti severu, je pravi raj ovac. Na pa-tagonskih livadah se pase kakih 30 milijonov ovac, od teh 3 milijone samo na čilskem področju. Ovce so last bogatih angleških živinorejcev in njim se mora Punto Arenas zahvaliti za gospodarski razcvet. Razen tega pa so leta 1945 naleteli pri Springhillu na Ognjeni zemlji v globini 2240 metrov na bogate petrolejske vrelce. Ameriški inženirji so zgradili industrijske naprave in letos bodo načrpali iz teh vrelcev že 3 milijone ton nafte. V Punto Arenas naraščajo cene parcel od dne do dne. Blaginja prinaša živahno socialno in kulturno življenje. V hotelih je premalo sob, da bi lahko sprejeli množico trgovcev, inženirjev in turistov, ki prihajajo v to mesto iz vseh krajev sveta. V Punti Arenas izhajata dva dnevnika, in tam, kjer se je oktobra 1520 Magellan zasidral s svojimi ladjami, se dvigajo zdaj visoko pod nebo jekleni ste-1 bri radia Magellanes. —Ljudska Pravica Že davno pred pustom so krožile po Jesenicah vznemirljive novice, da je zbolel kapitan barke, ki so jo vsako leto pripeljali na ogled podjetni in s humorjem obdarjeni Hrušičani. "Hrušičani so prodali morje in mornarico," so se menili povsod. Ljudje so pa vedeli, da bodo Hrušičani presenetili s čim novim, če se jim je morje res posušilo. Zato ni bilo niti preveč razburjenja, ko je prišla vest, da pripravljajo na Hrušici nič manj kot cirkus. Bilo je še nekaj ugibanj: "Bo, ne bo ... Kje pa je mogoče spraviti skupaj kaj takega! Za nos nas vlečejo, da bomo zijali prazno cesto . . ." Na pustni dan pa je bilo že navsezgodaj slovesno oznanjeno; Ob pol dveh pride na Jese nice cirkus. Grozne zverine naj bi bile bojda v njem, saj so otroci videli, da so gnali na Hrušico edinega dalmatinskega osliča, ki ga premorejo Jesenice in največjega bernardinca, kar jih je moč dobiti pri mesarskih družinah. Natanko ob napovedani uri se je ustavil pred bodočo železniško postajo ves promet. Ljudje so zajezili cesto, na kateri se je ustavil največji cirkus jeseniške komune. Pet konjenikov—originalnih kavbojev s ponarejenimi revolverji (resnici na ljubo—eden je bil ženskega spola), je prodiralo skozi gnečo. Na kamionu je ošemljena hru-šičanska "pleh" muzika z ogromno potrošnjo sape proizvajala melodije. Prvi cirkuški voz je bil komaj kaj višji od glav ljudskih množic, ki so se zgrinjale okrog njega. Originalni cirkuški napisi so opozarjali na zanimivosti, ki jih krije v PREPARE YOUR HOME AGAINST DISASTER! TOUK DRUe COUNTER HAS OFFICIAl DISASTER PIRST-AID SUPPLIES Eggs, always so popular, are at their delicious best in a fluffy * [ omelet, "and for tops in good eating add a piquant Spanish Sauce. Light and puffy omelets stay up for serving when quick-cooking : tapioca is one of the ingredients. Try this recipe and see for yourself. Spanish Omelet 2 tablespoons quick-cooking tapioca 1 tablespoon butter, 3/4 teaspoon salt 4 egg whites . 1/8 teaspoon pepper 4 egg yolks 3/4 cup milk * Spanish Sauce* Combine tapioca, salt, pepper, and m'ilk in saucepan. Place over medium heat and cook until mixture comes to a boil, stirring con« stantly. Add butter. Remove from heat and allow to cool slightly while beating eggs. . ij Beat egg white until stiff. Beat egg yolks until thick and lemon colored Add tapioca mixture to egg yolks and mix well. Fold into egR whites. "twin into'hot buttered 10-inch skillet. Cook over low heat 3 minutes. Then bake in moderate oven (350°F.) 15 minutes. Omelet is sufficiently cooked when a knife inserted comes out clean. Cut across at light angles to handle of pan, being careful not to cut all the way through. Fold carefully from handle to opposite side and turn (ait on hot platter. Place Spanish Sauce between folded layers and around omelet. Serve at once. Makes 4 servings. 1 'SiKininh Saucc. Melt 6 tablespoons butter or other fat in saucepan.! Add 1/4 cup each chopped onion and chopped green pepper and; sauie'until onions aie golden brown. Add 1 teaspoon salt, 2 teaspoons ■ siigai, dash of cayenne, 1 cup canned sliced mushrooms and 2 cups ^ canned tomatoes. Cook over low heat 15 minutes, or until vegetables j чге tondcr. ^ sebi na letečih krožnikih z Marsa uvoženo podjetje. Skozi okno sta kukala dva medveda in dekle, ki naj bi predstavljalo najbližjo žival v sistemu človekove živalske žlahte. "Oglejte si te grozne zverine!" je pisalo na njegovem čelu, spodaj pa je bingljala kletka z dvema razkačenima golobčko-ma. Trije muzikanti so pod klet ko ves čas pomirjevali živad, ki je besnela za njegovim hrbtom. Tu je bilo nekaj putk (cviter-jev) v minaturi, ovca s silno naježeno obleko in mesarjev Ka-stor; napis z boka pa je oznanjal, da so na vozu tudi bolhe. Ali so bile ali ne, ni moč natanko dognati. Če so bile, so bile vsekakor spretno prikrite zvedavim očem. Pogled na cirkuške zverine je do kraja razgalil tiste zlobne govorice, ki so prihajale pred pustom, češ, da so na Hrušici že teden dni zaprti vsi psi in da je v trgovinah zmanjkalo zelene in rumene barve, s katerima naj bi jih bojda spretni pleskarji pripravili za vstop v cirkus. Le pes cirkuškega direktorja, ki je nosil tako lep rdeč frak, da bi mu ga še na novinarskim plesu zavidali, je spremenil svojo narav no barvo. Direktor je skrbno pazil nanj, da bi ne raztrgal kakšnega zvedavca in je-sploh vzorno skrbel, da bi na sam pustni praznik ne prišlo do nesreče. —Glas Gorenjske HIŠE NAPRODAJ HIŠA NAPRODAJ 2 bungalow hiši na eni loti v Euciidu. Garaža za 2 avta; velika lota; primeren prostor za moškega, ki rad dela okrog hiše. Samo $13,500. Se lahko vidi po 4.30 uri popoldne. Pokličite za sestanek ali se zglasite v uradu. KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 SVETOVNA KONFERENCA ZA ENERCIjO Letošnje leto Dunaju eden največjih mednarodnih kongresov, kar jih je kdaj doživelo to mesto, namreč svetovna konferenca za energijo. Udeležilo se je bo kakih 3000 predstavnikov 43 dežel. Pričakujejo tudi predstavnike iz dežel vzhodnega bloka. Svetovna konferenca za energijo je bila ustanovljena leta 1924 ob udeležbi 40 dežel v Londonu, da bi obravnavala vprašanje racionalne uporabe virov energije in da bi sodelujoče dežele izmenjavale in-, formacije o vseh vprašanjih, nanašajočih se na izkoriščanje virov energije ter na njeno proizvodnjo in razdeljevanje. Po vojni so leta 1947 znova ustanovili avstrijski narodni odbor svetovne konference'za energijo in ta odbor je dobil zdaj častno nalogo, naj organizira veliki mednarodni kongres. VIRI ENERGIJE NA SVETU Predsednik avstrijskega narodnega odbora ing. Holzinger je na tiskovni konferenci rekel, da priprave dobro napredujejo. Tehnični program kongresa so proučili tudi že v podrobnostih. Kongres bo v znamenju gesla: viri energije na svetu in njihov pomen za tehnični in gospodarski razvoj. Ena izmed programskih skupin se ukvarja z uporabo osnovnih virov energije (toplotne, vodne in atomske sile, pa tudi sončne energije, sile vetra itd.), druga proučuje tehnična in gospodarska vprašanja mednarodnega sodelovanja na področju energije. Dunajski kongres bo trajal teden dni. Udeleženci si bodo lahko ogledali razne avstrijske kulturne zanimivosti in dobili vpogled v uspehe nekaterih panog avstrijskega gospodarstva. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel zvezni predsednik Kor-ner. Oglašajte v - - -Enakopravnosti Na Marsu so odkrili dva nova kanala Astronom dr. Sleifer je v Južni Afriki naredil 20,000 posnetkov Marsa, na katerih se zelo dobro vidijo zelena polja in snežnoledeni tečaji. Kakor javljajo, so iz teh slik okrili tudi dva nova kanala. Astronomu je uspelo napraviti toliko posnetkov zato, ker je bU Mars v zadnjih trinajstih letih, lani najbliže našemu planetu. For Your Vacation . , . Welcome io CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominik and Agnes Krasovec. Proprietors Rt. 1, Box 248 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 Brezplačni vzorec pri vašemu lekarnarju SURIN ZA oDPOMoe REVMATIČNE-ARTRITIČNE BOLEČINE* T6 ni zdravilo—SURIN prinaša hitro, blagodejno začasno olajšanje bolečine! SURIN DELUJE HITRO—DIREKTNO! Ne glede kako dolgo ste trpeli na artitično-revmatični bolečini, poskusite SURIN! Deluje brez vznemirjenje želodca, katero se lahko p'^vzroči z zauSivanjem zdravil Ti lamo namažite boleče sklepe z SURIN.. . ker prične delovati čim ga delete ... prinašajoč olajšanje v nekaj tninutah. BREZPLAČNI VZOREC! Poskusite SURIN na n>i račun. Dobite brezplačni Vomad ie danes pri vašemu lekarnarju. Ako ga ie nima, pošljite dopisnice na McKESSSON & ROBBINS INC., P.O. Box 548, Bridgeport. Conn. ASPINWALL DRUG, 786 East 152nd St. JEPHSON DRUG (Grose Bros.) 15519 Waterloo Rd. BRODY DRUG, 7533 St. Clair Ave. GORDON PARK PHARMACY, East 79th & St. Clair Ave. SOLON DRUG tO. EUCLID, OHIO 21051 Euclid Ave.—21860 Lake Shore Blvd. PRIJATEL PHARMACY 6728 St. Clair Ave. CASS DRUG, 797 East 185th Street 'C i'i tM'Hs AiMi.-KirAV TR4GEnY—You can see wherever you go in America . . . acre upon acre of black чпаеч the aftermath of fire Gone for years are recreational areas, wildlife, valuable timber and fli'p Romomhor—nnlv vou can urevcnt forest fiics. This message sponsored by. __ Bom 14 years ago this month— a money-making idea for you! Everyone knows how Series E Savings Bonds—born in May 1941—helped win the war. But many folks still don't realize how much these same Savings Bonds have done to help millions of individual Americans, Since 1941, thousands of homes, Jarms, cottages, college education, expensive vacstioas, and even babies .—havct pRid for through Sa\4ngs Bonds. have helped many a coupje build a fine retirement nest egg i Jiave given mar.y others real se-civity when the ijoing wes r-itgh. W>xy lt*ve Saving« Bonds been able to do SI ша-jh for these people? Be-SAusf Sa'-ingq Bonds are different (rom ordinary ways of saving in two very important respects: • Savings Bonds are more than just savings; they're interest-bearing investments. In fact, when held to their new extended maturity, they pay you $5.40 for every $3 you invested. • Savings Bonds are the easiest way to save that's ever been devised. On the Payroll Savings Plan, for instance, your saving is actually dgne for you—automatically. No wonder over four out of every 10 American families today own U. S. Series E Savings Bonds. Anteii-cans purchased a tofal of 38 billion dollars worth of Savings Bond ity! And over eight, mili ion Americans are investing in Bonds right new on the automatic Payroll Saving« Plan. Why not join them? Sign for Payroll Savings this week where yo:i work, or if you're self-employed, inv est regularly in Bonds at your bank. XJ, S. Government does rttit pnv lor thi'' odi'erti^.ng. Tlit Treasury Depiri' menl thanht, lor thvir pitri->tir liir't'-nn. the Advertliing Council and ENAKOPRAVN OST PREŽ I HOV VORANC SOLZICE SOLZICE Na koncu našega polja je bila grda, temačna globača, ki so ji rekali Pekel. Bila je podobna globokemu kotlu, obdana od treh strani s strmimi bregovi, le na eni strani je imela žrelo, ki pa se je izgubljalo v črno, skrivnostno lesovje. Bregovi so bili prostli z zanikarnim grmovjem, s češmigo, gabrovjem, trnovjem, pasjo črešnjo in podobno navlako. Med grmovjem je rastla še zanikarnejša trava, porabna le za ovčjo krmo. Tam si našel vrešje, praprot, divjo in pravo, rabuželj, čmeriko in podobnega zlomka. Pekel je bil tako pust in neprijazen, da se je človeku, ki je stopil vanj, nehote stisnilo srce. Edino, kar je bilo v njem živega, je bil studenec, ki je izviral prav na njegovem dnu izpod mahovatnih skal ter po kratki vijugasti dragici izginjal skozi temno žrelo v svet. Njegovo žuborjenje je polnilo kotel prav gori do robov. Povrhu je šum studenčevih vod udarjal še iz gozdnatega žrela nazaj in se kopičil v globači. Ta neprestani šum je delal kraj še skrivnostnejši, kakor je bil že po sami legi. Na prvi pogled bi se zdelo, da je ta kraj popolnoma nekoristen in da je za očetovo najemščino čisto odveč. Koristi od Pekla res nismo imeli posebne, vendar se je tu in tam dobil iz njega kak voz letne stelje. Kadar je oče potreboval les za cepe ali pa les za grablje, potem je šel ponj v Pekel. Gabrovina za cepce ali pa češmiga za grebljske zobe je bila v Peklu tako žilavo raščena kakor nikjer drugod. Največ dobička pa je bilo tam s pašo. Trava v Peklu sicer ni bila kdo ve kako bohotna, bila pa je posebno sočna, ker jo je živina v tej globači le prerada mulila. \__ Chicago, ni. •5555=2=555^ CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY LIQUOR STORE and BAR — On N.W. side, grossing over $200,-000 per year. Selling due to illness. Call 9-3. ROdney 3-7400 Ask for Joe MEAT MARKET — New store front — rear living quarters; S. W. side. Call 9 to 6. LAwndale 1-3866. MEAT MARKET FOR SALE—In Berwyn.—Fully equipped. — 3 years established trade, real money maker. STanley 8-4116. GOOD CHANCE TO RENT DRUG STORE.—Corner. — Established 42 years. Fully equipped, Reasonable rent will give full possession of store. No down payment. 5501 N. Clark. _uptown 8-2466. BEAUTY SHOP—Equipment A-1 condition, located in exclusive No. side hotel. Attractive rental. Rogers Park 4-7220. BEAUTY SALON — Established For quick sale. Transfer corner. Good permanent wave and dye business. Rent reasonable. Must sell because of other interests. Call IRving 8-1202 or Bishop 7-6541. Ask for Mr. Walter. Jaz sem se tega kraja bal, odkar sem se začel zavedati svojega bitja. Tega je bilo predvsem krivo njegovo ime. O peklu sem čul govoriti starše, ki so me učili prvih krščanskih resnic, o peklu sem slišal pripovedovati v cerkvi, ko sem začel hoditi tja in se držal matere za janko. Vsa slika pravega pekla v moji mladostni domišljiji je odlično ustrezala našemu domačemu Peklu, manjkal je samo večni ogenj na njegovem dnu. Mislil pa sem si, da je naša globača vsaj kako preddverje pravega pekla, v katerega vodijo tajna vrata bodisi na dnu skrivnostne globače bodisi skozi žrelo gozdnate stene. Vselej sem se z grozo v srcu približeval temu kraju in urno bežal stran, kakor hitro sem mogel. Menda še nisem bil star šest let, ko mi je oče nekega dne ukazal, da naj ženem past v Pekel. Bila je to zame strašna naloga, kajti dosihmal še nikdar nisem bil sam tam. Takoj me je začel siliti jok. Videč to, se je oče značilno zarežal ter me nagnal, rekoč: "Saj v tem peklu ni hudičev. Alo, na paš6!" Materi pa sem se zasmilil ter me je začela tešiti: "Lej, pekla pa se le boji," je rekla očetu. Kljub temu pa ni bilo usmiljenja. Obotavljajoč se, kar se je le dalo, sem se s čredo bližal groznemu kraju. Poskušal sem pridržati živino gori na robov ju, vendar brez uspeha; živina se je kmalu izgubila v. globačo. Le nerad sem se spustil za njo, boječ se, da se brez mene ne bi zmo-tala skozi žrelo in se mi izgubila. Z veliko tesnobo v srcu sem čepel na dnu Pekla in si nisem upal niti dobro ozreti okrog sebe. Šum, ki je napolnjeval globačo, se mi je zdel pošasten. Nobena reč me ni mogla razvedriti in celo studenec, ki sem jih vse, kar jih je bilo pri nas, tako rad imel, in kjer sem zmirom delal jezove in mlin.e, me ni mogel pritegniti. Vedno bolj sem nemel, potem pa nisem mogel več vzdržati in sem jokajoč začel bežati iz globače. Tudi na robu mi ni bilo obstanka in ves solzan sem bežal tja po polju, kjer sta oče in mati orala. "Kaj pa se ti je zgodilo?" se je začudil oče. Chicago, m. BUSINESS PERSONALS MADAME HELEN Character Analysis — Handwriting—Reading & Adviser All questions answered. 4007 N. KEDZIE AVENUE (Near Irving Park) Phone: IRving 8-7523 9 A.M. to 10 P.M. also Sundays REAL ESTATE Real Money-maker — ROOMING HOUSE — 12 rooms furnished. Selling due to death. $20,000, $8,000 spot cash down payment. Call DEarborn 2-3179 for information BARGAIN $16,500—Widow wants to sell 5 room brick Georgian home on Vž acre land, fruit trees and beautifully landscaped. Garage. 12134 Harlem Ave. Pa los Heights. Call for appointment. REpublic 7-3745. OAK FOREST Beautiful Country Estate, nearly VŽ acre landscaped with 12 evergreens, weeping willow, oak, elm, peach, apple, cherry trees. eVi room brick, 4 rooms, powder room down, real fireplace, 2VŽ rooms, full bath, upstairs. Basement, 2 car attached garage. Priced to sell by owner. 15201 La Vergne Ave. FUlton 5-6704. "Živino sem izgubil, vso živino . . ." Vpil sem z jokajočim, prose-čim glasom. Očetu se je zasenčil obraz, nato pa je dobrohotno zamahnil z roko in dejal: "Ne bo tako hudo, ne. Greva pogledat." Težko in z nemirno vestjo sem se vlekel za očetom proti Peklu. Na robu, od koder je bilo videti vso globačo, je oče presenečen obstal, kajti na mah je uzrl vso živino na dnu. Začel jo je vpričo mene šteti: "Ena, dve, tri . . Vseh devet glav se je mirno paslo tam doli. "Kaj pa sanjariš, tant?" se je zavzel oče. Ta hip pa je že tudi spregledal vzrok moje laži, se shudobil, me prijel za lase in me porinil čez rob, da sem se skota-lil po bregu. "Če se boš lagal, boš res prišel v pekel!" Te zadnje očetove besede sem komaj slišal, potem me je spet zajela grozna tesnoba. Nekaj časa sem tulil, dokler se mi solze niso posušile. Še dolgo pa me je mikalo po celem životu in umiriti se nikakor nisem mogel. Skozi zatekle oči sem videl, kako živina dviga glave in me vsa začudena opazuje. Poleg strahu me je pekla tudi laž, pri kateri me je oče zalotil. Ves siromašen, obupan in z utripajočim srcem sem čakal konca paše. še preden se je začelo večeriti, sem začel goniti živino iz globage gori na rob, kjer sem jo pasel, dokler niso začele večerne sence legati na mračno dno Pekla. Domov sem prišel ves objokan in ves pretresen. Oče se je smejal, toda mati je rekla: "V Pekel pa ga ne goni več past, je še premlad in lahko dobi kak pristrah." (Dalje prihodnjič) IŠČE SE 5 ali 6 neopremljenih sob ZA ODRASLO DRUŽINO Kdor ima za oddati, naj pokliče UTah 1-6049 VAS MUCI NADUHA? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. Velik razmah motelov šlrom držee Moteli služijo za prenočišča potnikom, izletnikom in turistom, posebno tistim, ki potujejo z avtomobili. Z gradnjo tovrstnih poslopij so pričeli šele pred nekaj leti, danes pa jih je širom Zedin jenih držav raztresenih okrog 53,000, in še vedno gradijo nove. Moteli so se potujočemu občinstvu najbolj priljubili zato, ker so po večini zgrajeni po podeželju, ob prometnih cestah, s katerih je lahak dovoz do njih. Do hotelov je v velikih mestih težko priti z avtomobili in dostikrat tudi nimajo prostora za par kan je avtomobilov v primerni bližini. Pri motelih na podeželju ni takih ovir. Sicer zadnje čase gradijo velike motele tudi v večjih mestih in graditelji poskrbijo, da je dovolj prostora okrog njih; s tako uredbo delajo močno konkurenco hotelom. Vsekakor moteli, nameščeni ob cestah blizu mest ali pa povsem na podeželju, dobivajo največ posetnikov. Prvotni moteli, ki so se pojavili ob ameriških cestah, so bili po večini skromne zgradbe, kjer so potniki mogli dobiti sobe za prenočišča ter prostor in morda gasolin za svoja vozila; drugih udobnosti za prenočevalce navadno ni bilo. To se je v zadnjih letih zelo izpremenilo. Si- cer še vedno obratuje nekaj motelov starejšega tipa, toda lastniki novejših motelov skušajo dati svojim gostom vse mogoče udobnosti in luksuznosti. Moderni novi moteli nudijo svojim gostom sobe z zračnim ohlajevanjem, s hladno in gorko vodo, s kopalnicami in prhami, s televizijo, s telefonom v vsaki sobi, z igrišči za otroke in nekateri celo s plavalnimi bazeni. Gostom so na razpolago lepotilni saloni, brivnice, pranje avtomobilov in razne potrebščine za iste itd. Vsi boljši moteli imajo tudi kake vrste restavracije ali pa naprave za malo kuho v sobah. Gostom so na razpolago čitalnice, dnevni časopisi, mehke pijače itd. Seveda, pristojbine v takih luksuznih motelih so višje kot v bolj skromnih. Med graditelji motelov je konkurenca in skušajo prekositi drug drugega. Zgradnja nekaterih motelov stane do pol milijona dolarjev in več. Največ mote lov je v krajih, kjer je avtomobilska potovalna sezona dolga. Tako jih ima samo Florida 4,500 in nadaljne še gradijo; v južni Califomiji jih je 650. Vsekakor moteli rastejo v vseh državah jiaše Unije, od Maine do Califor-nije. Samo v lanskem letu jih je bilo zgrajenih nad štiri tisoč. V primeri s tem je bilo v vseh Zedin jenih državah v vseh letih po zadnji vojni zgrajenih manj kot ducat velikih' hotelov. Moteli v Zedinjenih državah NAZNANILO CENJENI JAVNOSTI SPOROČAM, DA SEM ODPRL SVOJ URAD ZA kiroprakstvo v SLOV. NAR. DOMU, 6411 ST. CLAIR AVE. novo poslopje, soba št. 6 Cyril L VonSavage — tel. EX 1-4779 QUALITY AT; A PRKSE-^EASY -TERMS STAKiCH FURNITURE CO. JAMES P...STAKIĆH. ftop. IVanhoe 1*8288, Д6305- .Walerlde Read STORE HOURS:,Monday, Thursday, Friday—6%K:M. tOL""9 P.M. Tuesday-Saturddy 9 A.M.:to 6 P.M.?— Wednesday 9 AM'. Xo 12 Noon — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT Today's Volga Boatmen fly at Supersonic Speeds I A AmQ America has no ex-elusive on crashing the sound barrier. Reports show Soviet Russia has bombers which fly at terrific speeds... speeds which make your home only a few hours distance from Soviet air bases. Tb guard against a surprise attack, our armed forces are now on twenty-four hour duty. But to successfully cope with such an attack, they must have warning. Un- fortunately, our radar screen has limitations and can not be completely depended upon to give tliis all-important warning. The human eye and ear of the civilian vohmteer in the Ground Observer Corps is the best means to insure the effectivcncas of our aircraft detection system. . Voliuiteer now for this vital civilian arm of our air deleiiites and join the hundreds of thousands of patriotic Americans who are helping to safeguard your home and your country. Keep your eye on the sky In the Ground observer corps so mlada podjetniška panoga, ki se je hitro razvila in kaže vse znake za nadaljni razmah. To posebno vsled dejstva, da število prebivalstva raste in da vedno več ljudi potuje z avtomobili na daljše ali krajše počitnice ali izlete. —NEW ERA, glasilo ABZ AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označ-bi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer; če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. V BLAG SPOMIN OB 25-LETNICI ODKAR JE ODŠEL V VEČNOST NAŠ NADVSE LJUBLJENI OČE GREGOR VIDMAR KI JE ZATISNIL ZA VEDNO SVOJE MILE OČI DNE 9. MAJA 1930. Dolgo let je že minulo, odkar odšel si, dragi oče, od nas, nismo Te še pozabili, vedno še mislimo na Te. Sladko spavaj v tihem grobu, odšel si tja, odkoder ni vrnitve, * a enkrat se snidemo na vekomaj! žalujoči: MARY VODICAR in ROSE MOLAN. hčeri JIM VIDMAR, sin Cleveland, O., dne 10. maja 1955. 1 kilometer — 0.6214 "statute milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 ]e ameriško 12; 40 je 14; 42 je I6i 44 je 18 in 46 je 20. Moške srajce; št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je in pol; 38 je 15; 39 je 15 in poI: 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17. V blag spomin ob tretji obletnici odkar je naš ljubljeni soprog i" dragi oče LEOPOLD SIMONČIČ Zatlsnil je svoje mile oži ^ dne 10. maja 1952 Tri dolga leta so minila, odkar si Ti zapusti! nas, črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Tebe ves. ta čas. Žalujoča soproga LEOPOLD JR. in ОТТО' sinova ' in njih družini Cleveland, Ohio, dne 10. maja 1955. V blag spoinio inf^' druge obletnice prerane > nepozabnega očeta in %^агеЗ' očeta ter brata MICHAEL JALOVEC ki je umrl dne 10. maja 1953- Zakaj si, dragi a ta, šel samevamo, brez Tebe dolg J® . pogrešamo ljubeči Tvoj zaman, zaman" Te kličemo Na Tvoj grob bomo položili« rudečih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni nase. da spomin na Te je svet. Žalujoči: Michael ml., sin Mrs. Matilda Nosse, Mrs-Mary Matko, Mrs. R®** Nosse in Mrs. Helen Pirti, hčere John, brat, in vnuki Cleveland, Ohio, dne 10. maja 1955. V BLAG SPOMIN ob prvi obletnici odkar je umrla naša ljubljena soproga, mama, stara mama in sestra Kristina Urankar Zatisnila je svoje mile oči dne 10. maja 1954. m. Prerano si morala umreti žalostne v solzah zapustila nas, krute usode ni moč razumeti, da za večno zamrl Tvoj sladki je glas. Smrt je kruta, smrt je strašna, uniči up, razdre vezi, ostane le bolest v srcu in lep spomin na prošle dni. žalujoči: Frank, soprog Frank Jr., Stanley in William, sinovi Kristina Rollins, hči tinahe, in vnuki Angela Kalin, sestra Cleveland, Ohio, dne 10. maja 1955.