Doč
i 7. X. 1*30 kr^i,--prilog,5
Učiteljslci Tovariš
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana
Uredništvo In uprava; L ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek, plačajo list s članarino. Oglasi po cmniku
'ana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrtmkiranih pUma
---- Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU
m In dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rai. 11.197. Telefon Sil2
Zastopniki poverjeništva UJU — Ljubljana pri
g. ministru prosvete.
Obrazložitev zahtev pri gosp. načelniku za osnovni pouk. — Seja Glavnega odbora Činovniškega Saveza in uradniški zakon. — Sporazum v UJU in razpoloženje za nujno pozitivno in stvarno delo v korist šolstva
in učiteijstva.
Dne 13. t. m. je minister prosvete, gosp. Boža Maksimovič sprejel zastopnike poverjeništva UJU — Ljubljana pov. Andir. Skulja, tajnika Josipa Kobala in urednika »Učit. Tovariša« Ivana Dimnika.
Zastopniki so predložili g. ministru nuj» ne potrebe, ki bi jih bilo treba rešiti v inte» resu šolstva in učiteijstva Dravske banovine.
Opozorili so na stanje glede šolskega nadzorstva v nekaterih »rezih, kjer so bili ob koncu pretečenega šolskega leta postavljeni tkzv. pregledniki ter je položaj ostal za šol» stvo in učiteljstvo povsem nejasen. Naj se reši vprašanje tako ali tako, je nujna po» treba, da zavlada v tem pogledu neka defi» nitivnost in stabilnost, ki je potrebna z ozi» rom na uspešen in miren razvoj šolstva.
Vprašanje stanarine in kuriva je tudi v Dravski banovini v veliki večini slučajev nerešeno. Učitelji ne prejemajo stanarine, ker jim je ukinjena državna stanarina, a ob» čine ne izplačujejo občinske stanarine. Celo one občine, ki so dosedaj izplačevale stana» rino, so pričele oklevati glede vnošenja sta» narine v proračun z motivacijo in v pričako» vanju, da bo ista vnešena v državni prora» čun. Poleg tega se ne izplačuje ne ena ne druga stanarina v mnogih primerih učiteljem in vrtnaricam na vadnicah pri ¡učiteljiščih, učiteljem dodeljenim v pisarne sreskih nad» zornikov, učiteljem srbohrvaščine, učiteljem prideljenim meščanskim šolam itd. Vse to predvideva pravilnik in bi bila vsa ta vpra» šanja rešena, ako bi bil pravilnik objavljen. Občine odbijajo stanarino tudi iz razloga, ker ni zadevnih izvršilnih predpisov, oziro» ma pravilnika.
Isto stanje je v pogledu kuriva, ker za» kon o narodnih šolah ne predvideva količine kuriva, ki pripada v poedinih slučajih.
Akutno je tudi vprašanje namestitev in premestitev učiteijstva z ozirom na svoje» časno objavo praznih službenih mest, ker šolstvo in učiteljstvo čaka nanje, in ki za Dravsko banovino še niso izvršena. Mnoge šole in razredi so iz tega irazloga še vedno nepopolni in brez učiteijstva.
Glede nameščanja pogodbenega učitelj» stva so zaprosili zastopniki, naj se vrše na podlagi poročil banskih uprav ter so se skli» cevali na konkretne slučaje.
Kontraktualnim učiteljem, ki jim je ban» ska uprava predlagala podelitev stalnosti, naj bi se ista čimprej podelila. Oni so dobili naše državljanstvo in je to nujno potrebno tudi iz kreditnih ozirov za omogočitev spre» jema novih učnih oseb v državno službo in zaradi otvoritve kredita za one, ki so že v službi.
V pogledu pretvarjanja višjih razredov osnovne šole (5., 6., 7. in 8.) v razrede višje narodne šole je nastala velika kolizija. Za» kon o narodnih šolah je treba v tem pogledu striktno izvajati. Pretvarjanje razredov (od» daja otrok) za razrede meščanskih šol, ni predvideno z zakonom o narodnih šolah. Za» ščititi je treba učiteljstvo narodnih šol, ki mu daje zakon o narodnih šolah zakonito pravico do naturalnega stanovanja v šolskih zgradbah zidanih za osnovno šolo, da se ta
stanovanja ne bodo oddajala učiteljem dru» gih šol, na škodo učiteijstva narodnih šol. Ker rešuje tudi to vprašanje pravilnik k za» konu o narodnih šolah, se tudi iz tega raz» loga pirosi za njega nujno objavo.
V pogledu stanarine so se obrnili zastop» niki do g. ministra s prošnjo, da se ¡tudi uči» teljem regulira gmotni položaj in stanarina v zmislu poviškov po novem uradniškem za» konu. Gospod minister je sam pojasnil, da se pri izdaji zakona o narodnih šolah ni mo» glo regulirati materijalno stanje učiteijstva, obljubil pa je, da hoče posvetiti vso pažnjo temu vprašanju ob priliki revizije Juradni» škega zakona. Vse kategorije ostalih uradni» kov so s specialnimi zakoni in uredbami do» bile specialne doklade, izvzemši učiteljev. Iz tega razloga so zastopniki zaprosili go» spoda ministra, da se učitelji razvrste :po novem uradniškem zakonu z ozirom na pred» pisano izobrazbo (4 + 5=9 let študija in di» plomski izpit), v vsakem slučaju pa, ako imajo stanovanje v naravi ali prejemajo sta» narino od občine, da se izplača razlika med ocenjenim stanovanjem ali občinsko stana» rino in povišano stanarino po novem urad» niškem zakonu.
Prosimo g. ministra, da se prizna in iz» plača upraviteljska doklada vsem upravite» Ijem, izvzemši onim, ki so oproščeni pouka v razredu.
Urediti je treba tudi izplačilo stanarine onim učiteljem, ki so sprejeti v tečaj za de» fektno deco v Beogradu, da jo bodo prejeli iz državnega proračuna, ker jim jo občine ne bodo izplačale z ozirom (na to, da niso zaposleni v šoli dotične občine.
Zastopniki poverjeništva so zaprosili g. ministra, naj veruje, da so vsa ta vprašanja iznešena edino v interesu šole in učiteijstva ter iz ljubezni do urejenih razmer v naši državi, v popolnem zmislu intencij kraljev« ske vlade ter jih iz tega razloga priporočajo kot nujna.
*
Nato so se zglasili zastopniki poverje» ništva tudi pri načelniku za osnovni pouk g. Drag. Djordjeviču, da ga podrobno informirajo o vseh teh zadevah. G. načelnik je z veliko pozornostjo in zanimanjem pre» motril vsa ta vprašanja.
Dne 12. oktobra se je vršila seja Glav» nega odbora Činovniškega Saveza, kateri je prisostvoval poleg predsednika Zveze dr» žavnih nameščencev v Ljubljani g. Maksa L i 11 e g a tudi podpredsednik Zveze, pov. UJU tov. Andrej Skulj. Ta seja je bila v prvi vrsti posvečena uradniškemu in pen» zijskemu zakonu ter spomenici Zveze držav» nih nameščencev v Ljubljani, o čemer prina» šamo podrobno poročilo na drugem mestu.
To priliko so porabili zastopniki pover» jeništva. da so med potjo stopili v stik z za» stopniki zagrebškega poverjeništva, v Beo» gradu pa z zastopniki izvršnega odbora in beograjskega poverjeništva. Odločilni fak»
torji so pristali na želje ljubljanskega, za» grebškega in splitskega poverjeništva, spre» jete na Zidanem mostu, o čemer prinašamo poročilo na drugem mestu ter je s tem po» dana lepa baza za uspešen in sporazumen razvoj naše organizacije.
Predsednik UJU g. M i 1 a n R a b r e » novic je bil iz tega razloga dvakrat pri g. ministru. Zadeva se je tikala tudi potrditve novih pravil.
Dne 19. in 20. oktobra se bo vršila seja širjega glavnega odbora UJU v Beogradu, na katero pridejo zastopniki vseh poverje« ništev in katera bo v prvi vrsti posvečena razvrstitvi in zahtevam učiteijstva z ozirom na nov uradniški zakon.
Zastopniki poveirjeništva » so odšli iz Beograda z zadovoljstvom v srcu ter v trd« nem prepričanju, da je le v pozitivnem, treznem in stvarnem delu naš spas in le v tem tudi zmaga naših zahtev.
Za ojačanje našeg Udruženja.
(Odgovor Izvršnog odbora UJU.)
Posle našeg pisma (štampanog u 77 broju »N. prosvete«) upučenog sekcijama potpisni» cama ovog Zapisnika, mi smo očekivali da čemo na jednom zajedničkom sastanku sve nesuglasice raspravljati i sporazumno rešiti, bez postavljanja ikakvih uslova ma s koje strane. I kada smo, prvo iz »Učiteljskog To» variša« a po tom i iz upučenog nam pisma, zaznali za ove uslove i za sastanak u Zid. Mostu dviju sekcija, bez ostalih i bez nas, iskreno da rečemo, na nas je to učinilo ve» oma težak utisak. Pitali smo se: zar i mi ni» srno mogli biti na tom sastanku, i zar se nije moglo pokušati da se te nesuglasice otklone dogovorno i bez postavljanja uslova? Ali ka» da su nam več postavljeni uslovi, mi na njih odgovaramo otvoremo, iskreno i drugarski, bez ikakve rezerve, svesni svoje odgovor» nosti.
Pošto se u I., II., IiL, IV. i V. tačei po» menutog Zapisnika iznose mišljenja o ovo» me što je bilo na poslednjoj našoj Glavnoj skupštini to ako bismo i mi na sve to odgo« varali, nesumnjivo je da bismo došli u kon« flikt, stoga u ta pitanja, pošto od toga ni druga strana ne pravi pitanje, ne mislimo i nečemo ni ulaziti i najbolje je i ne ulaziti. Ali izjavljujemo da o legalnosti i pravilnom izboru nove uprave medu nama na sednica» ma Širega odbora ne može biti nikakve dis» kusije, i to imamo primiti svi bez izuzetka, jer ono što je Skupština rešavala, samo ona može i menjati. To je pitanje van našeg do» mašaja, a sve ostalo, što god je mogučno, primarno. Sada prelazimo da na tačku po tačku postavljenih nam uslova damo svoj odgovor.
1.	Pošto je pravo svakog izbranog člana Uprave da se odreče ili ne odreče članstva u Upravi, to i mi pristajemo i izjavljujemo: da bi sadašnja Uprava imala »značaj poslov» ne Uprave do potvrde novih pravila«, od» nosno do »prve naredne skupštine UJU« dajemo časnu reč da čemo pred prvu našu skupštinu podneti svi ostavke a to če uči» niti i strana koja ovo predlaže, i onda če se tim samim staviti na dnevni red na prvoj našoj skupštini i izbor nove uprave.
2.	Pošto po našim pravilima Izvršni od» bor sačinjavaju: »pretsednik, dva potpret» sednika, glavni tajnik i 8 članova«, to bismo se ogrešili o Pravila, ako bi u Izvršni odbor Udruženja ušli i »svi poverenici« tj. pret» sednici sekcija, pošto nova Pravila, koja to omogučuju, nisu još odobrena.
Ali da bi Uprava imala »potrebnoga oslona u svim delovima staleža i organiza» cije« izjavljujemo da pristajemo da se Širi odbor sastavljen od Izvršnog odbora i pret» sednika sekcija sastaje u »redovnim rn<»seč« nim sednicama«, a ako je potrebno i češče i da »ta Uprava deluje u svim poslovima i pitanjima organizacije,« a Širi če odbor u
prvoj sednici nači samo pokriče tim izdaci« ma za dolazak pretsednika sekcija.
3.	Smatramo da direktive za pravac pi« sanja u listu daje Uprava a ne urednik, i da ona prema tome postavlja i smenjuje ured« nike i snosi odgovornost za ono što se u listu donese. Za to imamo primera i u proš« losti kada je uprava smenila jednog uredni« ka »N. prosvete«, što je doneo izvestan čla« nak mimo Uprave. Nalazimo da se ni sa« dašnjoj Upravi ne može ozbiljno zameriti da je pisanje lista bilo neobjektivno i za sve delove nejednako pravno. Ako se mislilo na izvesnu sekciju kojoj je jedna stvar vračena, ne što se nije htela štampati, več što se iz« javila želja da u interesu naših dobrih odno« sa ne bi trebalo štampati tu stvar, jer bi u protivnom sledovao i komentar tome. A na« pomenuto je i to, da ako se i posle datog obaveštenja ipak želi štampanje, neka se vrati, ono če se i štampati. Napominjemo i to, da ne nalazimo za nemoguče »da urednik lista bude i aktivni pretsednik jedne sekci« je«, jer kada je to mogao biti pretsednik Uprave UJU koji je time imao punu vlast i u kome je tada bilo sve skoncentrisano, zašto da to ne bi mogao biti i jedan preti sednik sekcije. Ali izjavljujemo da od toga ne pravimo pitanje i da pristajemo »da ime« novani forum uprave (s poverenicima)« me« sto urednika popuni novim neutralnim licem tj. oni, koje se niukoliko nije angažovalo u ovim našim nesuglasicama. U toliko pre i tim lakše ovo če se izvesti što je sadašnji jedan od urednika »N. prosvete« ove duž« nosti primio samo privremeno, za koje vre« me nije hteo ni pripadajuču mu nagradu pri« miti; a primio se uredništva samo stoga da bi se u ovim izuzetnim prilikama pokazala veča kompaktnost potreban autoritet Uprave.
4.	Ova reorganizacija, izvršena na izlo« žen način, pošto če nesumnjivo imati potreb« nog oslona u svima delovima staleža i orga« nizacije i veči autoritet, izvršiče se odmah, jer če se Širi odbor u najkračem vremenu sastati.
5.	Kao što smo se izjavili pristajemo da »mandat ove Uprave ne može ni u kom slu« čaju da traje duže od prve naredne skupšti« ne UJU«, samo ne znamo zašto se zahteva da se ta naredna Skupština održi baš u Spli« tu, kad to nikakve veze niti je imalo niti ima sa ovim pitanjem, i kad po Pravilima UJU (čl. 17.) »Izvršni odbor odreduje dnev« ni red, mesto i dan sastanka Glavne skup« štine.«
No i ako Pravila izrično nareduju da odredivanje mesta Skupštine vrši Izvršni od« bor, mi ipak izjavljujemo da pristajemo da se mesto održanja naredne Skupštine reši u Širem odboru sporazumno.
Ovim smo dali naš precizan odgovor na svih 5 tačaka postavljenih nam u uslovima.
Še je čas, da dvignete število naročnikov „Našega roda", pošljite še naknadna naročila.
LISTEK.
JANKO GAčNlK:
Nacionalna vzgoja.
(Zmage narodnih šol.)
Ob deseti obletnici plebiscita na Koro» škem se pri nas kaj mnogo govori o vzrokih našega poraza; najraje pa se govori o kriv« cih, ki se jim pripisuje za 'Jugoslavijo ne« srečni izid plebiscita. Pri nas iščejo in kažejo na krivce, v sosednji Avstriji pa med velikim navdušenjem slavijo tudi može, ki so plebi« scitno propagando vodili in se jim pripisu» jejo zasluge za zmago dne 10. oktobra 1920.
Za nas jugoslovenske učitelje je pri vsem tem gotovo najbolj zanimivo, da je med možmi, ki jih sedaj Nemci slavijo in odliku» jejo, izredno mnogo učiteljev in da ti učitelji zavzemajo vodilna mesta nemškega plebi» scitnega propagandnega dela; saj je vodja in duša vsega tega dela bivši osnovnošolski učitelj g. Vincenc Šumi.
Najvnetejši njegovi pomagači so zopet učitelji, med temi v prvi vrsti pisatelj Per»
konig, pisec krasne propagandne knjige, »Ein .Volk in Not«, ki je posvečena dušev» nemu vodji vsega nemškega boja za Koro» ško, Vincencu Šumiju. Učitelji Šumi, Perko» nig, Preglav, Canko, pa še drugi so bili tudi prvi, ki so že leta 1918. zbrali prve protiju» goslovenske bojne čete in je bil njihov prvi vrhovni poveljnih učitelj Preglav. Vendar pa bi mi Jugosloveni plebiscita na Koroškem ne izgubili kljub vsemu propagandnemu delu naših nasprotnikov za časa plebiscita, ko bi učitelji na Koroškem ne delovali že davno pred plebiscitom na raznarodovanju našega naroda na Koroškem. Vzroki nesreč» nega izida plebiscita segajo daleč nazaj, še desetletja nazaj v dobo pred svetovno vojno.
Gotovo je, da so po mestih in trgih go» spodarski vplivi in socialne razmere speljale tisoče in tisoče Slovencev v nemški tabor že davno pred začetkom svetovne vojne, ven» dar pa je, posebno po vaseh v zadnjih deset« letjih pred izbruhom svetovne vojne največ naših ljudi potujčila šola, predvsem osnovna šola. In kdo je duša šole.i— seveda učitelj, osnovnošolski učitelj. Ze poprej sem omenil imena nekaterih koroških učiteljev, ki so vo« dili boje in plebiscitno propagandno delo )— razume se, da so ti učitelji tudi osnovnošol»
sko mladino vzgajali v protislovanskem du« hu. 'Razen v par samotnih vaseh in v gorskih krajih z enorazrednicami, so bili na vsaki šoli osnovnošolski učitelji organi ponemče« valne politike.
Bili so to večinoma sinovi takih sloven» skih staršev, ki se za šolsko vzgojo svojih otrok v nacionalni smeri niso zanimali, ker so popolnoma zaupali šoli, so bili sami na» rodno nezavedni ali pa so špekulirali na boljšo bodočnost svojih otrok. Tako je že osnovna šola odtujila slovenskemu narodu bodočega njegovega učitelja. Potujčevanje učiteljskega naraščaja se je nadaljevalo po» tem Ina učiteljišču in če še to ni zadostovalo, da bi stopil učitelj, sin slovenskih staršev v tuje službe, v službo potujčevanja lastnega naroda, je v nemško nacionalnih vodah pla» vajoča šolska oblast namestila upornega uči« telja v kaki prav samotni koroški vasi ali pa na planinske šole kakor sta Strojna in Ojstri« ca pri Dravogradu, Le malo učiteljev je vzdržalo in ostalo zvestih majki Slavi, tem veljaj vsa čast in vse priznanje; bili so sa« moten hrast na širokem travniku; le za nje je veljal Koseskega izrek: »Hrast se omaje in ¡hrib zvestoba Slovencu ne gane«. Ob tej priliki bodi tudi poudarjeno, da je ravno
prevaljski okraj, t. j. Mežiška dolina, tako srečna, da je mogla prevzeti v boju izkušene narodno«kulturne bojevnike, katerih značaji so se iskresali v valovih pangermanskega morja in le tem učiteljem se je v prvi vrsti zahvaliti, da postaja Mežiška dolina vedno bolj jugoslovenska. Načini bojev teh učite« ljev so sicer različni, nacionalni namen pa je pri vsakem, pa naj si bo tega ali onega sve« tovnega naziranja — isti namreč — (da se iz« gubljeni sinovi zopet privedejo v naročje majke Slave.	:
Toda povrnimo se zopet v mislih na Ko« roško v predvojnih časih in poglejmo v šolo, v razred učitelja ponemčevalca.
Zvest navodilom od zgoraj uredi vsako učno uro in z njo vsak učni predmet tako, da služi ponemčevalnemu namenu. Ni mu ravno do tega, da bi slovenski otrok pridobil mno« go znanja, ni tudi neobhodno potrebno, da bi se moral slovenski otrok naučiti nemškega jezika, glavno je in to je cilj koroške šole, da se otrok vzgoji v slovenskega narodnega odpadnika, da vzljubi nemški narod, zasov« raži pa lastni, slovenski irod.
(Konec prihodnjič.)
Posvetite še en teden delu za „NAŠ ROD" in pošljite naročila po prejetih položnicah.
Iz ovog odgovora jasno se vidi da smo sve uslove po svojoj suštini primili, samo u for* mi, koja je našim Pravilima i skupštinskim rešenjima propisana, i ovim smatramo da su sve nesuglasice koje su ometale zajednički rad svih delova našeg Udruženja time likvi* dirane i da od sada u našem Udruženju ima da nastane potpuno normalno stanje.
Kada se sve ovo i na narednim sedni* cama Šireg odbora bude i izvelo, mi čemo i
tada i uvek ostati dosledni svojoj ranijoj iz* javi da naši položaji kao i samo članstvo u Upravi vazda stoje na raspoloženju.
U ime Izvršnog odbora
Pretsednik UJU: M. Rabrenovič. Potpretsednik: Milorad Vujanac. Član Uprave: M. V. Popovič.
Naše upravičene težnje.
Odbor Zveze državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani je na plenarni seji dne 7. oktobra 1930. soglasno sklenil in naro*
čil svojima delegatoma, ki se udeležita ple* narne seje Glavnega Saveza v Beogradu dne 12. t. m., naj zastopata njene težnje, kakor so izražene v naslednji resoluciji:
Resolucija:
1.	Glavni Savez naj na merodajnih me* stih zastavi vse sile, da se načrt novega urad* niškega in pokojninskega zakona v najkraj* šem času vzakoni.
2.	Če bi to v doglednem času ne Ibilio iz* vedljivo, naj skuša Glavni Savez doseči čim skorajšnje priznanje specialnih doklad vsemu uradništvu I., II. in III. kategorije, ki jih do* slej še ni prejelo.
3.	Našim v inozemstvu živečim upokojen* cem naj se izplačujejo neokrnjene draginjske doklade. V ta namen naj se črta čl. 23. od« ločbe ministrskega sveta z dne 8. oktobra 1924., D. R. br. 107.201 ex 1924. in naj se ti zahtevi smiselno prilagodi tudi odločba pred* sednika ministrskega sveta z dne 22. janu* ar j a 1930., št. 1747/1.
4.	Ker so zaradi odprave stanovanjske zaščite mnogi hišni lastniki zvišali najem* nine preko zlate paritete, naj se vsaj za dr* žavne uradnike in upokojence najemnine za* konski maksimirajo ali naj se na kakršenkoli drugi način čezmerno in oderuško zviševanje najemnin prepreči.
5.	V Dravski banovini naj se uvrstita vsaj mesti Maribor in Murska Sobota v I. draginjski razred.
6.	Davki na osebne prejemke državnih uradnikov in upokojencev, ki predstavljajo zanje težko breme, naj se čim bolj reducirajo in s tem ustvari delno izboljšanje njihovih osebnih prejemkov.
7.	Aktivni in upokojeni državni uradniki naj se s posebnim zakonom oproste plačeva* nja odkupnine za tridnevno osebno delo, ki jim ga nalaga čl1 38. zakona o samoupravnih cestab.
8.	^Državnim upokojencem naj se prizna vsaj dvanajstkratna ugodnost polovične vož*
nje po državnih železnicah in parobrodih na leto.
9. Dvomesečna posmrtna pomoč naj se
priznava brez drugih formalitet rodbinam umrlih aktivnih uradnikov, ki so dokazano siromašne.
10 Brezplačno lečenje naj se prizna vsem aktivnim in upokojenim državnim uradni* kom tudi za II. razred državnih in banovin* skih bolnic.
11.	'Omoženim državnim uradnicam naj se prizna izplačilo polnih draginjskih doklad.
12.	Vprašanju ustanovitve uradniških zbornic po posameznih banovinah naj se po* sveča v smislu sklepov skopljanske glavne
skupščine iz leta 1929. največja pažnja. •
Vse pokrajinske zveze in vsa pri Glav* nem Savezu neposredno včlanjena centralna udruženja morajo plačevati članarino Glav* nemu Savezu (točka a) čl. 10. in čl. 26. statu* ta) redno in pravočasno. Zato naj Glavni Sa* vez čim prej izda vsem pokrajinskim Zvezam in centralnim udruženjem ob zapretitvi sank* cije, ki jo določa statut, nujni poziv, naj toč* no izpolnjujejo članske dolžnosti. Organiza» cije, ki ne izvršujejo teh osnovnih dolžnosti, naj se brezpogojno izločijo iz Glavnega Sa* veza.
Končno odbor Zveze naroča delegatoma, naj stavita sledeči vprašanji:
1.	V kakšnem stadiju se nahaja vprašanje splošne ukinitve prispevkov za Zvezo nabav* ljalnih zadrug ter vprašanje ukinitve prisil* nega članstva pri istih?
2.	Kakšen odgovor je uprava Glavnega Saveza prejela na predloženo resolucijo, spre* jeto na glavni skupščini v Skoplju dne 23. septembra 1929., od kompetentnih mest?
V ostalem vsebuje resolucija, katero sta Zvezina odposlanca, gg. M. Lil le g in An* d rej Skulj, predložila v imenu Zveze dr* žavnih nameščencev v Ljubljani plenarni seji Glavnega Saveza dne 12. oktobra 1930., še več zahtevkov, nasvetov in predlogov za pre* osnovo in izboljšanje notranjega ustroja centralne organizacije, ki pa po svoji naravi ne sodijo v javnost.
Za razvoj gospodinjsko nadaljevalnega šolstva v Dravski
banovini.
(Zborovanje voditeljic gospodinjsko nadaljevalnih šol.)
Dne 6. in 7. t. m. so se zbrale učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol v Okrožnem uradu za zborovanje delavcev v Ljubljani, k delovnemu načrtu za te šole.
Navzoči predstavniki: G. ing. Podgor* nik, načelnik banske ukrave, g, Kofol, zastop* nik Kmetijske družbe, tov. Kobat, zastopnik UJU, pov. Ljubljana.
Pozdravi.
G. ing. Podgornik pozdravi v imenu banske uprave. G. Kofol pozdravi navzoče v imenu Kmetijske družbe. Tov. K ob al pa v imenu UJU ter opraviči tov. poverjenika, ki je uradno zadržan.
Poročila, i
G. prof., referent K r o š e 1 poroča o sta* nju gospodinjsko nadaljevalnih šol iz Drav* ske banovine. Med govorom omeni razstavo, ki je bila prirejena v isti dvorani. V za* časni odbor so izvoljene: predsednica tov. Mešiček Anka, podpredsednica tov. Leopol* dina Kovič*Pleveljeva, tajnici tov. Jankovič in Kulovec. Ob 12. uri je bilo zaključeno dopoldansko zborovanje.
Strokovna poročila.
Nadaljevanje ob 14. uri. i
Tov. predsednica pozdravi navzoče in odda besedo predavateljici tov. Kovič* Pleve :ljevi, 1 ki je obravnavala temo: »Kako ohranimo po deželi pri ¡gospodinjsko nadaljevalni kmet. znaičaj«. Obravnavala je sledeča vprašanje: 1. Po pripravi učiteljice. 2. Podpora oblasti. 3. Alkohol: v družini. 4. Oprema hiše. 5. Prazniki. 6. Razmerje med taščo lin »mlado«. 7. [Odnošaji do \poslov. 8. Odnošaji do moža. 9. Vzgoja otrok. 10. Pri* jateljstvo med sosedščino. 11. Ljubezen do domače grude in navade mestnega življenja. 12. Potreba vrta je domače cvetje. 13. Eks* kurzije. 14. (Hrana, ki je mogoča v kraju. 15. Stare tradicije. 16. Ročno delo. 17. (Na* rodna noša. 18. Domača kronika. 19. Za* ključne slavnosti .
K debati predavanja so se priglasile tov. Žagar jeva, Pleškova, IMešičkova, Vad* njal in (Rakova.
Poročila voditeljic tečajev.
Nato so voditeljice gospodinjsko nada* ljjevalni šol podala poročila |iz posameznih krajev, in sicer: 1. Celje okolica, ftov. Kovač. 2. Domžale, Lazar. 3. Celje šolske sestre č. sestra (Vilma. 4. Gorje pri Bledu, Razin* gar. 5. Hum pri Ormožu, Vadnjal Anica. 6. Grahovo, Mercina. 7. Ljubečna pri Celju, Žagar in Olga Plevel j. 8. Moravče, 'Žitko
V..	Zaradi posebnih nalog, ki jih vrši kmetsko gospodinjsko nadaljevalno šolstvo so za njeno upravo in organizacijo potrebni posebni usposobljeni organi. Naj bi se upra* va teh šoli ne smatrala kot manj važen pri* vesek kake druge uprave in bi se pritegnile k sodelovanju tudi strokovnjakinje iz vrst učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol.
VI.	Pri inovih šolskih zgradbah in preži* davah naj se vselej tudi misli na prostore za gospodinjsko nadaljevalno šolo in naj se pred odobrenjem načrta da priliko izkušeni učiteljici gospodinjsko nadaljevalne šole, da poda svoje mnenje glede primernosti teh prostorov.
VII.	Naše prizadevanje vzgojiti v kmet* ski mladini zmisel za okusno domačo opre* mo in okras kmetskega doma in naša težnja, izriniti iz njih razen ničvreden kič, bi našla veliko oporo, ako bi nam nudila kr. banska uprava kake pripomočke tv ' obliki ^ zbirk, vzorcev, umetniških map, nastenskih slik, ki bi krožile od šole do šole in bi z njimi lahko nazorno demonstrirale Isvoja navodila.
VIII.	Za usmirjenje našega dela in naše stalno spopolnjevanje in samoizobraževanje bi bilo velikega pomena posebno glasilo za kmetske in kmetsko*gospodinjske šole. Na* ročamo odborom delovnega , občestva, da skušajo to misel realizirati, bansko upravo pa prosimo, da nam nudi svojo pomoč.
Odbor delovnega občestva gospodinjsko nadaljevalnih šol.
V odbor so izvoljene: Predsednica tov. Mešiček, podpredsednica tov. Pleško, odbor* niče: tov. Jankovič, Leben — za poverjenice UJU: Kovič*Plevelj in Pleško.
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA ^ - /ifi
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/1§.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. - Naro čila po meri se izvr-En gros. En de3ar. šuiejo hitro in točno
S/
Minka. 9. Makole, Potučnik Ema. 10. Moste, Rakova. 11. Pernice, Praprotnik. 12. Žirje, Miklavčič. 13. Križ |nad Mariborom, ,Čepe. 14. Gaber, Grum Andreja. 15. Št. Lenart iv Slov. goricah, Avgusta Vigert. 16. Zagorje, Žitko lAnica. 17. -Šmartno »v (Rožni dolini, Ivanka Požar.
Ob 6. uri se je skupščina prekinila in nadaljevala drugi dan ob 8. uri zjutraj.
Drugo predavanje.
Podpredsednica otvori anketo ter je oddala besedo 'predavateljici tov. iMeši* ček. Predavala je o temi: »Kako praktičen pouk zvežemo s teoretičnim poukom«. K de*
bati so posegle tov. Jankovič, Žagar, Golo* bova in Rakova.
Nato je sledila razlaga poslovanja, o katerem je poročal g. referent Kirošelj.
Razstava učil, ročnih del in knjig za gospo* dinjskosnadaljevalno šolstvo.
Za udeleženke je bila prirejena razstava vzorčnih knjig za gospodinjstvo ter učil in ročnih del, izvršene od učenk gospodinjsko nadaljevalnih šol.
Največ so razstavile šolske sestre iz Maribora. Vse je zelo zanimala domača le* karna, v kolikor jo gospodinja sama lahko nasuši in izvrši doma. Med drugimi so bila Izstavljena žakljevinasta, zelo praktična ročna dela iz Ljubečne in Jevnice.
Sprejeti predlogi.
I.	Delovno občestvo gospodinjsko na* daljevalinih šol prosi bansko upravo, da po* stopoma v okviru finančnih razmer oskrbi gospodinjsko nadaljevalnim šolam Ipotrebni kuhinjski inventar, štedilnik, šivalni stroj.
II.	Tečaji za učiteljice za gospodinjsko nadaljevalne šole naj se vrše po smernicah, ki jih je zamislila bivša mariborska samo* uprava.
III.	Za prepotrebne sestanke odbora go* spodinjsko nadaljevalnih šol naj bi prispe* vala vsaka gospodinjsko nadaljevalna šola 1% sprejetega honorarja.
IV.	Za težavno in odgovorno nalogo uči* teljice kmetske gospodinjsko nadaljevalne šole je treba temejite priprave, ki je .ne mo* rejo nuditi kratkotrajni tečaji. Taka teme* Ijita in vsestranska izobrazba je mogoča le v posebnem internatsko urejenem zavodu, kjer bi se osredotočilo vse delo za napredek kmetsko*gospodinjskega šolstva in ljudske prosvete na deželi. Že več let opozarjamo na potrebo takega zavoda za izobraževanje učiteljic in prosimo kr. bansko upravo, da uresničenje te ideje čimbolj pospeši.
Iz Zveze diž. n meščtvcev.
SEJA GLAVNEGA ODBORA ČINOVNI* zKEGA SAVEZA V BEOGRADU DNE 12. OKTOBRA 1930.
Zvezo državnih nameščencev v Ljubljani sta zastopala predsednik g. M a k s o Lilleg in podpredsednik Andrej Skulj, pover« jenik UJU.
Najvažnejše in najaktualnejše (vpraša* nje vsega državnega uradništva je čimprejšnje uzakonjenje uradniškega zakona.
Ni to vprašanje važno samo za aktivne uradnike, še težje ga čakajo penzijonisti. Po poviških, ki so jih prejeli uradniki iz I. kate* gorije, čutijo potrebo po reviziji posebno oni iz III. in nekatere stroke iz II. kategorije, ki do sedaj še niso bile deležne poviškov, ka* kor (tudi penzijonisti, posebno staroupoko* jenci. Veliko je uradnikov, ki komaj čakajo odpomoči, kar naj jim da novi uradniški za* kon in z njimi uzakonjeni poviški na pre* jemkih.
V podrobnosti zakonskega osnutka se ne da spuščati, ker niso oficielno znane. Lahko se poudari, da bo ;novi Izakon Sr vsa * kem oziru izboljšan in so se upoštevali vsi upoštevanja vredni nasveti in predlogi. Ma* terijelno vprašanje je upati, da bo ugodno rešeno. Detajlno se ni govorilo.
Preden bo zakon podpisan, bo upošte* vana vsaka želja in to vsake kategorije. Vsak bo moral biti razvrščen po usposobljenosti in odgovarjajočim študijem.
Zakon o uradnikih je gotov. Istotako sta gotova zakona o penzijonistih in penzijskem fondu.
Na nas je, da sedaj sodelujemo na raz* vrstavanju, kar je najvažnejše, pri katerem delu morajo sodelovati vse kategorije, vse stroke. To mora biti delo nas vseh, da bo popolno in pravično.
Razvrstitev mora biti prilično hitro iz* vršena. Po razvrstitvi bodo pozvane vse naše organizacije, da dajo svoje mnenje, nasvete in predloge. Iz vsega tega bo nastala popolna jasnost.
Ves zakon je izboljšan v vseh ozirih na podlagi raznih predlogov in kritik.
Penzijski zakon.
Tu bo treba nove organizacije vsega si* stema. Fond bo uveden. Penzija pripada dr* žavnim uradnikom po 10. efektivnih službe* nih letih in polna s 35 službenimi leti. Pro* cent bo, kakor se čuje, mal in se bo računal od 3 do 4% od vseh stalnih prejemkov.
Proučili so se zakoni Francije, Nemčije, Angleške, 1 Češkoslovaške J in Madžarske. Francozom in 'Nemcem se še ne bomo mogli približati, pač pa Čehoslovakom in Madža* rom. Cilj je, da se odpomore najpotrebnej* šim in s tem pobija korupcija. Pridobitev bo, če se bodo vsi prejemki vštevali v penzijo. Sedaj je vsak dan nevarno, da se prejemki (draginjske doklade) zmanjšajo.
Da pa bo mogel Čin. Savez doseči čim večje uspehe, je potrebno, da okrepimo našo Zvezo v Ljubljani.
Poudarjalo se je naj Čin. Savez deluje na to, da bo izakon objavljen vsaj v decem* bru, v skrajnem slučaju je popustiti od za*
hteve takojšnje realizacije, da bi se nove plače izplačevale šele 1. aprila 1931.
Kako je s stanarino za učitelje,
ki imajo po novem zakonu o narodnih šolah uzakonjeno posebno stanarino, odnosno sta* novanja v naravi.
Pov. Skulj je pojasnil, da velika ve* čina učiteljev ne prejema stanovanj v na* ravi ne v denarju od občin. Je to težko vpra* šanje, ki bo vplivalo na razvoj našega šol* stva in prosvete. Učiteljstvo je v drugačnem položaju kakor ostalo uiradništvo. Prvo služ* buje največ v krajih kjer sploh ni dobiti sta* novanj, zato mora dobiti primerna stanova* nja v naravi. Jasno pa je, da bo event. povi* šana stanarina mišljena kot nekaka draginj* ska doklad in bi ne bilo prav, >da bi jo uči* teljstvo izgubilo. Je odločno zato, da se da učiteljstvu naturalna stanovanja in plača diferenca precenjenega stanovanja, oziroma med občinsko in državno stanarino po no? vem zakonu.
Savez je dobil nalog, da v tem pravcu deluje.
Član Bratanič želi, naj se Savez zavzame, da se da poviške vsem onim kategorijam, ki jih do sedaj še niso prejeli in to itakoj, da bodo lažje čakali, ker so pomoči nujno po* trebni.
Glavna skupščina Čin. Saveza.
Član Bratanič je za odgoditev skupščine za eno leto, ki 'pa naj bo potem na Cetinju.
Predsednik ej za to, da se vrši v Beo* gradu, in sicer takoj ko se pokaže, ko bo najnujnejše, da podpremo delo na čin. za* konu. Do takrat pa bodo pozvani predstav* niki organizacij, da dajo svoje predloge za nasvetovanje in da se po potrebi poudarijo obče važne stvari na skupščini sami. 'Zago* tavlja pri tej priliki, da bo vsaka predstavka katerekoli kategorije prečitana.
Sklep. Skupščina se vrši v Beogradu pred sprejetjem uradniškega zakona, da ta podpre delo komisije in opozori vlado, da v polni meri ugodno reši to vprašanje.
Tovariši iz Cetinja le žele, da se vrši kongres v Cetinju.
Podpredsednik pledira za Beograd, v Cetinju pa naj bo po sprejetju zakona, ko bomo dobili poboljšanje naših prejemkov. Samo iz skrbi za dober izid zakona in ugod* no rešitev materialnega vprašanja smo za Beograd.
Prispevki za nabavljalne zadruge.
Sproži se vprašanje prispevka za nabav* ljalne zadruge. Podpredsednik je mnenja, da se je v tej stvari zgrešilo. Je za to, da bi pri* speval vsak uradnik 36 mesecev, več plačano naj se vrne.
Novi bi itak plačali (tudi po 36 mesecev. Predsedniki organizacij bi morali biti v vod* stvu (odboru) in ti naj bi odločali in kon* trolirali delo in razpolaganje z denarjem. Zadeva naj pride na dnevni red glavne skup* ščine Čin. Saveza. da odloči ali naj plačuje in če, kako in koliko naj plačuje.
Spomenica Zveze državnih nameščencev v Ljubljani.
Član Lilleg je prečital spomenico ljub* ljanske Zveze in jo primerno in s poudar* kom tolmačil. Prvi del je bil sprejet z veli* kim odobravanjem in soglasnimi sklepi v smislu spomenice same.
Drugi del, pri katerem je predlagatelj že itak odločno smer resolucije še podčrtal in zlasti predočil pasivnost vseh pokrajin* skih zvez izven ljubljanske in zagrebške Udruge — je ostal upravni odbor nekamo pasiven.
Stavljen je bil predlog glede plačevanja polne penzije onim, ki žive v inozemstvu, pojasnilo se je, da je za one, ki so stari nad 60 let ugodno rešeno.
Za ostale bo to težko razen za one, ki žive v tujini iz nacionalnih ozirov.
Glede stanovanjske zadeve se je raz* vnela kaj dolgotrajna debata, pa ni rodila nobenega pozitivnega sklepa.
Glavni sklepi.
Čimprejšnje uzakonjenje uradniškega zakona in zakona za penzijoniste.
Ako je to takoj nemogoče — naj se dajo dodatki onim iz I., II. in III. (kategorije, ka* teri jih do sedaj še niso prejeli.
Nujna pomoč penzijoniranim — zlasti staroupokojencem.
Skupščina naj odloči o nadaljnjem pla* čevanju prispevkov za nabavljalne zadruge.
Vse točke predlogov naše Zveze ad 1.
Pomemben švicarski
DEŠKI INSTITUT
IIIIII
ir
• v v
isce
zastopnike
v Ljubljani in Sarajevu izvenuradne
(akademiki, učitelji imajo prednost)
Natančne ponudbe naj se pošljejo pod šifro Z. R.2770 na Rudolf Mosse A. G., Ziirloh.
Osebne zadeve.
—i Stalnost v državni službi po § 71. za*
kona o narodnih šolah je priznana: Miku* ličič Anki, učiteljici v Plešcu; Zorjan Justini, učiteljici v Ločah.
MIROSLAVA LEITGEB
LJUBLJANA, JURČIČEV TRG ŠTEV. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk.
Naš rod" in „Mladinska Matica".
		
	„UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ* javlja tužno vest, da je dne 9. oktobra 1930 za vedno zatisnil svoje trudne oči blagi tovariš ŠTEFANČiČ FRANC šolski upravitelj v pokoju. Iskrenemu tovarišu in za stanovske pravice navdušenemu borcu ohrani društvo, kateremu je mnogo let načeloval, trajen in hvaležen spomin. Slava njegovemu spominu! Ribnica na Dolenjskem, dne 13. oktobra 1930. Herman Kmet t. e. predsednik. 1	
ISftiaMBaMiflftiMiiflg^		
Mnogi poverjeniki naročajo »Naš rod« jn '»Mladinsko Matico« na položnici, ne da bi označili v nalašč za to pripravljeni tabeli na zadnji strani položnice natančno število izvodov za tekoči mesec in eventualna pred« plačila.
To opuščanje zelo otežkcjča upravo pri njenem poslu, ker ne more v mnogih primerih dognati, za koliko naročnikov je odposlana vsota namenjena. Prosimo vse take poverje» nike, da se tozadevno drže natančno navo» dila, ki je bilo s položnicami doposlano na upraviteljstva vseh šol.	)
Položnice so bile odposlane 6. t. m. na vse šole. Kdor bi jih vsled kakršnihkoli vzrokov ne bil prejel, naj to nemudoma na« znani upravi »Mladinske Matice«.
Splošne vesli.
SPOMENICA ODBORA GLAVNEGA SAVEZA DRŽAVNIH URADNIKOV iN USLUŽBENCEV.
Dne 12. t. m. se je vršila plenarna odbo» rova seja Glavnega Saveza državnih uradni» kov in uslužbencev, ki so ji prisostvovali po» leg celotnega širjega odbora tudi predstavniki vseh zvez in organizacij, ki so včlanjene v Glavnem savezu.
Predsednik Glavnega saveza g. dr. Mih. Jovanovič je otvoril sejo ob 10. uri, pozdra» vil vse prisotne delegate in v daljšem govoru iznesel predloge in želje, ki jih je prejel Sa« vez po prejšnji seji od včlanjenih organi» zacij.
Za tem se je prešlo na dnevni red. Pri vsaki 'točki se je vršila debata, ki ¡so se je udeležili skoro vsi delegati, tako. da se je morala seja podaljšati tudi na popoldne. Največ se je debatiralo o potrebi čim prejš« njega sprejema uradniškega zakona, o odteg« ljajih pri uradniških plačah na račun nabav« ljalnih zadrug in tudi o kraju, kjer naj se vrši letošnji kongres.
Na konferenci je prišlo poleg drugih, tudi do sledečih sklepov:
Glavni savez naj naredi takoj vlogo na merodajno mesto glede čimprejšnjega spre» jetja uradniškega zakona, kakor tudi zakona o penzijah. Ako ti izakoni ne morejo biti sprejeti v kratkem, naj se izposluje specija» len dodatek tudi ostalim uslužbencem I., II. in III. kategorije, ki ga do sedaj niso imeli — kakor tudi nujna materijalna pomoč upo» kojencem s starimi pokojninami. Odtegljaji za Savez nabavljalnih zadrug naj se vrši sa» mo do poteka roka 36 mesecev, ampak do tedaj naj se pobira brez razlike od vseh dr» žavnih uslužbencev. Upokojencem naj se dovoli neomejena polovična vožnja, ker je to nesumljivo tudi v interesu državne bla» gajne — železniških dohodkov.
—	Stanarina učiteljstvu. IPrava muka i za učiteljstvo i za dbčine je stanarina. Ne» šteto je še tovarišev in tovarišic, ki še niso dobili izplačane stanarine, 'dasi že poteka sedmi mesec, odkar jim pripada stanarina od strani občin. Glavni vzrok je pač ito, da večina podeželskih občin ne razpolaga z de» narnimi sredstvi. Ti učitelji(ice) se pa lahko tolažijo s tem, da so vsaj na jasnem glede stanarine, ki jo bodo končno le dobili izpla» čano. V težjem položaju so učiteljice, ki so poročene s šolskimi upravitelji. Zakon niče» sar natančnejšega za nje ne določuje. Vsak« do si pač to zadevo tolmači po svoje. Seveda si večina občin tolmači 'tako, da učiteljici, soprogi šolskega upravitelja, ne pripada sta» narina, češ, da ima stanovanje v naravi. Upravitelji pa zahtevajo stanarino. Kdo ima prav? Rešite to uganko! Pripomnim le eno dejstvo. Na šoli je upravitelj, ki mu je so» proga učiteljica, ima v šoli stanovanje iz dveh sob. Tudi tretja učna moč ima v šoli stano» "vanje. Tako občina stanarine ne plačuje. Na drugi šoli so tudi tri učne moči. Upravitelj z ženo, ki ni učiteljica, ima stanovanje iz dveh sob. Druga učna moč ima v šoli sta» novanje, a tretja ga nima in zato ji občina pla» čuje stanarino. Jasno je na prvi pogled, da je prva občina v srečnejšem položaju in si bodo občine želele učiteljev (zakonskih pa» rov, da jim ne bo treba potem plačevati sta» narine. Še nismo na jasnem glede vprašanja stanarine s šolskimi upravitelji poročenih učiteljic. .
—	Plačevanje stanarine učiteljstvu. Na
vlogo UJU, poverjeništva Ljubljana z dne 2. julija 1930., št. 1306 glede izplačevanja stanarine v naprej ali za nazaj, je odgovo» rila kraljevska banska uprava, da ne more odločiti, dokler ne izide pravilnik k zakonu o narodnih šolah. — Ker se mnogi tovariši obračajo v več slučajih za tolmačenje goto» vih §§ šolskega zakona na poverjeništvo ali pa tudi v Beograd, moramo poudariti, da je vsako tolmačenje teh toliko časa nemogoče, dokler ne izide pravilnik k zakonu. Upamo pa, da bo pravilnik kmalu izšel.
—	Seja glavnega odbora UJU se bo vr« šila v Beogradu v poslopj u Jugoslovenskega dačkega doma (Kralja Milutina 66) dne 19. in 20. oktobra. Ministrstvo prosvete je odo« brilo članom glavnega odbora dopust od 17. do 22. t. m.
—	»Prosveta«. V kratkem začnemo zo« pet izdajati naš list »Prosveta« kot prilogo »Učit. Tov.«. List bo glasom programa uči» teljskega izvenšolskega dela svoj obseg ne« koliko razširil, kar bo objavljeno še pozneje v listu samem. Predvsem se obračamo tu na vse one, ki so že do tedaj, ko je list še izha« jal, pošiljali vanj dopise o svojem izvenšoT«
»Mladinska Matica«.
Letošnje leto smo združili obe mladin» ski književni ustanovi »Mladinsko Matico« in »Naš rod« v eno samo podjetje. Naročnino za obojno je mogoče pošiljati tudi v 9meseč« nih obrokih od oktobra dalje po 2"50 Din ali 22'50 Din celoletno. Otrokom je pa naro« čitev samo na eno publikacijo nemogoča.
Ker se pa oglaša vedno več odrastlih in» teresentov, ki bi se radi naročili samo na »Mladinsko Matico«, sporočamo vsem tem, da je mogoča taka posamezna naročitev samo na '»Mladinsko 'Matico« za letnih 20 Din. in» teresenti naj se obrnejo po položnice na na» slov: »Mladinska Matica«, poverjeništvo UJU, Ljubljana.
skem delovanju, bodisi na šolskem odru in raznih knjižnicah, da nam pošljejo svoje to« zadevne dopise na prosvetnem polju sploh. List bomo pa razširili tudi v smeri delovanja našega učiteljstva pri kmetsko«, obrtno«, tr« govsko« in gospodinjsko»nadaljevalnih šolah ter se že sedaj obračamo na vse na teh pod» ročjih sodelujoče učiteljstvo, da nam pošlje za list informativnih in strokovnih dopisov, ki jih bomo priobčevali v »Prosveti«. Roko« pise prosimo pošiljajte na: Urednišvto »Pro« svete«, Učiteljska tiskarna, Ljubljana, Fran« čiškanska ulica št. 6.
—	Celjsko učiteljsko društvo je izstopilo iz UJU, a je na zadnjem zborovanju vkljub temu sklenilo sledeče: »Sledil je razgovor o društvenem razmerju do stanovske 'organi» zacije in je bil soglasno sprejet sklep, ki ž njim članstvo pooblašča odbor, da ta stopi v stike z novim glavnim odborom UJU v Beogradu, ki ga ljubljansko poverjeništvo ne priznava, a društvo smatra, da je ta od» bor garancija za izboljšanje razmer v orga» nizaciji in še posebej v ljubljanskem pover» jeništvu.« — Iz resnicoljubnosti naj gorenji objavi v »Jutru« dodamo sledeče: 1. Čudimo se, kako morejo člani ¡celjskega društva sklepati o zadevah, o katerih niso dobili av» tentičnega poročila, ker na letošnji skupščini v Beogradu ni bil navzoč noben delegat celj» skega društva, niti se skupščine ni udeležil na celjskem zborovanju navzoči predsednik Kranjskega učiteljskega društva, da bi član» stvu lahko podali objektivno sliko o poteku skupščine in o situaciji. — 2. Voditelji celj» skega društva še do danes niso pripustili, da bi članstvu pojasnil zadevo tudi kak član poverjeništva, tako da bi članstvo čulo tudi drugo plat zvona, temveč je celjsko društvo napravilo sklep, da naj se zastopniki pover» jeništva ne udeležujejo zborovanj, ako niso od društva povabljeni. — 3. Razmere v po» verjeništvu je uredila z absolutno večino po» krajinska ¡skupščina in celjsko društvo go» vori le o neurejenih razmerah, ne pove pa v čem naj bi 'razmere ne bile urejene. — 4. Po pravilih je okrajno učiteljsko društvo lahko član UJU le potom pripadajočega poverje» ništva. — 5. Vsako tovrstno trenje ovira le pozitivno stvarno delo in se mu bo poverje» ništvo izogibalo ter bo reagiralo nanj le v toliko, kolikor je članstvu zaradi objektiv» nosti treba dati pojasnila.
—	Učiteljskim društvom. Z novim šol« skim zakonom je pri nas uvedena delovna šola. Odrejeno je tudi že ustanavljanje po« izkusnih razredov, ki mu Ibo gotovo v do« glednem času sledilo ustanavljanje poizkus» nih šol in nato splošno uveljavljenje novih vzgojnih načel v šolstvu. IVsak učitelj fte 'bo moral seznaniti s temi načeli; to, ne bo samo v korist šoli, temveč učiteljskemu stanu sa» memu. Pedagoška centrala v Mariboru že od svojega obstoja ¡deluje v tej smeri. Te» kom 10 »let si je osnovala knjižnico, ki po» polnoma ustreza današnjim potrebam. Daje jo vsemu učiteljstvu na razpolago. Edini po» goj je članarina mesečno 1 Din. Od mnogo zahtevanih knjig ima po dva ali več izvodov. Najbolje bi bilo, da pristopijo društva kor» porativno; članarino bi tedaj lahko pobiral društveni blagajnik z ostalimi društvenimi prispevki. Kjer bi pa pristopili kot člani sa» mo posamezniki, pa ¡si naj blagovolijo iz» brati poverjenika, ki bi zbiral članarino; v tem slučaju prosimo tudi za seznam članov. Prosimo društva, ki še niso včlanjena naj blagovolijo o tem sklepati že na prihodnjem zborovanju. — Odbor.
—	Radiospredavanja. Tovariš Viktor Pirnat iz Novega mesta je že v pretekli spo» mladi imel več radio»predavanj o slikoviti novomeški okolici, kjer mrgoli starih gradov, zanimivih naselbin in tajinstvenih samosta» nov. Zdaj nadaljuje s ciklusom »V dolini gradov« vsako soboto od 18. ure do 18"30 ure. Prvo predavanje bo v soboto 18. t. m. med najzanimivejšimi. Edinstven jugoslovenski samostan »Kartuzija Pleterje«, grobnica mo» gočnega Celjana Hermana II. Opozorili bi tovariše(ice) radio»amaterje še na istega pre» davatelja, ki bo v petek 31. t. ¡m. govoril v radio o tem t»Kako je pred 12 leti prišlo do okupacije Trsta in kako smo izgubili edini dreadnought »Viribus Unitis«, ki smo ga imeli komaj en dan«.
—	Šolska klop »Tuš« je najboljša in naj» primernejša za vsako osnovno, meščansko ali srednjo šolo. — Konstruirana je v devetih velikostih in popolnoma odgovarja vsem pe« dagoškim in higienskim predpisom. — De« tajlne načrte z vsemi potrebnimi navodili preskrbi tov. Jo s. Mercina, strokovni učitelj na Tehniški srednji šoli v Ljubljani.
—	Tovarišem risarskega tečaja v Ljub« ljani. Dehar iz Savske banovine je došel. Iz prijaznosti ga je deponiral g. direktor Reis»
ner. Moj predlog bi bil, da ostane ta vsota in preostanek od banketa deponiran pri g. direktorju kot nekak fond za ekskurzijo na Dunaj. Ta predlog so si že osvojili nekateri tovariši, s katerimi sem osebno govoril. Kdor od tovarišev ni za ta predlog, naj mi sporoči po dopisnici. Tisti, ki se ne udeleže ekskur» zije, dobe svoj delež nazaj. — Vaš »pred« sednik«.	\ ■
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= UPRAVITELJI ŠOL ŠOLSKEGA SREZA PTUJ imajo dne 19. oktobra sesta» nek v Ptuju v ¡Mladiki ob 9. uri. Razgovor o kmetijsko nadaljevalnih šolah, kakor tudi druge šole in uradovanja tikajoče se zadeve, so na dnevnem redu. O kmetijsko»nadalje» valnih iolah govori tov. IMusek. Sestanku bosta prisostvovala oba g. sreska šolska nad» zornika. Upravitelji naj se sestanka polno» številno udeleže. Drugi tovariši po dobro» došli. — Odbor.
= NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 25. oktobra točno ob 9. uri (deve« tih) dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu po sledečem dnevnem redu: 1. Poro« čila društvenih funkcijonarjev. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Volitve novega dru« štvenega in nadzornega odbora, razsodišča in odsekov. 4. Dopisi. 5. O pokrajinski skup« ščini poroča tov. L. Koželj. 6. O glavni skup« ščini poroča tov. V. Pirnat. 7. Slučajnosti. Tovariši(ice)! Zakasnili smo se, zato bodimo zdaj bolj točno in vestno pri delu! Pridite vsi in pravočasno! Pardoniran je le Št. ILov» renc do desetega vlaka. — Odbor.
PLETENINE
HBI^nHi LASTNEGA IZDELK|A najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini
■i
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo imelo prvo večerno zborovanje v petek ob ¡8. uri zvečer na šentjakobski šoli s predavanjem o šolski razstavi v Beogradu, ki ga bo podal tov. predsednik Vek. Mlekuž. — Zborovanje se bo vršilo ta teden vsled tega, ker mora predavatelj čimprej vrniti risbe, katere bodo med predavanjem skižile v pojasnilo. Ker je bilo to predavanje že pri zadnjem občnem zboru na sporedu, pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Poročila:
+ OBČNI ZBOR RADOVLJIŠKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA (na Jesenicah dne 11. oktobra t. 1. Članov 115. Navzočih 95. Predsednik otvori zborovanje ter omenja najvažnejše zadeve, ki morejo interesirati članstvo. Nato podasta svoje referate tava« riša tajnik in blagajnik. Ko poda še delegat tov. Blažič svoje vtise o pokrajinski skup» ščini v Novem mestu, se vname o društve» nem delovanju živahna debata. Ker je bil sprejet predlog o zaključitvi debate, se je prešlo k volitvam. Predsednikom je bil iz» voljen tov. Egidij Schiffrer, v odbor, ki se je po občnem zboru konstituiral sledeče pa: podpredsednik tov. Blažič Drago, tajnik Skender Oton, blagajničarka Šega Nada, da» lje tov. Gradnik Rajko, Požar Metod, Lašič Franc, Rabič Lojze, Lahajnar Janez, Koben» tar Anton. Namestnika sta Babler Leopold in Miselj Gela. pregledovalci računov: Jeglič Malči in Rus Franc. Delegatom za pokrajin» sko skupščino tov. Jegljič Poldi, Babler Pol» de in Blažič Drago. Delegacija za državno skupščino se izvoli kasneje.
Članarina ostane ista kakor lansko leto. Določijo se še smernice za društveno delo» vanje v tekočem poslovnem letu.
Posamezne odseke se voli na prihod» njem zborovanju, ki bo 13. decpmbra t. 1. ob 10. uri na Jesenicah, potem ko ima pri« praviti novi odbor ves materij al.
Članstvu se je prečitala okrožnica pover« jeništva štev. 170/30—31 E. Schiffrer, t. č. preds. Skender O. t. č. tajnik.
izžava-
GOSPODINE UREDNIČE!
U cenjenom »Učiteljskom Tovarišu« od 11. o. mj. izvoljeni ste u izveštaju »Jubilejni kongres UJU« doneti i moju izjavu koju sam dao kongresu 22. augusta t. g.
Zbog teško razumljivog mi Vašeg dija» lekta ne pretplačujem Vaš list, to ga tek neki dan dobih od jednog prijatelja, koji je dobro zapamtio moju izjavu, a čitao i ovu u Uč. T.
¡Izjava, koju ste doneli u vrlo skračenom izvodu nije dovoljno jasna, pa čak ni tačna. S obzirom na predmet, o kom se radi, a i u interesu istine i iskrenosti — kakav režim želimo da provodimo u našoj organizaciji — molim Vas, da izvolite u narednom broju doneti moju pomenutu izjavu, onako, kako sam je na kongresu dao. Kad je kongres ras« pravljao izveštaj o radu Glavnog odbora UJU izvestio je izvestitelj financijskog od« bora g. Cindrič medu ostalim prjgovorima, da se ne slaže račun izravnenja Udruženja sa Sekcijom Zagreb. Udruženje na ime više potražuje, nego što izkazuju računi Sekcije.
Tada su članovi kongresa zahtevali, da Zagrebčani dadu razjašnjenja na te račune, ali u sali nije bilo nijednog člana Užeg upravnog odbora Sekcije Zagreb osim gdce Vavre, koja je sedila za predsedničkim sto« lom.
Ja sam upotrebio tu priliku da uzmem reč. koju sam nekoliko puta to posle podne uzalud tražio.'
Konstatovao sam, da od Užeg odbora ne prisustvuje kongresu niko, osim gdce Vavre i g. Srnica, koji se u to vreme nalazio u kandidacionom odboru i koji je u opozi« ciji prema Užem odboru baš radi tih računa. Konstatovao sam, da nije prisutan ni g. Jo« sip Pezelj, koji je pre podne dao deklara« ciju UJU povereništva Zagreb. Konstatovao sam, da g, Pezelj nije član ni Užeg, ni Šireg upravnog odbora, dakle nemože ni govoriti, kao predstavnik zagreb. pov. Konstatovao sam, da posle Glavne skupštine zagreb, po« vereništva nije bio sazivan nijedan odbor tog povereništva, niti je držao sednice, pa prema tome da je deklaracija, koja u ime povereništva pročitana proizvolna deklara« cija 3—4 gg. iz Užeg odbora, a g. Pezelj je samo njihov megafon.
Nadalje sam izjavio, da je prava dekla« racija samo ona deklaracija, koja je donese» na na Glav. skupštini pov. 19. augusta 1930. Ona je izraz mišljenja i shvačenje večine učiteljstva toga pov. Još sam izjavio, da u ime prisutnog učiteljstva zagreb. povereni» štva otklanjam Deklaraciju g. Pezelja, naro» čito radi načina, kojim je donešena, a da prihvačamo zaključke kongresa, koji su pre podne primljeni. U ime tog učiteljstva odbio sam i pomisao, da bi ono moglo pucati u leda svojim drugovima i da če ono zajedno s učiteljstvom ostalih sekcija boriti se na istoj liniji za emancipaciju učiteljske organi« zacije. Kako je došlo do deklaracije g. Pe« zelja raspravičemo u Sekciji Zagreb. S tim sam završio izjavu.
Gospodine Urednice, zahvalan sam Vam, što ste izvoljeli izvestiti da je moja izjava simpatično primljena i popračena s burnim odobravanjem. Još ču Vas samo zamoliti da dozvolite ispraviti netačne informacije u iz« veštaju, k oje se u brzini pisanja skupštinskih izveštaja lako potkradu. Vaš izveštaj je po» pračen stim, da sam suden u zagrebačkom veleizdajničkom procesu za vreme bana Khuen»Hedervarija. Taj proces držan je kas» nije, za banovanja Pavla Baruna Rauha i u tom procesu bili su optuženi samo Srbi. To ja nebih .naročito isticao, da vi dalje u iz» veštaju ne navadate kao moje reči: »Mi
Hrvati...« Ni to »Mi Hrvati...«, uzeto sa« mo za sebe, nebi me pobudivalo na ispravak. — Jedino za vreme pomenutog procesa po» bijao sam optužnicu i njezine svjedoke, da sam pravoslavni Hrvat. Inače — kao pobor* nik integralnog jugoslavenskog narodnog je« dinstva još iz rane mladosti, što je bilo više puta i za vreme procesa dokumentovano te u stenografskom zapisniku sačuvano — nU sam nikada pravio ispravke kad me tko na= zvao Hrvatom, osim u zatvoru i sad, posle govora g. Dr. Ritiga od 22. o. mj. u Zagrebu, koji integralno jedinstvo predstavlja, za Mo= loha, koji jede svoju decu: Srbe, Hrvate i
Slovence. Za to u svom govoru pledira za »plemenski razvoj, koji če sprovoditi duh jedinstva« te koji če zajamčiti svakom ples menu i svakom kraju puni nacionalni poli* tički, ekonomski, socijalni i kulturni razvis tak«.
Eto to me je nagnalo, da moram ispra= viti ono: »Mi Hrvati«, jer bi vaši poštovani čitaoci još mogli pomisliti, da je plemenski Moloh pojeo 600.000 živih Srba u kraju g. Ris tiga, a to je onaj kraj, koji je sa srezom Dvor, sada u Vrbaskoj banovini, regrutovao sve optuženike za proces proti 53 Srbina ve= leizdajnika.
Zbog tog »Plemenskog razvoja« »u sva* kom kraju« koji bi nam mogao uroditi državs nim zastojem i narodnim zapletom, doneo sam ovaj ispravak.
Zahvaljujudi Vam na uvrštenju molim Vas da izvolite primiti izraz mog trajnog po* štovanja i drugarski pozdrav.
Vrginmost, 6. oktobra 1930.
Joco Oreščanin.
Opomba uredništva: Govor g. Orešča* nina je bil posnet točno po poročilih dnevs nih listov, zato je bil tako v skrajšani obliki, ker je bil urednik tačas zaposlen v skup*
Najbolj priporočljivi so ni
.Pfiff" šivalni stroji i
posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. Pouk o vezenju in krpanju
perila brezplačen. Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke. Šolska vodstva dobe popust.
IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7
Podružnice: Kranj,	Novo mesto	Celje,
Glavni trg 140	Glavni trg	Miklošičeva ulica 2
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
USPEH, Lil
Mestni trg 26 ^ Stritarjeva ulica 3
PLES!
KONCERT!
Kavarna in restavracija ZVEZDA
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG.
ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA!
V kavarni in restavraciji s vira dnevno prvovrstni orkester. ♦ Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. « DNEVNO PRIREDITEV PLESA. * Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. »» Prvovrstna postrežba.
Se priporočata FRAN in ROZI KRAPEŠ.
DVORANA!
IGRALNE SOBE!
Vse ročna
za
potrebščine dela dobavlja
L. Putan
CELJE
UČITELJICE DOBIJO 10% popusta.
...........................«.«...£
3
>ce 03
"bo o
»N
o -o
v
a>
u
Q,
rt
a
ščinskem odboru in ni bil pri razpravi nas vzoč. Ker letos »Narodna Prosveta« sploh ni objavila avtentičnih poročil, je bila kon* trola nemogoča, zato obsebi umevno prosimo čitatelje, da si z gornjo izjavo izpopolnijo naše skupščinsko poročilo.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
18 Din likanje moške, damske oblek«.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde* robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
kapite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana — Stari Irg 9.
AÄAAÄAAAAAAAAAAAAAAAAAAÄAÄAAAAÄAAA
¿•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a«
Najboljše kupite!
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. WVR/R JU /H J1W1UN/TI /H JH/H /fl/N/n/R/fUR JIUWIUn /MfUR JfUVUn/
Pozor lovci!
Za lovsko sezijo nudi puškar-na F. K. Kaiser, Ljubljana: ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Nove vrste lovske patrone
znamke „R" basane z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in v zalogi bodo ,Geco* patroni z nemškim Rohtweilskim smodnikom.
wyvyvvwyvyyyyyyvwyyyyvyyvyyyw
m ^^
Olje proti prahu, pisalna EZ i "W fh. fkü LI? 3	Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj pre-
i;:.i:To"eeÄe';i: • mm i ljhljiii PICvIV^M^Rk	usmiK fhabjd medic • S^SSSrSSS
bavite ugodno pri firmi ———— TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV iN BARV	■■■■■■—■— in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd.
TOVARNE LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN	SKLADIŠČA V M A It I B O IS U IN NOVEM S A D TJ
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRO št. U
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko.
Uttvieoljane let» 1839. Telefen ¡tee. SJ82.
Od Prosvetnega saveza v Beogradu so bile na zadnji seji odobrene vse tri Fink - Kožuhove nemške čitanke,
in sicer:
ERSTES LESEBUCH ZWEITES LESEBUCH DRITTES LESEBUCH
ki so tiskane v gotici.
Prva čitanka se tiska in bo čimprej razposlana knjigarnam.
Najboljše in najfinejše damske in moške čevlje domačega in tujega izdelka svetovnih tvrdk kakor tudi galoše in »nežne čevlje od najvišje do najnižje cene dobite pri tvrdki
LJUBLJANA * PREŠERNOVA ULICA
1 lllEII
Naročajte vsa tiskarska dela g§ za društva, šole, urade itd. itd. H v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
mb