tato 1878. 211 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXYII. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1878. 68. Slovstvena in poštna pogodba od 6. novembra 1877, sklenjena med c. in kr. ministrom vnanjih reci z ene in paroplovstvenim podjetjem avstro-ogerskega Lloyd a z druge strani, in zapisnik od 14. maja 1878, o premeni vec določil te pogodbe. A. Plovstvena in poštna pogodba, k' sta jo z ene strani c. in kr. vkupni minister vnanjih reči pod pridržkom postavne privolbe avstrijskega in ogerskega državnega zbora in z druge strani paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda sklenila dne niže stoječega tako le: Ölen I. Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, vzdržavati, dokler bode trajala pričujoča pogodba, v prilogi naznačene vožnje za vračilo ^ naslednjem členu ustanovljeno. Ta priloga je po vsej svoji vsebini celokupen *tel pogodbe. Kaka premena, pomnožba, pomanjšatev ali popolna odprava v pogodbi Ogovorjenih voženj pridržavajo se posebnim domenitvam med pogodnikoma. Člen II. Povračilo za subvencijonirane vožnje iznaša na poti med Carigradom in nrno 4 gld., to je Štiri goldinarje avstr, velj., napoti med Trstom (Reko) in mksandrljo, in tako tudi med Trstom in Carigradom na Siro, in med Trstom in 0nihajem 1 gld. 80 kr., to je goldinar osemdeset krajcarjev avstr, velj., pri 'nžnjah med Reko in Liverpuljem, kakor tudi Trst, Kalkuto in Singapore 2 gld. u kr., to je dva goldinarja petdeset krajcarjev avstr. velj. in za vse druge vožnje 1 gld. 15 kr., to jo goldinar petnajst krajcarjev za vsako morsko miljo. (8>oT«m,oh.) 42 Skupni iznos miljnih denarjev v enem letu vendar ne bode presegal 2,000.000 goldinarjev avstr, veljave. Vrli tega se bodo družbi avstro-ogerskega Lloyda povračevale pristojbin0 za vožnjo skozi Sueški prekop na subvencioniranih vožnjah tje in nazaj. Brzina, kakoršna naj se doseza o pravilnem vremenu, postavlja se za vožnje med Carigradom in Varno na deset, za vožnje med Trstom (Reko) in Aleksandrijo in med Trstom in Carigradom mimo Sire na devet in za ostale najmanj na osem morskih milj za vsako uro. Člen m, Paroplovstveno podjetje Lloydovo zavezuje se, da hoče na vožnjah po pogodbi uporabljati ustanovljeni brzini vožnje popolnoma primerno narejene, po p°' trebščini potniške, pisemsko-poštne in vozno-poštne službe uravnane ter — kar se tiče nakladnega prostora, — pravilnemu občenju ustrezajoče in dovoljno varne ladje, katerih efektivna nosilnost bode poprek najmanj 800 bečev (ton) iznašala, o čemer mora družba konec vsakega leta položiti izkaz pred vkupno ministerstvo vnanjih reči. C. kr. avstrijski in kr. ogerski vladi bode vsak čas na voljo, ladje avstro-ogerskega Lloyda v odnosu na omenjene potrebnosti dati preiskati po komisarjih v ta konec odposlanih. Člen IV. Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, da hoče vzdrževati v prilogi naznačene vožnje po voznem redu, ki ga odobri vkupno m m)' sterstvo vnanjih reči, ter prevzema na se dolžnost, skrbeti za to, da rečene vožnje ne prestanejo in da se vozni red ne naruši, za kar bode odgovorno. Družba napade konvencijonalni kazni, ako kdaj v voznem črteži ustanovljeni čas prihoda v končno ali važnejšo stično postajo tuzemskih črt in črt Carigradsko-Varenske, Tržaško (Reško-) Aleksandrijske, Tržaško-Sirsko-Carigradske in Carigradsko-Smirensko-Aleksandrijske za več nego pet ur prestopi, kakor tudi, ali de se opusti prihod v pristanišče, katero je sprejeto v vozni črtež subvencijoniranib linij. Ta kazen se ji sme naložiti za poznejši prihod pri vožnjah št. 1 za vsako uro dalje do 50 goldinarjev, pri vožnjah št. 2, 3 in 17 za vsako uro dalje do 25 goldinarjev, pri ostalih vožnjah za vsako nadaljŠnjo uro do 15 goldinarjev in o neprihodu v kako pristanišče do 120 goldinarjev, ter naj se odbija od novce"7 za milje. Izimlje se ta slučaj, če se pretrg ali narušaj vožnje zgodi vsled p>’e' izrednih dogajajev, katerih podjetje ne more odvrniti. Vozni red in ustanovljena postajališča smejo se pri vožnjah, kar jih je *' pozneje bode po pogodbi, premeniti samo tedaj, če vkupno ministerstvo vnanjm reči to poprej izrečno odobri. Ölen V. Tarife za občonje iz avstro-ogerske monarhije in vanjo, zlasti gledé prisl* nišč Tržaškega, Reškega in Calaškega, naj praviloma ne bodo višje, nego P° enakimi ali podobnimi uveti veljajo za občonje s pristani tekmeci kake vnaoj6 dežele. Ka subvencijoniranih inozemskih vožnjah bode tarifa za ljudi, blago in novec °d Iieke in na Reko, oziroma s Trsta in v Trst, popolnoma enaka tarifi iz Trsta in ^ Trst, oziroma od Reke in na Reko, ter napravi Lloyd vse tako, da se blago od fieke, oziroma iz Trsta prevažano ne bode pozneje ali s prikrato odpošiljalo v primeri z blagom, katero se v Trstu, oziroma na Reki na ravnost v vožnjo oddâ. Člen VI. Za nadaljšnjo odpravo po linijah v Vzhodno Azijo in Veliko Britanijo vože-ljudi in poslatev v kako pristanišče Vzhodne Azije, Kitaja, Japona in Nizozemske Indije, katerih se Lloyd ne dotika, oziroma v pristanišča Severne ali Južne Amerike bode si avstro-ogerski Lloyd prizadeval, da stopi v zvezo s paro-plovstvenimi družbami, katere vozijo v tiste strani. Člen VII. Avstro-ogerski Lloyd se zavezuje, da bode kar bode moči za svojo potrebo Jemal tozemsko ogljije, ter bode v to vsako leto najmanj po 28.000 bečev ogljija V/; tuzemskih rudnikov prejemal takö, da se ogljije dobavi po potu ponude, in SlCer da se množina, potrebovana za linije, ki se začenjajo na Reki, oddâ na Reki, 111 množina, potrebovana za linije, ki izhajajo iz Trsta, v Trstu. Člen VIII. Ladjam parnicam avstro-ogerskega Lloyda dodeli se tudi na dalje ta po-akšica, da morajo zdravstveni in policijski uradniki po dnevi in po noči na ladje 8ame hoditi, da pri odhodu špedicijo, a o prihodu pratiko dad<5, kolikor je sploh P° namenu in oziroma izviru ladje intervencija zdravstvenih in policijskih orffa-Quv potrebna. Člen IX. V takih časih, ko je proti jutrovim deželam (Levant!) ukazana zaprtija, dopušča se paroplovstvenemu podjetju avstro-ogerskega Lloyda, na vseh tistih |°žnjah, kjer se po veljavnih pravilih rok zaprtije okrajša, če so navzoči na a< .11 zapriseženi zdravstveni čuvaji ali gvardijani, oskrbujoči med potjo opravila . P°morsko-zdravstvenem pravilniku propisana, jemati na ladje še pred odhodom lz bernskega pristanišča zdravstvene čuvaje, za katerih odbor se mora poprej aPrositi pri dotičnein pristanskem in zdravstvenem uradu. Člen X. Ladjam parnicam avstro-ogerskega Lloyda je v vsakem tozemskem pristanišči, Katerega pravilno zavažajo, zarad zložnejšega in hitrejšega nakladanja in raz-mianja, dovoliti in za vselej odkazati neko mesto na bregu, ali, kjer bi kraj bil Ks°n, da to nf nikakor mogoče, poseben sidreni poplavek ali buj. v Bar nice avstro-ogerskega Lloyda bodo, dokler bode trajala ta pogodba, *0r Lidije od vojnega pomorstva Njegovega Veličanstva odvezane plačila kon- zulskih pristojbin pri vseh c. in kr. konzulskih uradih. Nasproti pa bodo te ladje v tozemskih pristanih plačevale bečvarine, pomorsko zdravstvene pristojbine, pristojbine od majakov ali stolpov svetilnikov, patentove in druge plovstvene pristojbine. Ölen XI. Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, da hoče na vseh progah dovoljevati brezplatno vožnjo službama potujočim državnim uradnikom in služabnikom iz področja (resorta) vnanjih reči. Za vojaške prevožnje bode ta čas, dokler ostane v moči pričujoča pogodba, veljal dogovor, sklenjen med c. in kr. vojno upravo in avstro-ogerskim Lloydom s pridržkom tistih premen, ki bi se pozneje po vkupnem sporazumu naredile. Olakšice v voznini, ki jih je avstro-ogerski Lloyd po glasu okolnika od 31. decembra 1856, Število 535 C izimno dodelil nekim razredom popotnih ljudi, oziroma popolna oprostitev bodo tudi po zdaj veljavne ostale v toliko, kolikor se tičejo ondukaj imenovanih civilnih služabnikov, po tem misijonarjev in redovnih duhovnikov. Člen XII. Dolžnost, ki jo Editto politico nalaga trgovskim ladjam neimovite državljane avstro-ogerske monarhije prevžati iz vnanjih pristanišč v tozemstvo, naj se uporablja na parnice avstro-ogerskega Lloyda po naslednjem načinu : a) Avstro-ogerski Lloyd ima dolžnost, v pristaniščih inozemskih, v katera on zavaža, na pismeno naročilo c. in kr. konzulskih oblastev ali c. in kr. p°' slanstev pomornike, ki jih je domov poslati, ali druge ljudi, imajoče pomorsko matico (matrikulo) prevzemati in jih prav zastonj, torej tudi brez povrači a troškov vzdrževanja, prevažati v Trst, na Reko ali v drugo tozemsko p11 stanišče, v katero se pride na vožnji, ako ne bi morebiti dotična oblasta potirjala troške za odpravo domov od ladijarja postavno dolžnega ah ° skupila za blago iz morja oteto. Ljudčmpo zgornjem zastonj voženim dajalo'se bode mesto in prehrana kakor potnikom III. razreda, in poveljniku ladje parnice je na voljo, v s^u. čaji primernosti porabiti jih med vožnjo za ladjino službo; nego Lloyd(,vl agenti in kapitani praviloma ne bodo dolžni, ako sami ne privolijo, četvero ljudi na eno ladijo o isti. dobi sprejemati. h) Za druge, na pismeno povabilo c. in kr. konzulskih uradov ali c. in kr. p^ slaništev domov vožene nepremožne ljudi avstro-ogerske monarhije bo vsakrat povrniti po tarifi voznino za potnike III. razreda in troške za hran0; namreč po 50 kr. na dan, in da se to izplača, napravi po izkazani prevožnj v Trstu ali na Reki dotično pomorsko oblastvo. Takisto se bode tudi v slučajih ad a) izvzetih, kjer se potirjavajo trosk1 Za vožnjo pomornikov, pozneje Lloydu povračilo opravilo. Isti uveti kakor za prevažanje neimovitih ljudi avstro-ogerske niona1^ Lije, naj veljajo tudi za prevožnjo neimovitih tujcev, odpravljenih na za prosbo tozemskih oblastev iz monarhije v svojo domovino. c) Kadar se kdo domov pošilja v slučajih ad a) in h), bode se gledalo, da se bodo bolniki (tudi blazni), po tem hudodelci in jetniki samo tako dajali na Lloydove ladje, da ne bodo potnikom delali nikake nepristojne ovire al nadlege,in da se primerno poskrbi za potrebni nadzor. Člen Xni. Kolikor paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda posreduje poštno °bčenje, šteje se, dokler veljâ ta pogodba, za zavod spadajoč k poštnima zavodoma c. kr. avstrijskemu in kralj, ogerskemu ter je kot takšen vsem dotičnim določilom poštnih zakonov in prepisov podvržen. Člen XIV. Poštna zavoda c. kr. avstrijski in kralj, ogerski imata pravico v odpravo poštnih poslatev uporabljati vse parnice avstro-ogerskega Lloyda, namenjene voženju ljudi na vseli svojih vožnjah, vsled česar bodo se morale v ladjinih listi-Oah oznamenjati za avstro-ogerske poštne ladje. Člen XV. Lloydovo paroplovsko podjetje je dolžno, pri vsaki pravilni ali preizredni v°žnji po tozemstvu ali po inostranstvu zastonj s sabo jemati uradne in privatne poslatve pisemske pošte, namenjene za kako domačo ali vnanjo deželo, katere ni,i izroči kaka c. kr. avstrijska ali kraljevsko-ogerska pošta tistega kraja, odkopa'1' ladja odhaja, ali kjer med vožnjo postaja, med vožnjo dobro hraniti in nepokvarjene oddajati jih v imenovanem kraji, kamor so namenjene, ali v takem postajališči, katero önemu najbližje leži. Ista dolžnost bode tudi za uradne in privatne poslatve pisemske pošte, ki jih poštni zavodi tujezemske uprave izročč ^doydovim agencijam, vendar samo tedaj veljala, kadar vkupno ministerstvo vnanjih reči zahteva odpravo takšnih poslatev. Posebni propisi uravnujejo izročevanje in prejemanje poslatev pisemske Poste med organi c. kr. avstrijskih, kraljevsko-ogerskih in eventuvalno tujih pošt organi Lloydovega podjetja. Člen XVI. lJaroplovskemu podjetju avstro-ogerskega Lloyda kakor takemu ni dovoljeno v domači ni v vnanji deželi nabirati pisma, ki jih je odpravljati z ladjami par-v^'atoi niti izničevati nadpisovnikom tista pisma, ici se s parnicami kam dova-..h.) 43 Člen XXXI. Družba ävstro-ogerskega Lloyda se zavezuje, ta čas, dokler trpi pričujoča pogodba, v načelnih vprašanjih, kakoršna so obstanek družbe, sklepanje novih zajmov, obtežitve imenja, izdatba doslej ne oddanih delnic v iznosu poldrugega milijona goldinarjev konvencijnega denarja, pomnožba ali ponižba družbinega delniškega kapitala sploh, in premena, prodaja ali zastava k družbini imovio1 spadajočih parnic in nepremičnin, brez odobrenja vkupnega ministerstva vnanjih reči ničesar ne ukrepati. Takisto se mora tudi za dobavo ladij v vkupnega ministerstva vnanjih reči, katera izkazano, da bi se ladje v tozemstvu o pravem času ne dostavile, ali daje moč1 v vnanji deželi pod res posebno ugodnimi uveti pridobiti jih. kaki vnanji deželi zadobiti privolite' se pa tedai ne more odreči, kadar je Člen XXXII. Lloyd se zavezuje, da hoče zadnji čas do 15. dne vsakega meseca kosmate dohodke, dosežene od začetka leta do konca drugega poprej preteklega meseca, razglaševati v uradnih listih Dunajskem, Budim-Peštanskem in Tržaškem. Člen XXXIII. Lloyd se zavezuje, da. hoče družbina pravila dovesti v sklad z določili te pogodbe. Predrugačena pravila naj pridejo v moč s pogodbo vred. Dokler bo pogodba trpela, ne morejo se brez privolitve vkupnega ministerstva vnanjih rec izpremeniti. Člen XXXIV. Ministerstvo vnanjih reči vrši prigled ali kontrolo o potanki izpolnitvi tega> kar je z družbo dogovorjeno. Brez vede vladnega komisarja, katerega postavi ministerstvo vnanjih ne sme se nobena važna naredba v upravstvu ukreniti. Komisarjeva pravica je, priti v seje upravnega svéta in velikega zbora, k®, likorkrat mu se vzvidi potrebno, kake občnemu interesu kvarne ukaze usta ter naznaniti stvar ministerstvu vnanjih reči, da ono naredi, česar bode dalje tre Z ozirom na trud priglednih organov, katere postavi vkupno ministers^ vnanjih reči, in v založbo troskov, narastajočih iz vršitve vladnega nadzora, zaVe zuje se družba avstro-ogerskcga Lloyda, ter bode 4000 goldinarjev avstr. velja ^ kot letno povprečnino odpravljala v državno blagajnico, katero določi vkupno °11 nisterstvo vnanjih reči. Člen XXXV. Trgovinski ministerstvi c. kr. avstrijsko in kraljevsko-ogersko imenuj vsako po enega uda v upravni svčt družbo ter nista pri imenovanji tem nave0‘ na določila pravil gledé delniškega imotja upravnih svčtnikov. Člen XXXVI. Lloydova dolžnost je, ustanoviti generalne agencije na Dunaji in v Bu- dlm-PeŠti. Ölen XXXVII. Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, skrbeti za Pravilno odpravo blaga. Za tega delj spiše pravilnik (reglement) o vršenji poslov ?a položi pred ministerstvo vnanjih reči v odobrenje. Kake premene tega pra-*mika potrebujejo privolitve imenovanega ministerstva. _ Se obeta družba, da hoče pristojno pažnjo na potnike imeti. Na vsaki druž-IQl ladji in tako tudi pri njenih agencijah bode ležala knjiga za pritožbe, v ka-®r° bodo smeli dotični pristasnki uradi in konzulstvena oblastva vsak čas vpo- člen XXXVIII. , Državno povračilo za vožnje po pogodbi (<1len II) pojde Lloydovemu pod-Ie Ju v dvanajst mesečnih odplačilih ali mesečninah. À ker je stoprv konci leta Mogoče za trdno najti cifro povračila v primeri k prehojenim morskim miljam, to dodeljujejo iz državne blagajnice na račun tega povračila brezobrestne pona-PredŠČine. Te ponadpredŠčine se podjetju dajö po naslednjem: 1- V letih 1878 in 1879: a) s plačilom letnin po štiristo pet in sedemdeset tisoč Štiristo goldinarjev avstr, veljave, dotekajočih v teh letih, katere je Lloydova paroplovstvena družba po dogovoru od 2. marcija 1858 dolžna opravljati c- kr. priv. kreditnici (kreditnemu zavodu) na Dunaji; in ^) 2 nakazom od sto dvajset tisoč goldinarjev avstr, veljave o začetku vsakega meseca. v 2. Od leta 1880 počenši od izteka pričujoče pogodbe z nakazom od sto stdeset tisoč goldinarj ev avstr, veljave o začetku vsakega meseca. 8k ^>0 ’zte^u vsa^eg'a solnčnega leta bode paroplovstvena družba avstro-oger-. Lloyda dolžna c. in kr. vkupnemu ministerstvu vnanjih reči predložiti ,az Svojih pogodbenih voženj v celem letu, pri čemer se mora z uradnimi listi • ®tojnih pristanskih in konzulskih oblastev dotrditi, daje res bilo toliko voženj v tolikem razsežaji, kakor izkaz kaže. Y členu II izgovorjeno povračilo pristojbin za vožnjo skoz Sueški prekop “ avi se po iztečaji vsakih treh mesecev po predložbi dotičnih računov. Drž kakor je ta izkaz pregledan in v čisto djan, napravi se obračun gledé n ^P^edŠčin z omenjenim plačilom letnin, ter se ostanek tirjatve Lloydovemu PjJI Je*ju po odbitih kakih globah odšteje, a kadar bi se primerilo, da bi tirjatev uin'1 nian>)®a °d vsote ponapredščin, odbije se preveč prejeto od prihodnje meseč-e aH od več mesečnin in kadar dotcče pogodba, utegne se v gotovini povrniti. ne bi se pogodbene vožnje za dalj časa ustavile, tedaj si državna uprava — tovl. rateč določil ustanovljenih v členu IV — pridržava pravico, gori zagoni n? Inesečne ponaprcdščine časno umanjšati ali cel<5 ustaviti; vendar, ako P0,ljetje samo krivo, da se jo vožnja ustavila, naj se Lloydu gredoče povra- čilo, z gori omenjenim plačilom c. kr. priv. kreditnemu zavoda vred, ne zniža p0^ milijon na leto. Člen XXXIX. Ostanek dolga v iznosu od 1,340.000 gld. avstr, veljave, kakor je ostal s 31. dnem decembra 1877, od državne ponapredščine za tri milijone gold1' narjev dane paroplovstveni družbi avstro-ogerskega Lloyda vsled pogodbe °d 27. julija 1865 in dolžnega pisma 1. maja 1866, podaljšuje se za ta čas, dokler bode pričujoča pogodba veljala, pod vzdržbo obresti po štiri od sto ter se od leta 1878 poplača v desetih letnih enakih odplačilih, ki vsako leto poslednji dan decembra dotekö. Z ozirom na predstvo, po tem gledé zavarovanja glavnice in obresti p°' daljŠanega zgornjega ostanka ostanejo veljavne dolžnosti, katere je družba z omenjeno pogodbo in v misel vzeto zadolžnico na se vzela. Člen XL. Ako ji ministerstvo vnanjih reči ne dà oblasti, družba avstro-ogerskega Lloyda ne sme dividende čez štiri odstotke porazdeliti. Ölen XLI. Ustanavlja se, da bode pričujoča pogodba veljala deset let od 1. jallU' varja 1878 do 31. decembra 1887. V dokaz tega sta se dva soglasna primerka te pogodbo v nemškem in oger' skem jeziku izdala in s potrebnimi podpisi in pečati opravila. V Budim-Pesti, dne 6. novembra 1877. Andràssy s. r. Marko baron Morpurgo s. r. KiUmejer s. r. Jožef pl. Itordini s. r. (L. S.) Priloga. Izkaz 0 v«žnjah po tozemstvu in inostranstvu, katere je paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda po pogodbi dolžno vzdržavati. Število Tek. Število morskih milj št Označba voženj za vsako po- letnih voženj polno pot tj e in nazaj A. Vožnje z brzino od 10 morskih milj na uro. 1 Carigrad—Varna in nazaj 104 290 B. Vožnje z brzino od 9 morskih milj na uro. 2 Trst (Reka)—Krf—Aleksandrija in nazaj 32 2.402 3 Trst—Krf—Sira—Carigrad in nazaj 32 2.356 C. Vožnje z brzino od 8 morskih milj na uro. «I 4 Trst —Pulj—Dalmacija—Drač in nazaj 52 1.037 s Trst—Pulj—Dalmacija—Albanija—Preveza in nazaj 52 1.488 6 Trst—Pulj—Kotor in nazaj 52 825 7 Reka—Lušinj Mali—Zader Kotor in nazaj 26 705 8 Reka—Lušinj Mali Zader—Kotor—Albanija —Palras in nazaj ..... 26 1.369 !) Trst—Reka in nazaj 32 272 10 Reka—Trst in nazaj 52 272 H Reka—Senj—Zader in nazaj • . . . . 52 252 12 Reka—Zader—Jakin in nazaj 26 293 13 Trst—Reka —Krf—Sira—Smirna in nazaj 52 2.280 H Trst—Patras—Pirej —Volo—Solun—Carigrad in nazaj 26 3.306 13 Carigrad Kustemlže— Galac in nazaj 40 858 Iti Carigrad — Trapezunt in nazaj 12 1.074 17 Carigrad—Smirna -Ciper (Kiper) —Beirut—Port-Said—Aleksandrija in nazaj 26 2.704 18 Aleksandrija—Port-Said in nazaj 26 320 1!) Pirej—Sira in nazaj 104 156 20 Sira—Kandija in nazaj 52 319 21 Reka—Jakin—Bari -Mesina—Kadis—Lizbona—Liverpulj in nazaj . . . 18 6.000 22 Trst — Seylon—Kalkuta in nazaj 6 12.260 23 Trst — Aden —Bombay—Seylon—Singapore in nazaj 6 13.730 24 Trst—Bombay in naiaj 3 8.680 Zapisnik. 0 današnjem podpisavanji plovstvene in poštne pogodbe z drnžbo avstro-ogerskega Lloyda so se še naslednje opomnje in domembe vzele v pričujoči zapisnik. K členu I in k prilogi pogodbe. 1 Vkupneinu ministerstvu vnanjih reči pridržava se, vožnje na progi Can-gradsko-Varenski (T. št. 1) premeniti ali opustiti ter z dotično podporščino drugače razpoložiti. 2. Paroplovstvena družba avstro-ogerskega Lloyda izrekuje, da je voljna, v slučaji, ko bi se pokazala potreba, za veljavnosti te pogodbe dogovorno z mini' sterstvom vnanjih reči urediti nove vožnje od Soluna, Dedeagača in Galaca v pristanišča Srednjega in Črnega morja za miljni denar od 1 gld. 15 kr. in z vozno brzino od osmih morskih milj na uro med mejami dogovorjene subvencije. 3. Ob enem je pripravljena, Aleksandrijsko ladjo (T. št. 2 priloge k pogodbi), ako množina blaga oddana za vožnjo od Reke ali na Reko, 750.000 kilogramov doseza, vsake Štiri tedne po enkrat, ako je pa množina ta dvakrat tolika, vsakih štirnajst dni enkrat na ravnost od Reke odpravljati. Ona bode v tem slučaji preme vožnje od Trsta v Aleksandrijo, ki bivajo vsak teden po enkrat, vzdrža-vala, ne zahtevaje povišane subvencije. Določiti začetek premih voženj od Reke bode pristalo kraljevsko ogerski vladi, vendar -se pridržuje vladi zahtevati ustavitev teh voženj, kadar bi se gori omenjena srednja množina v šestmesečnem obstanku preme zveze ne dosegla. 4. Ker je Lloyd vsled pogodbeno izgovorjene ustanovitve novih prog v Li-vgrpul in Vzhodno Azijo prisiljen, zdanje ladije parnice z nabavo novih pomnožiti, in da se družbi pusti primerna doba, v kateri bi zasnovala poslovne zveze v pristaniščih, v katera misli zavažati, domenjena so naslednja prehodna določila : V prilogi k pogodbi ustanovljeni vozni črtež za progi Reško-Liverpulsko (Tek. št. 21) in Tržaško-Singaporsko (Tek. št. 23) naj v moč stopi stoprv s koncem junija 1879. Do tiste dobe bode se po progi do Liverpula samo enkrat na mesec vozilo ter bodo so na progi do Singapore vožnje od Bombaja na Sejlon do Singapore opuščale, a vsled te pritesnitve ne bode nikakega odbitka od subvencije za obe progi ustanovljene. 5. Pod uvetom, da bi se občenje po azijskih progah v prvih štirek leti” toliko povzdignilo, da bi družba na vzdržbo teh prog ne morala dokaj žrtvovati, prevzema Lloyd dolžnost, brez posebno subvencije vožnje Tržnško-Singaporske najpozneje počenši od leta 1882 raztegniti tje do Hongkonga. K členu IV. Podrobno ustanovljeni vozni črteži, ki jih Lloyd na temelji domenitev, ukrenjenih v prilogi pogodbe, izdela o prihodnjem potohodu (itinerarji), naj sP ministerstvu vnanjih reči najpozneje mesec dni pred obveljavo te pogodbe pre ložč v odobrenje. K člen u VII. Lloyd ima dolžnost jemati tozemskega ogljija do izgovorjene količine pod Uvetom, da razmer kurivosti tozemskega ogljija do angleškega, katero Lloyd navadno rabi, iznaša najmanj 85: 100, in da to domače ogljije v Trstu ali na Reki ne bode dražje, nego je ondukaj angleško. K öle nu X. Ker sta vladi c. kr. avstrijska in kraljevsko-ogerska izrekli voljo, prepustiti paroplovstvenemu podjetju avstro-ogerskega Lloyda v pristaniščih Tržaškem in Reškem za čas veljavnosti te pogodbe pripravnih zemljišč v napravo magazinov Za blago in ogljije, uredijo se uveti odstopa teh zemljišč s posebnimi domembami ^ed vsako obeh vlad in med družbo. K členu XI. Ustanovitev načina in uvetov za brezplatno vožnjo državnih uradnikov in služabnikov iz področja vnanjih reči, službeno potujočih, pridržuje se posebni ^omenitvi med vkupnim ministerstvom vnanjih reči in paroplovstvenim podjetjem Lloydovim. K členu XIX. Oskrbovanje poštne službe pri agencijah naj se, kolikor bode moči, izroča primerno osposobljenim službljencem družbinim. Vsako premeno v njihovi osebi bode družba pravočasno naznanjala poštnemu ravnateljstvu v Trstu, oziroma Postnemu m-adu poročništva Carigradskega. K členu XXXIII. Ko pogodba v veljavnost stopi, uredi se na novo upravni svèt. K členu XLI. Lloyd vzema na se dolžnost, za eden izmed obeh primerkov pogodbe oprali primerne štempeljske pristojbine in iznos ta razdeli se na deset letnin takö 'U se bode dotični delni iznos vselej odbijal od prve mesečnine vsakega leta, ka-tero bode plačati na račun subvencije. Podpisani so se zedinili v tem, da bode pričujoči zapisnik veljal za sestavni oel pogodbe, na katero se odnaša. Pričujoči zapisnik se je po le-tem v dvojnem izdatku podpisal. Andrâssy s. r. B. Zapisnik. Vsled razprav med c. in kr. vkupnim ministerstvom vnanjih redi in paro-plovstvenim podjetjem avstro-ogerskega Lloyda so se domenile naslednje pre' mene v določilih plovstvene in postne pogodbe, sklenjene v Budim-Pešti dne 6. novembra 1877: 1. V izkazu, plovstveni in poštni pogodbi od 6. novembra 1877 priloženem o vožnjah, ki jih je paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda po pogodbi dolžno vzdržavati, naj se proge Reka-Liverpul in nazaj (T. št. 21), Trst-Kalkuta in nazaj (T. št. 22),"Trst-Singapore in nazaj (T. št. 23) in Trst-Bombay in nazaj (T. št. 24) izpusté. Po le-tem se izbrišejo v prvem odstavku člena II pogodbe besede „in med Trstom in Bombajem“, po tem pristavek „pri vožnjah med Reko in LiverpU' lom, kakor tudi Trst-Kalkuto in Singapore 2 gld. 50 kr., to je dva goldinarja petdeset krajcarjev avstrijske veljave“, in tretji odstavek istega člena, v katerem se ustanavlja povračilo pristojbin za vožnjo skoz Sueški prekop. Skupni iznos letnih miljnin, v drugem odstavku tega člena II ciframa postavljen na 2,000.000 gld. avstr, veljave ustanavlja se na 1,300.000 gld. avstr, veljave. 2. V členu IV omenjene pogodbe naj v tretjem odstavku, kjer se postavljajo globe za slučaj, ko ladja pride prepozno v kako pristanišče ali celö ne pride, na mesto „ta kazen se ji sme naložiti za poznejši prihod ... . . . • stoji: „to kazen ji je naložiti za poznejši prihod................“ 3. Beseda „praviloma“ v prvem odstavku člena V se izbriše. 4. Člen VI o nadaljšnji odpravi ljudi in reči voženih po progah v Vzhodno Azijo in Veliko Britanijo naj se izpusti. 5. Minimalna količina domačega ogljija, katero je obljubil Lloyd v členu Vil jemati, postavlja se na letnih 22.000 bečev (ton). 6. Določilo v členu XXXVI predrugačuje se tako, da Lloyd prevzema dolžnost, na Dunaji in na Reki generalne agencije napraviti. 7. Brezobrestne ponapredŠčine, ki naj se avstro-ogerskemu Lloydu po člen'1 XXXVIII na račun subvencije o začetku vsakega meseca dadö, ustanavljajo se za leti 1878 in 1879 na pet in šestdeset tisoč goldinarjev avstr, veljave in leta 1880 počenši do iztečaja pogodbe na sto in pet tisoč goldinarjev avstrijsko veljave. V tem členu dalje stoječa določba o povračanji pristojbin za vožnjo skoz1 Sueški prekop naj se izbriše. 8. Namesto besede „oblasti“ v členu XL dene se „odobrenja“. 9. Plovstvena in poštna pogodba od 6. novembra 1877 naj s predrugačb0 določila v členu XL1 pride v moč istodobno z novo carinsko in trgovinsko zvez°> ki se ukrene med obema cesarstva polovinama in od te dobe 10 let veljâ. 10. V kbnčnem zapisniku k členu I in k prilogi pogodbe naj določil0 v točki 1, o ustavitvi voženj na progi Carigradsko-Varenski (Tek. št. 1) sl°ve tako: „Vkupnemu ministerstvu vnanjih reči pridržava se, vožnje na progi Car>' £>radsko-Varenski (T. št. 1) premeniti ali opustiti ter v tem peslednjem slučaji subvencijo, kar je pride, ustaviti, v kolikor se ne uporabi za proge v sledeči *°čki 2 omenjene“- Določila v točkah 4 in 5 gledč prog v Liverpul in Singapore naj se izpuste. 11. Y konečnem zapisniku k členu VII pogodbe s 85: 100 najmanj po-stavljeni razmer kurivosti domačega ogljija v primeri k angleškemu ustanavlja 8e na 84 : 100. 12. C. in kr. vkupno ministerstvo vnanjih reči daje od sebe izrecilo, da je v°ljavnost domenitev, ukrenjenih v pričujočim zapisniku, navezana na poustavno Privolitev avstrijskega in ogerskega državnega zbora. Ob enem izrekajo zastopniki družbe avstro-ogerskega Lloyda tudi sè svoje rirani, da bode njih privolitev v te domembe zavisna od poznejšega odobrenja Viničarskega včlikega zbora. Predpokladaje, da se v pričujočem zapisniku dogovorno ustanovljene pre-Vugačbe določil plovstvene in poštne pogodbe od 6. novembra 1877 odobrijo P° zastopstvih v obeh cesarstva polovinah in po velikem zboru Lloydovih del-ničarjev, pridržujejo si podpisani izdati in podpisati za obe stranki pogodnici dva n°va pogodbena primerka, v katerih najdejo izraz ravno omenjene premene v tekstu pogodbe. Pričujoči zapisnik je bil dne niže stoječega na Dunaji v dvojnem izdatku P°dpisan. Na Dunaji, 14. maja 1878. Marko baron iHorpiirgo s. r. Andrâssy s. r. Kittmcyer s. r. (L. S.) Jožef pl. Itordini s. r. Zgornja pogodba od (i. novembra 1877 s prilogo in dotičnim zapisnikom, *ri zapisnik od 14. maja 1878 razglaša se s tem po privolbi obeh zbornic rzavnega zbora. Na Dunaji, dne 27. junija 1878. Auersperg s. r. Cliliuiiecky s. r. lBretis s. r. loveni»ch.) 44 09. Razglas mmisterstev za trgo vino in fina ih*o od 28. junija 1878, obsegajoč plovstveno in poštno pogodbo po c. in kr. ministerstvu vnanjih reči in paroplovstve-nem podjetji avstro-ogerskega Lloyda na temelji določila v točki 12 zapisnika od 14. maja I87® (Drž. zak. št. 68) podpisano. Ker sta si c. in kr. ministerstvo vnanjih reči in paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda v točki 12 zapisnika od 14. maja 1878 (Drž. zak. št. 68) pridržali, za obe stranki pogodnici dva pogodbe primerka izdati in podpis3*1; v katerih najdejo izraz premene, ki naj nastopijo po letem zapisniku v plovstveuj in postni pogodbi od 6. novembra 1877, v nje prilogi obsezajoči izkaz voženj in v zapisniku ob enem z omenjeno pogodbo podpisanem, podpisali sta c. in kr-ministerstvo vnanjih reči in paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyd3, v zvršbo tega pridržka dne 26. junija 1878 naslednjo plovstveno in poštno p°' godbo, ki se tu razglašuje. Cliluiiiecky s. r. ■•retls s. r. Plovstvena in poštna pogodba, katero sta z ene strani c. in kr. vkupno ministerstvo vnanjih reči in z druge strani p3r0' plovstveno podjetje avstro ogerskega Lloyda dne 26. junija 1878 sklenili po naslednjem. Člen I. Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, vzdržava*1» dokler bode trajala pričujoča pogodba, v prilogi naznačene vožnje za vračil0 v naslednjem členu ustanovljeno. Ta priloga je po vsej svoji vsebini celokup011 del pogodbe. Kaka premena, pomnožba, pomanjšatov ali popolna odprava v pogodb1 izgovorjenih voženj pridržavajo se posebnim domenitvam med pogodnikoma. Č len II. Povračilo za subveneijonirane vožnje iznaša na poti med Carigradom jn Varno 4 gld., to je štiri goldinarje avstr, volj., na poti med 'Prstom (Reko) 111 Aleksandrijo, in tako tudi med Trstom in Carigradom na Siro, 1 gld. 80 kr., 1 je goldinar osemdeset krajcarjev avstr, volj., in za vse druge vožnje 1 gld. 15 to je goldinar petnajst krajcarjev za vsako morsko miljo. Skupni iznos miljnih denarjev v enem 1,300.000 goldinarjev avstr, veljave. letu vendar ne bode preše#8. Brzina, kakoršna naj se doseza o pravilnem vremenu, postavlja se za vožnje ^e(l Carigradom in Varno na deset, za vožnje med Trstom (Beko) in Aleksandrijo ln oied Trstom in Carigradom mimo Sire na devet in za ostale najmanj na osem Gorskih milj za vsako uro. Ölen III. Baroplovstveno podjetje Lloydovo zavezuje se, da hoče na vožnjah po pogodbi uporabljati ustanovljeni brzini vožnje popolnoma primerno narejene, po potrebščini potniške, pisemsko-poštne in vozno-poštne službe uravnane ter — kar se j^e nakladnega prostora, — pravilnemu občenju ustrezajoče in dovoljno varne a'Jje, katerih efektivna nosilnost bode poprek najmanj 800 bečev (ton) iznašala, ° čemer mora družba konec vsakega leta položiti izkaz pred vkupno ministerstvo banjih reči. C. kr. avstrijski in kr. ogerski vladi bode vsak čas na voljo, ladje avstro-ogerskega Lloyda v odnosu na omenjene potrebnosti dati preiskati po komisarjih v ta konec odposlanih. Člen IV. Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, dalioče vzdrža-Vab v prilogi naznačene vožnje po voznem redu, ki ga odobri vkupno ministerstvo vnanjih reči, ter prevzema na se dolžnost, skrbeti za to, da rečene vožnje ne prestanejo in da se vozni red ne naruši, za kar bode odgovorno. Družba za-Pade konvencionalni kazni, ako kdaj v voznem črteži ustanovljeni čas prihoda končno ali važnejšo stično postajo tozemskih črt in črt Carigradsko-Varenske, ~rzaško (Reško-) Aleksandrijske, Tržaško-Sirsko-Carigradske in Carigradsko-^ mirensko - Aleksandrijske za več nego pet ur prestopi, kakor tudi, če se upUsti prihod v pristanišče, katero je sprejeto v vozni črtež subvencioniranih rilJ. To kazen je naložiti za poznejši prihod pri vožnjah št. 1 za vsako Uu° dal je do 50 goldinarjev, pri vožnjah št. 2, 3 in 17 za vsako uro dalje do 25 goldinarjev, pri ostalih vožnjah za vsako nadaljšnjo uro do 15 goldinarjev J11 o neprihodu v kako pristanišče do 120 goldinarjev, ter naj se odbija od novcev f‘a milje, tzimlje se ta slučaj, če se pretrg ali narušaj vožnje zgodi vsled pre-2rednih dogajajev, katerih podjetje ne more odvrniti. Vozni red in ustanovljena postajališča smejo se pri vožnjah, kar jih je ali P°7.neje bode po pogodbi, premeniti samo tedaj, če vkupno ministerstvo vnanjih Ieči to poprej izrečno odobri. Člen V. . Tarife za občenje iz avstro-ogerske monarhije in vanjo, zlasti gledč prista-sč Tržaškega, Reškega in Galaškega, naj ne bodo višje, nego pod enakimi ali P°d(>bnimi uveti veljajo za občenje s pristani tekmeci kake vnanje dežele. Na subvencioniranih inozemskih vožnjah bode tarifa za ljudi, blago in novec Reke in na Reko, oziroma s Trsta in v Trst, popolnoma enaka tarifi iz Trsta in tipst, oziroma od Reke in na Reko, ter napravi Lloyd vse tako, da se blago od Reke, oziroma iz Trsta prevažano ne bode pozneje ali s prikrato odpošiljalo v pri' meri z blagom, katero se v Trstu, oziroma na Reki na ravnost v vožnjo odda. Ölen VI. Avstro-ogerski Lloyd se zavezuje, da bode kar bode moči za svojo potreb0 jemal tozemsko ogljije, ter bode v to vsako leto najmanj po 22.000 bečev ogljÜ3 iz tozemskih rudnikov prejemal takö, da se ogljije dobavi po potu ponude, ip sicer da se množina, potrebovana za linije, ki se začenjajo na Reki, oddd na Reki) in množina, potrebovana za linije, ki izhajajo iz Trsta, v Trstu. Ölen VII. Ladjam parnicam avstro-ogerskega Lloyda dodeli se tudi na dalje ta p°' lakšica, da morajo zdravstveni in policijski uradniki po dnevi in po noči na ladje same hoditi, da pri odhodu špedicijo, a o prihodu pratiko dado, kolikor je sploh po namenu in oziroma izviru ladje intervencija zdravstvenih in policijskih org*' nov potrebna. Člen VIII. V takih časih, ko je proti jutrovim deželam (Levanti) ukazana zaprtija, do' pušča se paroplovstvenemu podjetju avstro-ogerskega Lloyda, na vseh tistih vožnjah, kjer se po veljavnih pravilih rok zaprtije okrajša, če so navzoči lia ladji zapriseženi zdravstveni čuvaji ali gvardijani, oskrbujoči med potjo opravil3, v pomorsko-zdravstvenem pravilniku propisana, jemati na ladje še pred odhodoni iz tozemskega pristanišča zdravstvene čuvaje, za katerih odbor se mora popreJ zaprositi pri dotičnem pristanskem in zdravstvenem uradu. Ölen IX. Ladjam parnicam avstro-ogerskega Lloyda je v vsakem tozemskem pristanišč') v katerega pravilno zavažajo, zarad zložnejšega in hitrejšega nakladanja in i'aZ' kladanja dovoliti in za vselej odkazati neko mesto na bregu, ali, kjer bi kraj b' takšen, da to ni nikakor mogoče, poseben sidreni poplavek ali buj. Parnice avstro-ogerskega Lloyda bodo, dokler bode trajala ta pogodba, kakor ladije od vojnega pomorstva Njegovega Veličanstva odvezane plačila k°n' zulskih pristojbin pri vseli c. in kr. konzulskih uradih. Nasproti pa bodo ladje v tozemskih pristanih plačevale bečvarine, pomorsko zdravstvene pristop bine, pristojbine od majakov ali stolpov svetilnikov, patentove in druge plovstvene pristojbine. Člen X. Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, da hoče na vseh progah dovoljevati brezplatno vožnjo službama, potujočim državnim uradu1' kom in služabnikom iz področja (resorta) vnanjih reči. Za vojaške prevožnje bode ta čas, dokler ostane v moči pričujoča pogodba, veljal dogovor, sklenjen med c. in kr. vojno upravo in avstro-ogerskim Lloyd0111 s pridržkom tistih premen, ki bi se pozneje po vkupnern sporazumu naredile. Olakšice v voznini, ki jih je avstro-ogerski Lloyd po glasu okolnika od 31. decembra 1856, število 535 G izimno dodelil nekim razredom popotnih ljudi, Oziroma popolna oprostitev bodo tudi po zdaj veljavne ostale v toliko, kolikor 8e tičejo ondukaj imenovanih civilnih služabnikov, po tem misijonarjev in redovih duhovnikov. Ölen XI. Dolžnost, ki jo Editto politico nalaga trgovskim ladjam neimovite državljane avstro-ogerske monarhije prevažati iz vnanjih pristanišč v tozemstvo, naj se upo-rahlja na parnice avstro-ogerskega Lloyda po naslednjem načinu : a) Avstro-ogerski Lloyd ima dolžnost, v pristaniščih inozemskih, v katera on zavaža, na pismeno naročilo c. in kr. konzulskih oblastev ali e. in kr. poslanstev pomornike, ki jih je domov poslati, ali druge ljudi, imajoče pomorsko matico (matrikulo) prevzemati in jih prav zastonj, torej tudi brez povračila troškov vzdrževanja, prevažati v Trst, na Reko ali v drugo tozemsko pristanišče, v katero se pride na vožnji, ako ne bi morebiti dotična oblastva potirjala troske za odpravo domov od ladijarja postavno dolžnega ali od skupila za blago iz morja oteto. Ljudčm po zgornjem zastonj voženim dajalo se bode mesto in prehrana kakor potnikom III. razreda, in poveljniku ladje parnice je na voljo, v slučaji primernosti porabiti jih med vožnjo za ladjino službo; nego Lloydovi agenti in kapitani praviloma ne bodo dolžni, ako sami ne privolijo, čez četvero ljudi na eno ladijo o isti dobi sprejemati. ^) Za druge, na pismeno povabilo c. in kr. konzulskih uradov ali c. in kr. poslaništev domov vožene nepremožne ljudi avstro-ogerske monarhije bode vsakrat povrniti po tarifi voznino za potnike III. razreda in troške za hrano, namreč po 50 kr. na dan, in da se to izplača, napravi po izkazani prevožnji v Trstu ali na Reki dotično pomorsko oblastvo. Takisto se bode tudi v slučajih ad a) izvzetih, kjer se potirjavajo troski za vožnjo pomornikov, pozneje Lloydu povračilo opravilo. 1 sii uveti kakor za prevažanje neimovitih ljudi avstro-ogerske monarhije, naj veljajo tudi za prevožnjo neimovitih tujcev, odpravljenih na za-prosbo tozemskih oblastev iz monarhije v svojo domovino. (:) Kadar se kdo domov pošilja v slučajih ad a) in b), bode se gledalo, da se bodo bolniki (tudi blazni), po tem hudodelci in jetniki sam<5 tako dajali na Lloydove ladje, da ne bodo potnikom delali nikake nepristojne ovire ali nadlege,in da se primerno poskrbi za potrebni nadzor. Člen XII. Kolikor paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda posreduje poštno očenje, šteje se, dokler velja ta pogodba, za zavod spadajoč k poštnima zavo-°nia c. kr. avstrijskemu in kralj, ogerskemu ter je kot takšen vsem dotičnim °'°Čilom poštnih zakonov in prepisov podvržen. • Ölen XIII. Poštna zavoda c. kr. avstrijski in kralj, ogerski imata pravico v odpravo poštnih poslatev uporabljati vse parnice avstro-ogerskega Lloyda, namenjene voženju ljudi na vseh svojih vožnjah, vsled česar bodo se morale v ladjinih listi" nah oznamenjati za avstro-ogerske poštne ladje. Ölen XIV. Lloydovo paroplovsko podjetje je dolžno, pri vsaki pravilni ali preizredm vožnji po tozemstvu ali po inostranstvu zastonj s sabo jemati uradne in privatne poslatve pisemske pošte, namenjene za kako domačo ali vnanjo deželo, katere mu izroči kaka c. kr. avstrijska ali kraljevsko-ogerska pošta tistega kraja, odko-dar ladja odhaja, ali kjer med vožnjo postaja, med vožnjo dobro hraniti in nepokvarjene oddajati jih v imenovanem kraji, kamor so namenjene, ali v taken* postajališči, katero čnemu najbližje leži. Ista dolžnost bode tudi za uradne in pi'1' vatne poslatve pisemske pošte, ki jih poštni zavodi tujezemske uprave izročč Lloydovim agencijam, vendar samo tedaj veljala, kadar vkupno ministerstvo vnanjih reči zahteva odpravo takšnih poslatev. Posebni propisi uravnujejo izročevanje in prejemanje poslatev pisemske pošte med organi e. kr. avstrijskih, kraljevsko-ogerskih in eventuvalno tujih p0®* in organi Lloydovega podjetja. Člen XV. Paroplovskemu podjetju avstro-ogerskega Lloyda kakor takemu ni dovoljen0 ni v domači ni v vnanji deželi nabirati pisma, ki jih je odpravljali z ladjami pal' nicami niti izročovati nadpisovnikom tista pisma, ki se s parnicami kam dovažajo; ta opravila, in tako tudi pobiro pristojbin od tistih pisem oskrbujejo c. k1, avstrijski ali kraljevsko-ogerski poštni uradi ali pa Lloydove agencije, katerim je posebej izročeno, da poštne poslove na državni račun opravljajo. Paroplovstvena družba avstro-ogerskega Lloyda je torej dolžna braniti, da nje postavljenci ne bodo brezoblastno poslatev pisemske pošte na nje ladja» vozili, ter se bodo pri prestopkih zoper poštne dohodke uporabljali veljaj001 propisi. Ali paroplovstvenega podjetja skrb bodi, da se na samih ladjah parnica o vožnji kamor koli postavijo zaklenjene nabiralnice za vlaganje in nabiranj pisem, nego kar pride pisem vanje, treba izročiti dotičnim poštnim postavljene0111» da opravijo, kar so po svojej službi dolžni. Ölen XVI. Avstro-ogerski Lloyd uživa kakor državni poštni zavod pristojbin prost0 odpravo in neposredstveno izročevanje na svojih parnieah vožene službene ko1’6® pondencije s svojimi agenti in korespondenčne med temi agenti po vseh lunja1» kamor Lloyd z ladjami zavaža, s tem uvetom, da se na nadpisu imenuje tudi P° šiljavec in pristavi opomnja „Službeni dopis Lloyda“. Ölen XVIL Ako bi se kak paroplovskemu podjetju oddan povezek (paket) pisem ali časnikov izgubil, povrne družba poštnino, ob katero je pošta s tem prišla, in za vsako priporočeno pismo, katero se izgubi, plača dvajseti goldinarjev avstr, veljave. Ölen XVIII. V tujih državah bodo v tistih krajih, v katere ladje parnice avstro-oger-skega Lloyda zavažajo, c. in kr. poštne ekspedicije, ki so že ondi postavljene ali se Še utegnejo napraviti, oskrbovalo uradno delo sposlatvami pisemske pošte, katere gredö v avstro-ogersko monarhijo in prek nje in katere od onod prihajajo. V vseh krajih domače ali kake vnanje dežele, kjer ima Lloydovo paro-plovsko podjetje svoje agencije ter državna uprava spoznâ za potrebno, bodo g°n omenjena poštna opravila na zahtev in račun dotične državne pošte oskrbo-Vale Lloydove agencije. Te bodo praviloma tudi pisma, ki gredö z vnanjih na vnanje kraje in se vodijo v Lloydovik ladjah, sprejemale in izročevale, tudi pristojbine od njih pobije in v poštno blagajnico odpravljale. Na takih mestih, kjer ni samostalnik c. in kr. pošt, bodo se Lloydove agen-cÜe na podlogi poprejšnjega posebnega dogovora bavile tudi z nakazovanjem novcev, sè službo vozne pošte in eventuvalno s poštnini povzemanjem, ako bi se državnemu poštnemu zavodu taka naredba vidila potrebna, gledé česar bode se l'avnati po dotičnih posebnih prepisih. Za trud prejemajo Lloydovi agenti delež poštnin in voznin, katere so oni Prejeli. Paroplovstvena družba se zavezuje, da bode ostro zatrdila svojim agentom, P° tanko držati se manipulacijskih propisov, ki so jih prejeli ali jih še prejmejo °d vkupnega ministerstva vnanjih reči, da bode silila na to, da oni nemudoma napravljajo dolžne primanjkljaje (nedostatke), globe in kaka povračila, in da bode ‘sploh po svoji moči pazila, da nje agenti nikakor pošte ne varajo in oškodujejo. Ako bi državna uprava v posameznih pristanskih mestih ali sploh Lloydo-vbti agencijam oskrbovanje poslov pisemske, oziroma vozne pošte našla odvzeti, ninia paroplovstvcno podjetje pravice ni ugovarjati, ni zahtevati odmene. Člen XIX. Tudi ima Lloydovo paroplovsko podjetje dolžnost, na vseh svojih vožnjah po l°zemstvu in po inostranstvu uradne vozno-poštne poslatve, ako jih podjetju *Zroči kaka pošta, za edino povračilo zavarščinc, — kadar namreč pošta zahteva 'l se zavarujejo, — na svojih parnicah prevažati med kraji, v katere njega ladje 0(bjo. Ali poslatve te ne smejo biti posamič čez 62*/* kilogramov težke, ako se Ciljajo zlati ali srebrni novci, in če gre za drugo vozno robo, ne smejo presedati posamič 40 kilogramov. Ako je katera poslatev težja nego je tu povedano, ima Lloyd pravico, zalite-' vati povrhu zavarščine od zavarovanih poslatev še povračilo voznine po določilih veljajočih za privatne voznopoštne poslatve. Z a varščin a se povračuje po skupni vrednosti v en list (karto) zapisanih zavarovanih uradnih poslatev, ki jih je od pošte do pošte prevažati. Stvari državne samoprodaje, ki so namenjene občinstvu v potrošek, in drugi pridelki erarialm ne morejo se šteti za uradne voznopoštne poslatve in kakor take nakladati na Lloydove ladje. Člen XX. Za privatne voznopoštne poslatve v kako domačo ali vnanjo deželo bode paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda dobivalo voznino in od zavarovanih poslatev še tudi morske zavarščine po svoji za občinstvo sploh veljajoči ah po tarifi, katera se posebej dogovori. Te pristojbine povračuje Lloydu državni poštni zavod gledé tistih privatnih poslatev po vozni pošti, ki mu jih katera pošta izroči za odpravo v tozemska ali vnanja pristanišča, kjer bivajo c. kr. avstrijske ali kraljevsko-ogerske pošte za službo vozne pošte. Povračilo se opravlja p° skupni teži in skupni vrednosti od pošte do pošte voženih, v en list zapisani1 privatnih voznopoštnih poslatev. Poseben propis uravnuje postopek pri vzajemnem izročevanji in prevzemanji teh voznopoštnih poslatev. Zdanje Lloydove vozne tarife za blago, — kolikor se tičejo voznopoštnih poslatev, — ne smejo se brez privolitve poštnih uprav povišati. Člen XXI. Poslatve za vozno pošto, katere prihajajo iz avstro-ogerske monarhije ali h tujih držav poštnim uradom ter so namenjene, da jih parnice Lloydove odpravijo v kako tozemsko ali tuje pristanišče, kjer ni c. kr. avstrijskih niti kraljevsk0' ogerskih pošt sè službo vozne pošte, treba oddajati paroplovstveni pisarni^1 (bureau). Nje dolžnost jo, prejem poslatev potrditi ter skrbeti za to, da se neniU' doma dalje odpravijo in izročč, komur treba. Ako nasproti paroplovstveno podjetje prejme od zasebnikov kako vozno poštno poslatev, da bi jo na svojih ladjah dalje odpravilo v kak kraj avstro-ogm ske monarhije ali v tujo državo, in če se želi, da se pošlje po c. kr. avstrijski in kraljovsko-ogerskih poštah, naj jo odda dotični pošti, in gledé tega bode ravnati po propisili, kateri za oddajanje voznopoštnih poslatev na pošto spl° veljajo. Za take voznopoštne poslatve bodo pošte in paroplovstvena uprava dobiva ® pristojbine za tisi; kos, kolikor katera uprava oskrbi svojimi sredstvi, po dotiem trdnih tarifah, in to poštni uradi po tarifi vozne pošte, katera pri njih ve Ji ! a družba avstro-ogerskega Lloyda posvoji tarifi, kakor za občinstvo sploh v0J ali kakor se določi s posebno domembo. Na to stran bode se postopek glede obe jostranskega poravnovanja teh pristojbin s posebnim dogovorom uredil. Člen XXII. Voznopoštne poslatve, ki pridejo v kraj svoje namembe po smrti nadpi9°v nikovi (adresatovi), in one, katerih nadpisovniki nočejo sprejeti, bode se s P1'* prihodnjo vožnjo, — take nasproti, glede katerih nadpisovnika v kraji namembe n* najti in katerih ni možno ali dopustno za njim poslati, bodo se po izteöaji dveh mesecev, naposled take, na katerih stoji zapisek „poste restante“, pa v treh mesecih, od dneva njih prihoda računeč, ako nihče po-nje ne pride, po izteöaji e8'a roka nazaj poslale in vzajemno izročile, da se dalje stori z njimi, kar bode freba, in pri tem se smejo zaračunjati od njih dolžne poštnine, cestarine in Nravstvene pristojbine. Člen XXIII. Lloydova paroplovstvena družba prevzema za vse uradne in privatne vozno-P°Štne poslatve, katere ji v odpravo izroči kaka pošta, odgovornost v tej meri, da 8(3 zavezuje ter hoče za kako izgubo, kak primanjkljaj ali kako kvar, ki bi za-(h'la poslatve ta čas, dokler jih Lloyd hrani, plačati polno odškodovanje po vrednosti pri oddaji na pošto povedani, ako izguba, primarijkava ali poškodba izvira lz krivnje ali pomote njegovih postavljencev, ali iz slučaja. Gledé zavarovanih Poslatev po vozni pošti odgovarja avstro-ogerski Lloyd tudi za pomorsko nevarnost in za nesrečo iz presile. Pri voznopoštnih poslatvah, katerih vrednost pri °ddaji ni bila povedana, iznaša odškodnina po 1 gld. 50 kr. avstr, veljave za v«akih 500 gramov ali del od 500 gramov. Poštni zavodi, pri katerih se takšne voznopoštne poslatve v odpravo oddadö, dolžni bodo priznaniti to dotičniku, da se bode znal ravnati. Člen XXIV. Reklamacije o voznopoštnih poslatvah naj se vpolagajo pri prejemni pošti. Napovedim reklamacije ustanavlja se šestmesečen rok, in ko izteče ta rok, Postane odgovornost mudečemu reklamantu nasproti. Kar se tiče zasebnikov, to jim je povračilo dolžan tist zavod, kateri je po-8 ntev prevzel. Njemu se prepušča, hoče li se kdaj poprijeti regresa do tistega zavoda, pri nterem so pripeti, da se kaj izgubi, da primanjka, ali da se pokvari. Člen XXV. V členih XVII in XXIII omenjena povračila ali odškodnine dajo se vza-. milo*brez odloga, no čakaje na to, da se najde krivec, brž kakor je poizvedba o li58ubi, primanjku ali poškodbi popolnoma opravljena in razsodba o dolžnosti P°vračila izrečena. Tudi imajo pošte pravico, kolikor iznaša povračilo ali od-^ °dba, brez vsega drugega vzeti si iz denarjev, dolžnih podjetju, ali iz pogod-ettega plačila za oskrbo pomorske poštne službe gredočega mu, in zastavljene Vrh tega vse ladje parniee, ki jih ima podjetje, in njegova druga imovina. Ako bi Petnih Ölen XXVI. se dotični poštni upravi zdelo potrebno, poštne poslatve po svojih j -**.i uradnikih ali tudi kondukterjih spremljat dati, naj se uradniku mesto ' raZreda in kondukterju mesto II. razreda zastonj odkaže. (SloTmi.ch.) 45 Dalje je poštnemu uradniku dopustiti, da poštno manipulacijo v pripravni za to zaprti kabini opravi; a kondukterju naj se odkaže posebej zaprt prostor, kjer bodo poštne poslatve shranjene. Tudi vizitacijskim komisarjem, ki jih pošta od časa do časa pošilja, naj se zastonj daje mesto L razreda. V zgoraj omenjeni brezplatni vožnji pa ni obsežena tudi hrana, za katero mora dotičnik, ako ni o tem posebnega dogovora, pristojbino po znižanem p°' stavku od 1 gld. 50 kr. plačati. Člen XXVII. Paroplovstvena družba avstro-ogerskega Lloyda bode po iztečaji vsakega upravnega četrtletja Tržaškemu c. kr. poštnemu ravnateljstvu v nadaljšnje ura-dovanje izročila spisek svojih tirjatev (iskovin) do poštnih zavodov za voznine ij1 pomorske zavarščine od voznopoštnih poslatev (Člen XIX in XX). Za čisto p1'1' znana vsota se bode Lloydovemu podjetju na plačilni list (pobotnico) po c. kr-blagajnici poštnega ravnateljstva v Trstu plačevala. člen xxviri. Poštnine in pomorske voznine, ki jih Lloydove agencije poberd od poštnin® dolžnih poslatev pisemske pošte, bode avstro-ogerski Lloyd c. kr. blagajni# poštnega ravnateljstva v Trstu za račun vkupnih financ odpravljal. Člen XXIX. Vsi udje upravnega svéta, in ljudje, ki jih družba v tozemstvu vslužbi s trdno plačo, morajo biti avstrijski ali ogerski državljani ter so sme izimek zastran vslužbijencev tuzemskih zgoditi samo, če vkupno ministerstvo vnanjih reči p#' voli. Ob enem se avstro-ogerski Lloyd zavezuje, da hoče tudi pri imenovanj1 postavljencev na vnanjih mestih s trdno plačo preimostveno ozirati se na avstnj' ske ali ogerske državljane. Družba avstro-ogerskega Lloyda bode pri podeljevanji mest v pomorstveni službi dajala pod popolnem enakimi uveti prednost oficirjem vojnega p o mors tv Njegovega Veličanstva pred drugimi prositelji. Ona se podvrguje, kar se ti vslužbovanja dosluženih podoficirjev iz vojstva, vojnega pomorstva in obeh (1° mobranstcv (deželnih hramb) zakonitim določilom, katera na to stran veljajo subvencijonirana želcznocestna in paroplovstvena podjetja. Člen XXX. lokler trpi pričuj0#* Družba avstro-ogerskega Lloyda se zavezuje, ta čas, pogodba, v načelnih vprašanjih, kakoršna so obstanek družbe, sklepanje novi zajraov, obtežitve imenja, izdatba doslej ne oddani h delnic v iznosu poldrugo#' milijona goldinarjev konvencijnega denarja, pomnožba ali ponižba družbinog^ delniškega kapitala sploh, in premena, prodaja ali zastava k družbini imovij1 spadajočih parnic in nepremičnin, brez odobrenja vkupnega ministerstva vnaC reči ničesar ne ukrepati. Takisto se mot a tudi za dobavo ladij v kaki vnanji deželi zadobiti privolitev ^kupnega ministerstva vnanjih reči, katera se pa tedaj ne more odreči, kadar je ukazano, da bi se ladje v tozemstvu o pravem času ne dostavile, ali daje moči v vnanji deželi pod res posebno ugodnimi uveti pridobiti jih. Člen XXXI. Lloyd se zavezuje, da hoče zadnji čas do 15. dne vsakega meseca kosmate dohodke, dosežene od začetka leta do konca drugega poprej preteklega meseca, razglaŠevati v uradnih listih Dunajskem, Budim-Peštanskem in Tržaškem. Ölen XXXII. Lloyd se zavezuje, da hoče družbina pravila dovesti v sklad z določili te pogodbe. Predrugačena pravila naj pridejo v moč s pogodbo vred. Dokler bode pogodba trpela, ne morejo se brez privolitve vkupnega ministerstva vnanjih reči Spremeniti. Člen XXXIII. Ministerstvo vnanjih reči vrši prigled ali kontrolo o potanki izpolnitvi tega, kar je z družbo dogovorjeno. Brez vede vladnega komisarja, katerega postavi ministerstvo vnanjih reči, ne sme se nobena važna naredba v upravstvu ukreniti. eva pravica je, priti v seje upravnega svéta in velikega zbora, kose vzvidi potrebno, kake občnemu interesu kvarne ukaze ustaviti tl‘r naznaniti stvar ministerstvu vnanjih reči, da ono naredi, česar bode dalje treba. Z ozirom na trud priglednih organov, katere postavi vkupno ministerstvo vr>anjih reči, in v založbo troskov, narastajočih iz vršitve vladnega nadzora, zave-družba avstro-ogerskega Lloyda, ter bode 4000 goldinarjev avstr, veljave o povprečnino odpravljala v državno blagajnico, katero določi vkupno mi-"isterstvo vnanjih reči. Člen XXXIV. Trgovinski ministerstvi c. kr. avstrijsko in kraljevsko-ogersko imenujeta Vsako po enega uda v upravni svet družbe ter nista pri imenovanji tem navezani Na določila pravil gledé delniškega imetja upravnih svétnikov. Člen XXXV. Lloydova dolžnost je, ustanoviti generalne agencije na Dunaji in na Reki. Komisar j likorkrat mu Ölen XXXVI. za Paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, skrbeti Pravilno odpravo blaga. Za tega delj spiše pravilnik (reglement) *o vršenji poslov ^er ga položi pred ministerstvo vnanjih reči v odobrenje. Kake premene tega pra-v'biika potrebujejo privolitve imenovanega ministerstva. Še obeta družba, da hoče pristojno pažnjo na potnike imeti. Na vsaki druž-bini ladji in tako tudi pri njenih agencijah bode ležala knjiga za pritožbe, v katero bodo smeli dotieni pristanski uradi in konzulstvena oblastva vsak čas vp°' gledati. Ölen XXXVII. Državno povračilo za vožnje po pogodbi (< 'len II) pojde Lloydovemu podjetju v dvanajst mesečnih odplačilih ali mesečninah. A ker je stoprv konci leta mogoče za trdno najti cifro povračila v primeri k prehojenim morskim miljam, to se dodeljujejo iz državne blagajnice na račun tega povračila brezobrestne pona-predščine. Te ponadpredščine se podjetju dajo po naslednjem: 1. V letih 1878 in 1879: a) s plačilom letnin po štiristo pet in sedemdeset tisoč štiristo gol' dinarjev avstr, veljave, dotekajočih v teh letih, katere je Lloydova paroplovstvena družba po dogovoru od 2. marcija 1858 dolžna opravljati c. kr. priv. kreditnici (kreditnemu zavodu) na Dunaji; in b) z nakazom od pet in šestdeset tisoč goldinarjev avstr. veljave o začetku vsakega meseca. 2. Od leta 1880 počenši do izteka pričujoče pogodbe z nakazom od sto pet tisoč goldinarjev avstr, veljave o začetku vsakega meseca. Po izteku vsakega solnčnega leta bode paroplovstvena družba avstro-oger' skega Lloyda dolžna c. in kr. vkupnemu ministerstvu vnanjih reči predložiti izkaz svojih pogodbenih voženj v celem letu, pri čemer se mora z uradnimi hs . pristojnih pristanskih in konzulskih oblastev dotrditi, daje res bilo toliko voženj in v tolikem razsežaji, kakor izkaz kaže. Brž kakor je ta izkaz pregledan in v čisto djan, napravi se obračun gled^ ponapredščin z omenjenim plačilom letnin, ter se ostanek tirjatve Lloydovenm podjetju po odbitih kakih globah odšteje, a kadar bi se primerilo, da bi tirjatev bila manjša od vsote ponapredščin, odbije se preveč prejeto od prihodnje meseč' nine ali od več mesečnin in kadar doteče pogodba, utegne se v gotovini povrniti- Ako bi se pogodbene vožnje za dalj časa ustavile, tedaj si državna uprava ne krateč določil ustanovljenih v členu IV — pridržava pravico, gori />ng°' to vij »me mesečne ponapredščine časno umanjšati ali ceh* ustaviti; vendar, akn ni podjetje samo krivo, da se je vožnja ustavila, naj se Idoydu gredoče po v ra' čilo, zgori omenjenim plačilom c. kr. priv. kreditnemu zavodu vred, ne zniža p° milijon na leto. Člen XXXVIII. tal Ostanek dolga v iznosu od 1,340.000 gld. avstr, veljavo, kakor je os z 31. dnem decembra 1877, od državne ponapredščine za tri milijone gol^1' narjev dane paroplovstveni družbi avstro-ogerskega Lloyda vsled pogodbe ° 27. julija 1865 in dolžnega pisma 1. maja 1866, podaljšuje se za ta čas, dokle| bode pričujoča pogodba veljala, pod vzdržbo obresti po štiri od sto ter se ot leta 1878 poplača v desetih letnih enakih odplačilih, ki vsako loto poslednji da11 decembra dotekč. Z ozirom na predstvo, po tem gledé zavarovanja glavnice in obresti poboljšanega zgornjega ostanka ostanejo veljavne dolžnosti, katere je družba z omenjeno pogodbo in v misel vzeto zadolžnico na se vzela. Člen XXXIX. Ako ji ministerstvo vnanjih reëi ne dâ oblasti, družba avstro - ogerskega l'loyda ne sme dividende čez štiri odstotke porazdeliti. Člen XL. Ustanavlja se, da bode pričujoča pogodba veljala deset let od 1. julija 1878 počenši. V dokaz tega sla se dva soglasna primerka te pogodbe v nemškem in oger-8kem jeziku izdala in s potrebnimi podpisi in pečati opravila. Andrâssy s. r. Marko baron Morpurgo s. r. RUlnieyer s. r. Jožef pl. Ilordini s. r. (L. S.) Priloga. Izkaz o vožnjah po tozemstvu in inostranstvu, katere je paroplovstveno podjetje avstro-ogerskega Lloyda po pogodbi dolžno vzdržavati. Tek. št. Označba voženj Število letnih voženj Število morskih milj za vsako p«' polno pot tje in nazaj 1 A. Vožnje z brzino od 10 morskih milj na uro. Carigrad—Varna in nazaj 104 290 2 B. Vožnje z brzino od 9 morskih milj na uro. Trst (Reka)—Krf—Aleksandrija in nazaj 32 2.402 3 Trst—Krf—Sira—Carigrad in nazaj 32 2.356 4 C. Vožnje z brzino od 8 morskih milj na uro. Trst —Pulj—Dalmacija—Drač in nazaj 32 1.037 5 Trst—Pulj—Dalmacija—Albanija—Preveza in nazaj 32 1.488 G Trst—Pulj—Kotor in nazaj 52 825 7 Reka—Lušinj Mali—Zader Kotor in nazaj 26 70S 8 Reka—Lušinj Mali Zader—Kotor—Albanija —Patras in nazaj 26 1.369 !) Trst—Reka in nazaj 52 272 10 Reka—Trst in nazaj 52 272 11 Reka—Senj—Zader in nazaj • . . . . 32 252 12 Reka—Zader—.lakin in nazaj 26 293 13 Trst—Reka —Krf—Sira—Smirna in nazaj 52 2.280 14 Trst—Patras—Pirej —Volo—Solun—Carigrad in nazaj 26 3.306 13 Carigrad—Kustendže—tialac in nazaj 40 858 Iti Carigrad—Trapezunt in nazaj 12 1.074 17 Carigrad—Smirna—Ciper (Kiper) —Reirut—Port-Said—Aleksandrija in nazaj 26 2.704 18 Aleksandrija—Port-Said in nazaj 26 320 1!) Pirej—Sira in nazaj 104 136 20 Sira —Kandija in nazaj 52 319 Zapisnik. 0 današnjem podpisavanji plovstvene in poštne pogodbe z družbo avstro-ogerskega Lloyda so se še naslednje opomnje in domembe vzele v pričujoči zapisnik. K členu I in k prilogi pogodbe. 1 Vkupnemu ministerstvu vnanjih reči pridržava se, vožnje na progi Cari-gradsko- Varenski (T. št. 1) premeniti ali opustiti ter v tem poslednjem slučaji subvencijo, kar je pride, ustaviti, v kolikor se ne uporabi za proge v sledeči Moki 2 omenjene. 2. Paroplovstvena družba avstro-ogerskega Lloyda izrckuje, da je voljna, v »lučaji, ko bi se pokazala potreba, za veljavnosti te pogodbe dogovorno z mini-sterstvom vnanjih reči urediti nove vožnje od Soluna, Dedeagača in (lalaca v pristanišča Srednjega in Ornega morja za miljni denar od 1 gld. 15 kr. in z vozno brzino od osmih morskih milj na uro med mejami dogovorjene subvencije. 3. Ob enem jo pripravljena, Aleksandrijsko ladjo (T. Št. 2 priloge k pogodbi), ako množina blaga oddana za vožnjo od Reke ali na Reko, 750.000 kilogramov doseza, vsake štiri tedne po enkrat, ako je pa množina ta dvakrat tolika, vsakih štirnajst dni enkrat na ravnost od Reke odpravljati. Ona bode v tem slučaji preme vožnje od Trsta v Aleksandrijo, ki bivajo vsak teden po enkrat, vzdržala, ne zahtevaje povišane subvencijo. Določiti začetek premih voženj od Reke bode pristalo kraljevsko ogerski vladi, vendar se pridržuje vladi zahtevati ustašev teh voženj, kadar bi se gori omenjena srednja množina v šestmesečnem °bstanku preme zveze ne dosegla. Iv členu IV. Podrobno ustanovljeni vozni črteži, ki jih Lloyd na temelji domenitev, ukrenjenih v prilogi pogodbe, izdela o prihodnjem potohodu (itinerarji), naj se Ministerstvu vnan jih reči najpozneje mesec dni pred obveijavo te pogodbe pred-lozé v odobrenje. K členu VI. Lloyd ima dolžnost jemati tozemskega ogljija do izgovorjene količine pod Uvetom, da razmer kurivosti tozemskega ogljija do angleškega, katero Lloyd na-Vfulno rabi, iznaša najmanj 84:100, in da to domače ogljije v Trstu ali na Reki ne bode dražje, nego je ondukaj angleško. Iv členu IX. Ker sta vladi c. kr. avstrijska in kraljevsko-ogerska izrekli voljo, prepustiti Puroplovstveneniu podjetju avstro-ogerskega Lloyda v pristaniščih Tržaškem in beškem za čas veljavnosti te pogodbe pripravnih zemljišč v napravo magazinov '/,a blago in ogljije, uredijo se uveti odstopa teh zemljišč s posebnimi domembami Med vsako obeli vlad in med družbo. K členu X. Ustanovitev načina in uvetov za brezplatno vožnjo državnih uradnikov in služabnikov iz področja vnanjih reči, službeno potujočih, pridržuje se posebni domenitvi med vkupnim ministerstvom vnanjih reči in paroplovstvenim pod' jetjcm Lloydovim. K členu XVIII. Oskrbovanje postne službe pri agencijah naj se, kolikor bode moči, izroča primerno osposobljenim službljencem družbinim. Vsako premeno v njihovi osebi bode družba pravočasno naznanjala poštnemu ravnateljstvu v Trstu, oziroma poštnemu uradu poročništva Carigradskega. K členu XXXII. Ko pogodba v veljavnost stopi, uredi se na novo upravni svèt. K členu XL. Lloyd vzorna na se dolžnost, za eilen izmed obeh primerkov pogodbe opraviti primerne štempeljske pristojbine in iznos ta razdeli se na deset letnin tako> da se bode dotični delni iznos vselej odbijal od prve mesečnine vsakega leta, katero bode plačati na račun subvencije. Podpisani so se zedinili v tem, da bode pričujoči zapisnik veljal za sestavni del pogodbe, na katero se odnaša. Pričujoči zapisnik seje po le-tem v dvojnem izdatku podpisal. Andrâssy s. r. Marko baron Morpurgo s. r. ßitlmeyer s. r. Jožef pl. Ilordini s. r. 90. Postava od 27. junija 1878, o oblasti, ki se daje c. kr. vladi, skleniti s paroplovstveno družbo avstro-ogerskega Lloyda pogodbo o vzdrževanji premih in pravilnih paroplovstvenih prog med Trstom in Vzhodno Indij0' 8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö : Člen 1. Vladi se daje oblast, s paroplovstveno družbo avstro-ogerskega Lb>y(j'1 vzdržbi | remi h in pravilnih voženj na ladjah parnicah med Trstom z eno i’1 o Bombajem, Sejlonom, Kalkuto, Singapore, eventuvalno Hongkongom z druge ^rani skleniti v načrtu priloženo pogodbo. Člen 2. Zvršitev te postave je naročena ministru za trgovino in finančnemu ministru. Na Dunaji, dne 27. junija 1878. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Cliluineeky s. r. Pretiš s. r. P o g o d b a med c. kr. državno upravo in paroplovstveno družbo avstro-ogerskega Lloyda o vzdržbi premih pravilnih voženj na ladjah parnicah med Trstom z ene in Bombajem, Sejlonom, Kalkuto, Singa-poro, eventuvalno Hongkongom z druge strani. Člen 1. Paroplovstvena družba avstro-ogerskega Lloyda zavezuje se, da hoče, dokler bode trpela pričujoča pogodba, vzdržavati za vračilo v členu 2 ustanovljeno naslednje vožnje: 1. Tri vožnje na leto od Trsta v Bombay in nazaj ; 2. šest voženj na leto od Trsta v Kalkuto in nazaj ; 3. šest voženj na leto od Trsta čez Bombay v Singapore in nazaj. Vožnje pod št. 3 naj bodo v času do 30. junija 1879 utesnjene na razdaljo °ied Trstom in Bombajem, a v času od 1. julija do 31. decembra 1879 na razdaljo med Trstom in Sejlonom. Na vožnjah med Trstom in Bombajem, oziroma Singapore dotikati se je Port-Sajda, Sueza, Adena, oziroma Sejlona, in čim bodo interesi trgovstva zahtevali, tudi Džede in Hodejde; a na vožnjah med Trstom in Kalkuto Port-Sajda, ®ueza, Sejlona, eventuvalno Adena in Madrasa. Pod uvotom, da bi so občenje po prej naznačenih progah v prvih Štireh J0tih toliko povzdignilo, da bi družba na vzdržbo teh preg ne morala znatnih zrtev doprinašati, prevzema Lloyd dolžnost, na zahtev državne uprave brez posebnega vračila vožnje Tržaško-Singaporske raztegniti tja do Hongkonga. Člen 2. Vračilo (platež), katero bodo država dajala za vzdržavanje v členu 1 naznačenih prog, iznaša pri vožnjah na progi Tržaško-Bombajski (T. št. 1) goldinar Osemdeset krajcarjev (1 gld. 80 kr.), pri vožnjah na progah Tržaško-Kalkutski lri Pržaško-Singaporski (T. št. 2 in 3) dva goldinarja petdeset krajcarjev (2 gld. ö0 kr.) za vsako morsko miljo. (Sloveuisch.) 46 Število morskih milj za vsako polno vožnjo tje in nazaj vzema se gledé vo-ženja med Trstom in Bombajem z 8680, gledé voženja med Trstom, Bombajem in Sejlonom z 10.480, gledé voženja med Trstom in Kalkuto z 12.2G0 in gledé voženja po Tržaško kSingaporski liniji s 13.750 morski!) milj. Ob enem se družbi na predložbo dotičnega računa po iztečaji vsakih treh mesecev povrnejo pristojbine za vožnjo skoz Sueški prekop plačane. . Člen 3. Na račun državnega povračila bodo se paroplovstveni družbi avstro-oger-skega Lloyda dodeljevale iz državne blagajnice brezobrestne ponapredščine-Lete o začetku vsakega meseca nakazovane ponapredščine iznašajo za čas do 30. junija 1879 trideset tisoč, za čas od 1. julija do 31. decembra 1879 dva m trideset tisoč, in od 1. januvarja 1880 naprej šest in trideset tisoč gold, na mesec. Člen 4. Družba avstro-ogerskega Lloyda se zavezuje, da hoče za prevzete proge p°' polnem primerno napravljene, po zahtevih poštne službe in vožnje ljudi in blaga narejene in dovoljno varne ladje od najmanj 1200 težnih bečev nakladne vzmož' nosti in z vozno brzino od osem morskih milj na uro o pravšnem vremenu rabiti- Člen 5. Za nadaljŠnjo odpravo ljudi in poslatev, voženih po progah imenovanih v členu 1 v prištanišča južne in vzhodne Azije, katerih se Lloyd ne dotika, p° imenu v Kitaj, Japonsko in Nizozemsko Indijo, bode si družba prizadevala stopiti v zvezo s paroplovstvenimi družbami, katerih ladje se vozijo v tiste strani- člen 6. Y ostalem, sosebno kar se tiče časa, doklej bode veljala pričujoča pogodba naj se na vožnje, katere bode paroplovstvena družba avstro-ogerskega Lloy(ha po členu 1 pričujoče pogodbe vzdržavala, s pritesnitvijo veljavnosti na kralje' vine in dežele zastopane v državnem zboru zmisloma uporabljajo določil8, plovstvene in poštne pogodbe, sklenjene dne 6. novembra 1877 med c. in kr-vkupnim ministerstvom vnanjih reči in imenovano družbo in zapisnika v mini' sterstvu vnanjih reči dne 14. maja 1878 podpisanega. Y dokaz tega sta se dva soglasna primerka te pegodbe izdala in s potrebnimi podpisi in pečati podkrepila. Štempeljski iznos, ki ga Lloyd plača za eden izmed obeh pogodbenih pri' merkov, razdeli se na deset letnin (letnih odplačil) takö, da se bode dotični delm iznos vsegdar odbijal od prve mesečnice vsakega leta, katero bode opravili lia račun državnega povračila. Na Dunaji, dne