694 Književna poročila. nas seznanil s šolskimi in jezikovnimi razmerami posameznih obmejnih krajev. Spis I nam je dobrodošlo nadaljevanje obeh Begovih knjižic o slovensko-nemški meji na " Štajerskem in Koroškem. — Lev Brun č ko je zaklical našemu občinstvu »Resen opomin v resnem letu" glede bližajočega se uradnega ljudskega štetja, Kom-poljski pa je napisal dve črtici, »Slovenska trobojnica" in „Voznik Brodnar". — Družbeni Vestnik prinaša obširno poročilo o veliki skupščini, ki se je vršila v znamenju petindvajsetletnice družbe dne 3. julija 1910 v Ljubljani. Za ta družbeni jubilej je izdalo vodstvo vestno sestavljeno knjižico »Pogled na prvo četrtstoletje družbe sv. Cirila in Metoda", ki je za naše narodno življenje v marsičem poučna. Družba je štela 168 podružnic. S. Venec povestic. Po raznih livadah spletel M. A. Trnovec, častni grajanin bolzeški. V Trstu 1910. 8°. 64. strani. Knjižica je popravljena in pomnožena izdaja »Kitice povestic", ki jo je pre-lagatelj izdal nekako pred dvajsetimi leti v svoji cirilici. Izraz „povestica" mu služi za balado in romanco. Največ prevodov čitamo iz Mickiewicza (Jugoviči, Svitežanka, Ribica, Almanzor. To ljubim in Povrat otca) iz Puškina najdemo Črni zavoj (prej »Črna šal") in Rusalko, iz nemščine je poslovenil Blirgerjevega »Brata surosuk-njarja in romarico, Goethejevega »Vilinca" (= Erlkonig)", Heineja »Na Sveto Goro" (= Die Wallfahrt nach Kevlaar), dve Griinovi (Graničar, Smrt starega fanta) in še par iz raznih slovstev. Vseh prevodov je 24; tem je dodal slovniške »Pripise" in »Tolmač besed ne sploh znanih", kar je bilo seveda za umevanje prevodov potrebno. Gosp. prevajatelj knjigi ni »zarezal cene", temveč je namenil skupiček naši podpore potrebni šolski družbi. Š. Mazi Josip: Geometrija za drugi razred srednjih šol. V Ljubljani 1910. Založila Katoliška bukvama. V. 8°. 66 str. Cena vezani knjigi 180 K. Ta nova učna knjiga je sicer majhna po obsegu, vsebuje pa tako bogato gradivo, da ga v šoli v enem letu ni mogoče podrobno razbrati. Oziri na nove predpise in na praktično uporabo geometrije so dali knjižici moderno lice, ki se kaže zlasti na prvih straneh pri zemljemerstvu in pozneje pri vseh uporabnih nalogah. Dikcija je gladka in kratka, pa vendar dovolj jasna in točna, da se kažejo razloženi pojmi in izreki kakor izklesani kameni v pravilni geometrijski stavbi. Knjižico krasita 102 sliki. Nekatere so naravnost vzorne, vse pa izvedene s skrajno natančnostjo. Za realce so še posebej prav dobrodošli pogosti migljaji glede uporabe pravilnih likov pri ornamentih. * Za nove geometrijske pojme so jako srečno izbrane nove besede, ki se bodo gotovo kmalu udomačile, tako n. pr. merski drog, merski količki, zakoličenje, ziralo (diopter), ziralni križ in drugi. J. Z—č. P. Končnik-1. Fon: Deutsches Lesebuch fflr die erste Klasse slowe-nischer und slowenisch-utraquistischer Mittelschulen und verwandter Lehranstalten. I. Band. Laibach, 1910. Verlag der »Katholischen Buchhandlung". V. 8°. V + 264 str. Cena vezani knjigi K 3 — V nižjih razredih naših utrakvističnih srednjih šol so bila za pouk v nemščini do zdaj splošno v rabi Stritofova berila. Glavni nedostatak teh čitank je bil, ker jim izdajatelj ni dodal prepotrebnih slovarčkov in vsaj za prva dva razreda tudi prepa-racije in frazeologije. Končnik-Fonova knjiga znači v tem oziru napredek; vrh tega sta izdajatelja sprejela v svojo učno knjigo tudi slovniško snov prvega razreda, ki je deloma dodana posameznim berilom in v celoti združena v drugem delu knjige. Tretji del obsega vokabular in frazeologijo, v dodatku je pregled krepkih glagolov. Praksa bo pokazala vrline in pomanjkljivosti knjige, predvsem pa, ali je mogoče Književna poročila. 695 zelo obširno gradivo solidno premagati v enem letu. Podrobno oceno, katero nova „čitanka" zasluži, prepuščam strokovnemu glasilu. S. Vuletič Savo P., Naši ljudi. Cetinje 1910. 8<>. 137 str. Cena 1 K. (ciril.) Ti „naši ljudi" so Črnogorci. Ves svet govori o teh »planinskih sokolih", polastila se jih je celo opereta, a kdo jih v resnici pozna? Samoočitovalno moramo priznati: „Mi tudi ne!" Morda jih pozna tisti, ki je bil v Podgorici, na Cetinju? Dvomimo. Ta pač pozna črnogorstvo, v kolikor je nivelirano s svetovno kulturo, a neodkrita mu ostane patina, ki se je tekom stoletnega razvoja oprijela mišljenja in čuvstvovanja teh braniteljev kršne njih domovine. Odkriti jo more umetnik, naj-laglje sobrat. — V duhu zremo kakega domačega Scotta ali vsaj Jurčiča, ki bo znal to ljudstvo — edino svoje vrste — predočiti v zgrabljivih tipih. Gosp. Vuletič je pričel s pripravami; v šestih slikah nas pelje v družbo »svojih ljudi". V enostavni tehniki in s preprostostjo vestnega referenta, a z vročo vnemo ljubitelja nam pripoveduje, riše, razlaga vse, kar učinja puška in roka, um in srce pri teh čudnih velikih otrokih, krutih do skrajnosti in mehkih do dozdevne solzavosti. Neverjetno je, kako je pri tem ljudstvu vse uzakoniteno: brezobzirna krvoločnost napram sovragu, a prav tako brezmejna mehkoba napram svojcem. Najznačilnejši je v tem oziru prvi sestavek: „Na granici". Tu (str. 21) pravi pisatelj sam o značaju »svojih ljudi", češ, kažejo se tukaj stopnje »od največje nežnosti do najhujše surovosti; od šibkosti, v kateri se popolnoma podleže rodbinski ljubezni, do hrabrosti, ki privede socialni interes na — nič!" — Pisatelj torej ni načelen oboževatelj vseh posebnosti svojih junakov, a je dober njih uprizorilelj. Zato nas ta knjiga obenem poučuje in bodri. Članki so bili sicer vsi prej že natisnjeni, a v listih, ki so pri nas le malo znani: »Brankovo Kolo", »Delo", »Bosanska Vila". Dr. Jos. Tominšek. Ruski klasiki v novi izdaji. Peterburška akademija znanosti in umetnosti je začela izdajati ruske klasike. Zbirka ima naslov »Akademičeskaja biblioteka ruskih pisateljej". Namen ji je, podati vse ruske klasike v dobri, elegantni in ceni izdaji. Lani ob stoletnici je izšel Koljcov. Krasna knjiga njegovih poezij s pismi, ocenami, članki o prevodih itd., vezana v platno z zlatimi ornamenti, je stala samo 75 kopejk. Ni čuda, da je bila prva izdaja v 15.000 izvodih v par tednih razprodana, vkljub temu, da je Koljcov doživel že bogve koliko izdaj. Tudi druga izdaja je bila razprodana v par mesecih in v kratkem izide tretja. Med tem je izšel prvi del zbranih spisov Lermontova; vsa njegova dela bodo obsegala pet zvezkov. — Opozarjamo one, ki se pečajo z ruščino in rusko literaturo, na to izdajo, s katero si lahko ustvarijo res krasno in popolno knjižnico. Dr. I. Lah. Miljukov P. N.: Obrazy z dčjin ruske vzdčlanosti. Čast III. Nacionalism a vefejne mineni. Preložil se svolenim spisovatelovym V. J. Dušek. V Praze 1910. Nakladem Jana Laichtera na Kral. Vinohradech. V. 8°. 702 str. Cena 9 K. V znani Laichterjevi zbirki „Vybor nejlepšich spisu poučnych" je izšel kot dvajseta knjiga tretji del »Slik iz zgodovine ruske kulture" Miljukova v mojstrskem prevodu V. J. Duška. Malokatero založništvo dela po tako trdno začrtanem programu kakor Laichterjevo; zato bo tudi ta zbirka kmalu desegla svoj namen, ki ga je dal nje osnovatelj prof. Masaryk, namreč da poda inteligenci in učeči se mladini v roke ona dela, ki so današnjemu izobražencu nujno potrebna. In tako nujno potrebno delo za vsak slovanski narod je gotovo imenovano Miljukovo. Prvi del češkega prevoda je izšel 1. 1902., drugi 1903. in tretji letos. Kdor se hoče temeljito seznaniti z rusko kulturo in literaturo, ta mora poseči po tem delu, ki ni suhoparno uče-njaško, ampak nad vse zanimivo. Miljukov ni enostranski, ampak vpošteva in razlaga