s v e+ovnih iH domačih dogodkov
4. leto / številka 26	V Celovcu, dne 26. junija 1952__________________________Cena 1 šiling
Po obisku v Jugoslaviji
Avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber je odpotoval v jugoslovanskem letalu dne 19. junija iz Graza v Beograd. Na letališču v Beogradu sta ga sprejela med drugimi namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Veljko Vlahovič in član politbiroja Milovan Djilas.
V Beogradu
Dne 20. junija je obiskal avstrijski zunanji minister predsednika jugoslovanske Narodne skupščine dr. Ivana Ribarja, nato pa se je razgovarjal z namestnikom jugoslovanskega zunanjega ministra. Opoldne je bil na obedu v Belem dvoru, kjer ga je pozdravil jugoslovanski notranji minister Rankovič. V svojem pozdravu je jugoslovanski notranji minister poudaril tudi važnost pi'avično urejenega vprašanja narodnih manjšin kot pogoj dobrega prijateljstva in sosedstva, kar je v svojem odgovoru potrdil tudi minister dr. Gruber. — Zvečer je priredil v čast dr. Gruberja jugoslovanski namestnik zunanjega ministra slovesen sprejem, katerega so se udeležili diplomatski zastopniki v Beogradu in številni inozemski časnikarji.
Dne 21. junija je obiskal dr. Gruber grob neznanega junaka na Avali, zvečer pa je priredil avstrijski poslanik v Beogradu slovesen sprejem, katerega so se udeležili člani jugoslovanske vlade, inozemski diplomati (tudi sovjetski), nakar je odpotoval dr. Gruber v Istro in je prebil nedeljo v Opatiji.
Na Brionih
Dne 23. junija se je odpeljal dr. Gruber v spremstvu avstrijskega poslanika v Beogradu na otok Brioni, kjer ga je sprejel predsednik jugoslovanske vlade maršal
Zračni napadi na Koreji
Zvezniška letala (preko 500) so napadla začetkom tedna elektrarne Suiho na reki Valu ob korejsko-kitajski meji. Te elektrarne so največje elektrarne v Aziji in so preskrbovale s tokom vso Severno Korejo, velik del Mandžurije do Mukdena in pa sovjetska pristanišča Vladivostok in Dajren. Vse naprave so popolnoma porušene.
Ta napad tolmačijo nekateri kot znak, da ni mogoče več računati na sporazum pri pogajanjih za premirje v Panmundžonu in da se bodo začeli boji v večjem obsegu. Deloma računajo tudi s tem, da bi napad na elektrarne ob kitajski meji mogel povzročiti odkrit spor s komunistično Kitajsko.
Na Korejo je bil prestavljen vrhovni poveljnik britanskih čet v Avstriji, general West.
Tito. Daljšega razgovora sta se udeležila tudi oba namestnika jugoslovanskega zunanjega ministra, Vlahovič in Mates, ter jugoslovanski poslanik na Dunaju, Viktor Repič. — Pri slavnostnem obedu je nazdravil maršal Tito avstrijskemu zun. ministru in je v svojem govoru poudaril važnost dobrih gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Nadalje je zagotovil maršal Tito, da more računati Avstrija pri borbi za dosego svoje samostojnosti na popolno pomoč Jugosla-vije.
Dne 24. junija jc govoril dr. Gruber na Brionih časnikarjem o važnosti razgovorov z maršalom Titom in je poudaril, da je bil dosežen pri njegovem obisku v Jugoslaviji popoln uspeh. Vsa medsebojna vprašanja so razpravljali v duhu medsebojnega zaupanja in prijateljstva. Popoldne se je vrnil dr. Gruber z jugoslovanskim letalom nazaj v Avstrijo.
Vsebina razgovorov
Ob svojem pristanku v Grazu je izjavil dr. Gruber, da je bilo izdano o razgovorih v Jugoslaviji posebno obvestilo, v katerem je v glavnem rečeno:
.Jugoslavija želi čimprejšnje vzpostavitve popolne neodvisnosti Avstrije. — Medsebojni blagovni promet je treba povečati. — Dosežen je bil sporazum o avstrijskih dvolastnikih in zastopniki obeh držav se bodo sestali v kratkem v Gleichcnbergu na Štajerskem, da bi se dogovorili o pogodbi zaradi malega obmejnega prometa. — O nujnosti zadovoljive ureditve vprašanja polo-žaja jugoslovanskih manjšin v Avstriji so se zastopniki obeh držav razgovarjali v duhu prijateljskega sodelovanja.”
Sovjeti in Trst
Sovjetski poslanik v Rimu je izročil ameriškemu in britanskemu poslaniku v Rimu posebno noto sovjetske vlade, v kateri ta protestira proti večjim pravicam Italije v Trstu, ker bi pomenilo to kršitev italijanske mirovne pogodbe.
Posvetovanje v Londonu
V London je prispel ameriški zunanji minister Dean Acheson, ki se je razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom o odgovoru zapadnih sil Sovjetski zvezi o nemškem vprašanju. Razgovorov se bo udeležil tudi francoski zunanji minister. — Po razgovorih bo odpotoval Dean Acheson v Berlin, nato pa na Dunaj.
Političen obisk
Skoraj teden dni sc jc avstrijski zunanji minister dr. Gruber mudil na političnem obisku v Jugoslaviji.
Brez dvoma ta obisk v sedanjem trenutku odgovarja tako politični nujnosti kakor tudi gospodarski potrebi obeh držav. Ponovno smo že v našem listu naglasili, da sosedstvo dveh držav naravnost kriči po urejenih političnih in gospodarskih odnosih med obema državama. Obe državi sta trpeli veliko škodo radi neurejenih medsebojnih odnosov.
Obisk avstrijskega zunanjega ministra je bil v tem trenutku gospodarska nujnost, smo rekli zgoraj. Dnevno beremo v avstrijskih listih, da avstrijski izvoz močno nazaduje. Jasno je, da se s tem krčijo tudi možnosti uvoza. Dokler za svoje blago nič ali vsaj premalo izkupim, tako dolgo ne morem kupovati. Avstrija pa je po svoji industriji navezana na uvoz surovin, zaradi preživljanja prebivalstva pa na uvoz živil. ■Pač pa more Avstrija izvažati industrijske, predvsem elektrotehnične izdelke. Ravno te in take izdelke pa Jugoslavija pri svojem Velikem načrtu elektrifikacije nujno potrebuje. Zato so v Beogradu zelo verjetno zaradi medsebojnega izmenjavanja blaga največ govorili, ker sta obe državi na tem najbolj zainteresirani.
Drugo važno vprašanje pa je ureditev izrabe vodovja Drave, Kakor znano imamo na avstrijski strani dve veliki elektrarni in sicer v Žvabeku in v Labodu. Tu vodo zapirajo in po potrebi izpuščajo oziroma porabljajo za proizvodnjo toka. To so še do nedavnega časa vršili deloma po potrebi deloma pa namenoma tudi tako, da je voda na jugoslovanske elektrarne na Dravi pritekla rasno tedaj, ko je tam niso mogli izrabiti. Zato so morali dati neizrabljeni vodi prost odtok, ker pri elektrarnah na Fali in na Mariborskem otoku naprave niso tako velike, da bi mogle vodo zajeti do trc-nutka možnosti izrabe. Ker nadalje na jugoslovanski strani niti niso vedeli, kdaj in v kaki množini bodo na avstrijski strani sprostili vodni tok, so tam nastajale velike težave glede množine vode. V zadnjih me-sccih pa so se vendar tako daleč sporazu-ttacli, da se o spuščanju vode medsebojno obveščajo in morejo sedaj tudi jugoslovanske elektrarne to vodo izrabiti, za kar potem oddajajo jugoslovanske elektrarne tok deloma tudi v avstrijsko omrežje.
Ne bi smelo biti treznega človeka, ki se °b ureditvi medsebojnih gospodarskih odnosov ne bi odkrito veselil. Ob neki drugi ptiliki smo že zapisali, da streli na državni ttteji niso znak urejenih gospodarskih in političnih razmer med sosednima državama.
Po vsej verjetnosti pa gospodarska vpra-s:mja niso bila edina točka razgovorov med ^'sirijskim zunanjim ministrom Gruberjem in jugoslovanskimi ministri. Obe dr-ktvi igrata v zapadnem političnem in stra-^kem načrtu gotovo vlogo. Avstrija pred-vsem po svoji legi, Jugoslavija pa po svoji kgi in po vojaški moči. Tudi to vprašanje tRra danes pri zaostrenem položaju med upadom in Vzhodom važno vlogo.
Nečesa pa, kar smo predvsem brali v jugoslovanskih listih v zvezi z obiskom zu-Uanjcga ministra Gruberja v Jugoslaviji, fikakor ne moremo odobravati. Bcograj-ski list ..Politika”, in za tem listom vsi dru-8'. so zapisali, da sc jc položaj koroških Slovencev v zadnjem času v njihov prid tako bistveno spremenil, da zaradi tega ni nobene ovire za dobro prijateljstvo in sosed-*tvo med Avstrijo in Jugoslavijo. Brez dvo-1,1:1 bi bili ravno mi koroški Slovenci take *pi‘einembe najbolj veseli in bi tako spre-jUembo tudi prvi morali občutiti na lastni koži. Na žalost pa se pri vsej svoji skrom-Uosti nismo mogli ne v zadnjih in ne v Peejšnjih mesecih dokopati do spoznanja,
da bi sc razmere v naš prid spremenile.
Prej ko slej oblsoja pismo g. zveznega kanclerja Figla g. deželnemu glavarju We-denigu z dne 15. februarja 1950, kjer drug na drugega valita odgovornost za odnose do manjšine in ne eden in ne drugi noče biti za razmere odgovoren.
šele v zadnjih tednih smo doživeli nečastno, da ne rečemo nesramno gonjo okoli vindišarjev in okoli ljudskega štetja, zadeva, pri kateri po odloku deželnega glavarja nobene stranke na žalost ne moremo izvzeti.
V zadnjih tednih sc ponavlja in zaostruje gonja proti dvojezični šoli.
Naglasiti moramo, da zadeva nadzorstva dvojezičnih šol tudi danes še ni rešena, kljub vsem naporom z naše strani. Nerešeno je vprašanje slovenske kmetijske šole in slovenskih gospodinjskih šol. Nerešeno je vprašanje slovenske gimnazije. Nerešeno je vprašanje učiteljišča in celo malenkostne spremembe, ki so že dolge mesece v teku,
ne pridejo korak naprej.
Naglasiti moramo, da jc nerešeno vprašanje pristojnosti v manjšinskih vprašanjih. Dokler pa ta zadeva ni našla rešitve, tako dolgo sc odlagajo slovenski akti ali akti v slovenskih zadevah v predale in na omare, kjer- potem obstojajo pač prevelike možnosti, da se taki akti zgubijo.
Ne prikrivajmo si dejstva: Prijateljstvo, ki je zgrajeno na puhlih in trhlih osnovah, ne more držati. To jc dejstvo, katero smo . preizkusili v zadnjem desetlcju.
Druga nujna ugotovitev, ki sc nam isto-tako vsiljuje ravno danes ob priliki tega političnega obiska, pa je: manjšina ni. ne sme biti in ne more biti na prodaj za nobeno barantanje. Prehudo so tako barantanje plačale nemške manjšine.
Veselimo se zbližanja med obema državama. Največji korak pa bo v tem pogledu storjen s popolno politično, gospodarsko in kulturno enakopravnostjo koroških Slovencev kot narodne celote.
KRATKE VESTI
Dunajski pomožni nadškof dr. Jachym je v svojem predavanju o položaju Cerkve v Avstriji izjavil, da zahteva Cerkev pravno urejeno razmerje do države, da pa noče Cerkev od države nobene milosti, ampak le popravo krivic. Nadalje je izjavil pomožni nadškof, da se bori Cerkev povsod za svobodo in dostojanstvo človeka.
Sovjetske oblasti v Avstriji so dovolile ladijski promet na Donavi od Linza do Dunaja. Tako bo verjetno prihodnji mesec po desetih letih spet vzpostavljena plovba na tem odseku Donave.
Zvezni minister za kmetijstvo je izjavil, da moremo letos pričakovati v Avstriji dobro letino,
V zunanjepolitičnem odseku francoske poslanske zbornice je poročal poslanec Schneiter tudi o avstrijski državni pogodbi in je pri tem omenil, da Sovjetska zveza še ni odgovorila na predlog zapadnih zaveznikov z dne 13. marca letos o skrajšani avstrijski državni pogodbi.
Od 29. junija do 13. julija letos bo v Trstu mednarodni velesejem, katerega se bodo udeležili razstavljalci z vseh delov sveta. V okviru velesejma bo med drugim posebna razstava kave in posebna lesna razstava.
Predsednik Truman je podpisal zakon o pomoči inozemstvu. Zakon predvideva gospodarsko in vojaško pomoč v vsoti 6 milijard 447,730.750 dolarjev.
Jugoslovanski poslanik v Turčiji, Ljubomir Radovanovič, je izjavil na časnikarski konferenci v Carigradu, da so odnosi med Turčijo in Jugoslavijo vedno bolj prijateljski.
Novi vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze, general Ridgway, je obiskal Rim, nato pa je nadzoroval čete Atlantske zveze v Vidmu (Udinc); mudil se je tudi v Gorici ter na italijansko-jugoslovansko-avstrij-ski meji. Od tu je general odpotoval v Nemčijo.
šef generalnega štaba vojnih sil Atlantske zveze, general Gruenther, je sporočil, da so končani načrti o obrambi pred morebitnim napadom iz Vzhoda. Pri tem je general cenil vojsko Sovjetske zveze na ,175 divizij, 25.000 letal in 300 podmornic.
Po poročilih zapadno-nemške vlade ima Češkoslovaška 22 provovrstno oboroženih divizij in vsa težka industrija Češkoslovaške je zaposlena z izdelovanjem orožja.
Državni predsednik Poljske in šef poljske komunistične stranke, Boleslav Bjerut, je zahteval pojačano oboroževanje poljske vojske, kar je potrebno »zaradi vedno večje napadalnosti ameriške zunanje politike”.
Vlada južnoameriške republike Venezuele je po prekinitvi diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo prekinila tudi diplomatske zveze s češkoslovaško.
Vzhodno-nemške oblasti tudi letos obtožujejo Amerikance, da mečejo iz letal krompirjeve hrošče na krompirišča v Vzhodni Nemčiji.
V Burmi v vzhodni Aziji je severno od Ranguna iztiril vlak, ker je zavozil na mino, ki so jo položili komunistični uporniki. Uporniki so izropali vlak, in streljali na potnike, lokomotivo so razstrelili. Okrog 15 potnikov je bilo mrtvih.
Na braziljanskem otoku Anchieta, kjer so zaprti najbolj nevarni zločinci Brazilije, je prišlo do upora. Kaznjenci so pobili 10 paznikov in 5 civilistov; vkrcali so se nato v čolne in so se odpeljali do celine, kjer je prišlo med uporniki in rednimi orožniškimi skupinami do krvavih bojev.
Švicarska ekspedicija, ki je poizkušala doseči najvišji vrh sveta, Mount Evcrest, ki je visok 8.800m. jc dosegla le t išino 8.100m, nakar se je morala vrniti.
Politični teden
Po svetu...
Podoba je, da so prav imeli oni, ki so trdili, da je imenovanje Gromika za veleposlanika v Londonu znak za nov sunek sovjetske diplomacije, tokrat na drugem področju, na drugačen način, toda z istim stremljenjem.
Pod pogodbami držav Atlantske zveze in pod nemško mirovno pogodbo so sicer podpisi odgovornih državnikov, vendar morajo te pogodbe potrditi še parlamenti posameznih držav. Vse delo na organiziranju zapadno-evropske gospodarske in vojaško-obrambne skupnosti je sicer bilo uspešno, vendar prepočasno za Amerikance in obenem prenaglo za Sovjete. Ti bi bili zadovoljni, če bi jim uspelo preprečiti dejansko oborožitev 12 nepiških divizij v Za-padni Nemčiji, kakor to predvideva že sklenjeni sporazum med bonnsko vlado in za-padnimi silami. Bonnski parlament pa še ni odobril te pogodbe.
Težišče vsega razpravljanja okrog nemškega vprašanja skuša sovjetska diplomacija vztrajno in dosledno obdržati na stališču vzhodno-nemške vlade, ki je Zapad dokaj presenetila s svojimi predlogi o vzpostavitvi enotne in nevtralne Nemčije z lastno armado. Da si večina Nemcev to želi, je jasno, prav tako na dlani pa je tudi, da je predlog vzhodno-nemške vlade več ali manj zgolj politična poteza v interesu in na liniji splošne svetovne politike Sovjetske zveze in od nje narekovan. Zato je tudi odgovor zapadnih sil na sovjetsko noto glede sklicanja konference štirih glede Nemčije moral to upoštevati in je vseboval gotove zahteve po jamstvih, da bi splošne volitve bile pod nadzorstvom UNO itd. Sovjeti so to odklonili in poslali novo noto. Medtem pa je že prišlo do pristopa Za-padne Nemčije v Atlantsko zvezo s tako-imenovano „generalno pogodbo".
Zadnji teden pa je bil v znaku novih poizkusov sovjetske diplomacije zasejati razdor med zapadne sile glede nemškega vprašanja. Tako so poročali časopisi, da je prišel v Pariz francoski poslanik v Moskvi Chategneau in prinesel franc, vladi predlog, v katerem je rečeno: Sovjet, zveza ne bo pristala na oboroženo Nemčijo, temveč na nevtralno neoboroženo Nemčijo, če bo Francija vsaj pasivno nudila odpor pri naporih USA za čimprejšnjo vzpostavitev evropske armade Atlantske zveze. Za Francoze, ki so le z negodovanjem pristali na oborožitev Zapadne Nemčije, je bila to dokaj mamljiva ponudba. Francija seveda ne bo delala težav v Atlantski zvezi, toda tudi majhen uspeh je sovjetski diplomaciji dobrodošel. Francoska in angleška vlada sta naenkrat pričeli priporočati, da bi bilo vendarle dobro sestati se za skupno mizo s Sovjeti in se pogovoriti o nemškem vprašanju. Zadevo je še bolj zapletel govor nemškega ministra za „vsenemške’' zadeve Kaiserja, ki je dejal, da Zapadna Nemčija želi zedinjenje vseh Nemcev, vendar ne postavlja pogoja, da bi se meja Odrar-Nisa na-pram Poljski morala predrugačiti, čeprav s tem še ni rečeno, da bonnska vlada sedanjo mejo priznava.
Verjetno so vsi ti dogodki na evropskem zapadu vzrok, da pride te dni v London na obisk ameriški zunanji minister Ache-son, ki bo poskušal utrditi nekoliko zrah-Ijeno enotno linijo Washington-London-Pariz. Ce bo kljub njegovemu odsvetovanju prišlo do sestanka s sovjetskim zastopnikom glede Nemčije, bo to pač pomenilo krajši zastoj v organiziranju vojaške sile Atlantske zveze, v kateri bi imele nemške divizije igrati precejšnjo vlogo. Zavlačevanje - to naj bi torej bila tudi naloga novega sovjetskega poslanika v Londonu.
Medtem je rimski parlament odobril pristop Italije k Schumanovemu načrtu skupne zapad.-cvropske premogovno-železarske industrije. To je nov korak k gospodarski enotnosti zapadne Evrope. Zmogljivost te skupne industrije je že sedaj zelo velika in jo presegajo edinole Združene države.
Čeprav imajo Francozi zelo trda ušesa, kadar gre za nemške divizije in more sovjetska diplomacija vedno računati na to ranljivo mesto, toliko energičnejša pa je Pinayeva vlada v svoji borbi proti komunistični stranki Francije. V vodstvu komunistične stranke gotovo ugibajo, kako opravičiti ali zakriti neuspeh zadnjih demonstracij in stavk. Na zadnjih volitvah je stranka res dobila skoraj 5 milijonov glasov in kako je torej mogoče, da te množice niso sledile navodilom vodstva? Kateri vo-
ditelji stranke bodo padli v nemilost in vzeli nase „krivdo” za vse to?
Med Švedsko in Sovjetsko zvezo je prišlo do diplomatičnega spora, ker so sovjetski lovci sestrelili švedsko letalo, ki je padlo v morje. Posadko je rešila neka nemška ladja. Izmed letal, ki so potem iskala ruševine sestreljenega letala, je zašlo eno na sovjetsko interesno področje, radi česar se je švedska vlada takoj oprostila. Na noto švedske vlade glede sestrelitve prej omenjenega letala pa so Sovjeti odgovorili s protestom, češ da je švedsko letalo v sovjetskih vodah začelo streljati na sovjetski letali, ki sta na to odgovorili, švedska vlada je poslala del svojega brodovja na odprto morje, kar predstavlja zelo energičen ukrep. — Zanimivo okrog tega spora je to, da tako energično nastopa švedska država, ki res do največje natančnosti varuje svojo nevtralnost, kar se je pokazalo v njenem zadržanju v Evropskem svetu, kjer je nastopila celo proti Atlantski zvezi. Slični morebitni in ponavljajoči se spori s Sovjetsko zvezo bi pa utegnili spremeniti njeno stališče...
... in pri nas v Avstriji
V notranje-političnem življenju je pretekli teden bilo neko pomirjenje ali pa je to mogoče tudi mir pred novim viharjem. V poslanski zbornici bi morali obravnavati poročilo vrhovnega računskega dvora (Rechnungshof) o poslovanju podržav-Ijeniih velebank. To poročilo je bilo — menda na zahtevo podkanclerja dr. Scharfa v času, ko je nadomeščal odsotnega kanclerja — poslano naravnost poslanski zbornici, ne da bi bilo preje predloženo v izjavo bankam, o katerih poslovanju poročilo govori.
Gotovo so hoteli socialisti to poročilo izrabiti najpreje proti generalnim direktorjem teh bank, ki so jih hoteli nadomestiti s svojimi ljudmi. Posredno pa bi to poročilo zadelo seveda tudi celotno OeVP, ki je branila poslovanje bank. Toda nenadoma je vse utihnilo in vsaka senzacija v parlamentu je izostala, ker je poslanska zbornica z večino glasov sklenila proti željam socialistov, naj bi tudi banke najpreje zavzele svoje stališče napram pripombam vrhovnega računskega razsodišča, šele nato bo razpravljala o poročilu poslanska zbornica. Do takrat pa bo verjetno poteklo še precej vode in spor bo nekako zvodenel.
Medtem pa se je primerila socialistom še druga neprijetna zadeva. — Vsem je gotovo v spominu, da je hotel novi minister za trgovino, Bock-Greissau, pred tedni odstopiti. Takrat je potekla veljavnost zakona o zunanji trgovini in minister je zahteval, naj ta zakon preneha veljati. Po tem zakonu imajo namreč posamezni odbori, ki jih sestavljajo zastopniki delavske zveze in raznih zbornic, pravico, da odločajo o izdaji
dovoljenja za izvoz ali uvoz. Minister se mora nato odločbe teh odborov držati in ne sme odločati po svoji volji in pameti. Tako se je na primer lansko leto dogodilo, da je osrednja delavska zbornica ugovarjala proti izdaji dovoljenja za izvoz več stotisoč kubičnih metrov že posekanega in obdelanega lesa. Takrat so bile cene za rezan les na svetovnih trgih visoke in ker je s svojim ugovorom delavska zbornica preprečila izvoz tega lesa, j c prišlo za približno 400 milijonov šilingov manj tujih denarnih sredstev v državo. Ko pa so cene na svetovnih trgih padle, je ista delavska zbornica kar naenkrat zagovarjala izvoz lesa po nižjih cenah.
Proti taki pravici raznih odborov in zbornic je trgovski minister protestiral s tem, da je hotel odstopiti. OeVP pa takrat ni sprejela na znanje njegovega odstopa, pač pa je bila zaradi sporazuma med OeVP in SPOe takrat podaljšana veljavnost zakona o zunanji trgovini.
Sedaj pa je vrhovni ustavni sodni dvor odločik da one določbe zakona o zunanji trgovini, ki priznavajo pravico odločanja o izvozu in uvozu raznim odborom, nasprotujejo avstrijski ustavi in da so zato neveljavne. Sedaj je dobil minister zadoščenje in mora predložiti nov osnutek zakona o zunanji trgovini parlamentu v obravnavo. Seveda je veliko vprašanje, če se bo posrečilo uzakoniti tak zakon, kakor ga minister želi, ker bo gotovo spet treba iskati sporazuma o zakonu med obema vladnima strankama. — Zanimivo pa je sedaj to, da je še veliko število podobnih določb tudi v drugih gospodarskih zakonih. Vsi ti zakoni so v teh točkah protiustavni in če se bo kdo pritožil, bo moralo tako spet razsoditi vrhovno ustavno sodišče.
Začetkom tedna je predložila zvezna vlada poslanski zbornici poročilo o pristopu Avstrije v Organizacijo Združenih narodov. To poročilo bo po odobritvi po poslanski zbornici poslano Varnostnemu svetu združenih narodov s prošnjo, naj bi bila Avstrija sprejeta v Organizacijo združenih narodov. V predlogu je rečeno:
„V imenu vlade republike Avstrije mi je čast izjaviti, da sprejema s tem Avstrija brez pridržka vse obveznosti, ki izhajajo iz določil Združenih narodov. Obenem zagotavlja Avstrija slovesno, da bo od onega dne, ko bo postala članica Organizacije združenih narodov, vestno izpolnjevala vsako izmed določil ustave Združenih narodov.”
Precejšnje zanimanje je opaziti v zvezi s potovanjem zveznega ministra za zunanje zadeve v Jugoslavijo. O tem pa pišemo več v uvodnem članku današnje številke „Na-šega tednika” in v najnovejših poročilih na prvi strani ter vse bralce na ta poročila in na uvodnik posebej opozarjamo.
Brazilsko pismo
šele sedaj, ko polagoma ljudstvo in vlada spoznavajo globlje razloge nereda na nekaterih gospodarskih področjih, prehaja stvar v etapo bolj premišljene industrializacije. Danes gre tendenca predvsem za tem, ustanoviti temelje solidne osnone industrije, ne pa končnih proizvodov. Te vrste investicije seveda zahtevajo visokega kapitala ter le po daljšem času morejo postati rentabilne, če je tekma za naš brazilski trg med vsemi svetovnimi gospodarskimi velesilami vendarle tudi v tej točki tako ostra, potem je to zame manj znak resničnega in iskrenega interesa za razvitek in dobrobit dežele, kakor pa skrb svetovnega kapitala, iz bolj vetrovnih kotov rešiti vsaj del imetja v varno zatišje današnjega že tako majhnega sveta. Naj omenim, da je samo v zadnjih štirih mesecih obiskalo Belo Horizonte vsaj 25, če ne še več, zastopnikov vseh mogočih industrij. Že je na poti iz Nemčije kompletna oprema za ogromne tovarne brezšivnih cevi firme Mannesmann, ki pride sem s kakimi 300 tehniki. Pretekli teden je bil na obisku s svojimi svetovalci znani francoski industrialec Schneider od nekdanjega koncerna Schneider & Creuzot. Tudi ta je že izbral zemljišče za svoje tovarne tovornih avtomobilov in traktorjev. Bil je tudi tu v naši tovarni, ki je last Brazilske narodne banke. Tu bo zgradil novo visoko peč. V ta namen bo povečana električna centrala v Sa. Carvalho (Sveti hrast), ki nam doslej oskrbuje z dvema turbinama
skupno 42.000 konjskih sil, za polovico, tako da bo dajala približno enako moč kot onidve v Žvabeku in Labodu skupaj.
Samo tovarna Mannesmann bo potrebovala 40.000 konjskih sil, za kar jih je doslej zagotovljenih šele 12.000. Od velikih ameri-kanskih podjetij pride v Belo Horizonte firma Vickers. Od nadaljnjih industrij pridejo še tri iz Berlina, tri iz Švice, dve iz Holandije, nekaj iz Italije. Prav gotovo je eno dejstvo: bodočnost v Braziliji, ki ima po današnjih svojih naših pojmih res žc ogromne razvojne možnosti, ima vendarle le tista industrija, ki bo imela tu svoja podjetja. Sedaj je čas, ko najbistrejši zasedajo tu najugodnejše položaje. Kar bo v tej zvezi morda tudi vas zanimalo, je to, da je te dni prispela prva velika pošiljka avstrijskih kamionov, izdelek dunajskih LKW-tovarn. Kako se bodo tu obnesli v konkurenci z vsemi svetovnimi znamkami, se bo kmalu pokazalo. Res je, da imajo Amerikanci in Angleži, ki so doslej popolnoma obvladovali ta trg, velike prednosti s svojimi izkušnjami. Res pa je tudi, da se zlasti zadnji dve leti spet evropska industrija tu mogočno uveljavlja.
Izmed drugih dogodkov naj še omenim, da se te dni mudi tu graški univerzitetni profesor in kirurg Ernst Navratil, namreč v Rio in Sao Paolo. Za svojo osebo mi je ljubše, če mi noben kirurg ne gleda v čreva, pa naj bo še dvakrat bolj izkušen. Kakšnega mnenja pa ste drugi, pa pišitel (Konec prihodnjič)
V znamenju notranjega utrjevanja
Pod gornjim naslovom piše »Slovenski vestnik” v štev. 101. z dne 20. februarja 1948 na tretji strani med drugim sledeče:
»Prav tako samozvano je g. Tischler sodeloval kot deželni svetnik v Pischevi vladi pri ustvarjanju odrebe o takoimenovanih »dvojezičnih šolah”, čeprav je bilo jasno, da bo ta odredba služila samo za varanje javnosti in slabitev borbe za osvoboditev koroških Slovencev izpod tujega jarma”.
V	številki 501 z dne 19. junija 1952 pa piše isti »Slovenski vestnik” na uvodni strani med drugim: »Koroški Slovenci vidimo v odredbi o dvojezičnih šolah edini nacionalni uspeh naše težke, žrtevpolne osvobodilne borbe proti nacizmu.”
Kar 400 številk »Slovenskega vestnika” so morali torej izdati, da so se prikopali gospodje do spoznanja, da je odredba o dvojezičnih šolah vendar v narodnostnem pogledu nek uspeh, katerega moramo braniti z vsemi silami. Sicer pa je praktično izvajanje tudi še danes zelo pomanjkljivo in naša skrb mora veljati temu, da se razmere tudi v tem pogledu zboljšajo.
Pripomniti pa moramo, da gospodje, ki tako samozavestno trkajo ravno na te pridobitve osvobodilne borbe, k tej odredbi niso prav nič doprinesli in so dr. Tischlerja ravno radi te odredbe dolžili narodnega izdajstva, kakor je razvidno iz štev. 101 »Slovenskega vestnika”.
V	štev. 101 »Slovenskega vestnika” beremo tudi, da je po sklepu POOF dr. Tisch-lerju prepovedano govoriti v imenu koroških Slovencev in da »pomeni ta sklep POOF-a važen korak v notranji konsolidaciji OF. Z izločitvijo protiljudskih elementov bo OF samo pridobila na notranji čvrstosti”.
Spoznanje prihaja pozno, vendar pa si to spoznanje utira svojo pot in bo mogoče še marsikomu odprlo oči, da bi tako konsolidacija OF — ali DF, kakor se danes imenuje ta tvorba — dosegla čimprej svoj višek.
Dan molitve
Predsednik Truman je v posebni prokla-maciji proglasil dan 4. julija, kot dan neodvisnosti Združenih držav za »narodni praznik molitve”.
Proklamacija ima tole besedilo:
»Od prvih dni naše zgodovine se je naš narod obračal k Bogu za pomoč. V sedanjem času, ko poizkušamo utrditi temelje miru in varnosti, še posebej potrebujemo božje pomoči. — Ameriški kongres je sklenil, naj bi predsednik Združenih držav proglasil letos en dan, ki ni nedelja, za narodni praznik molitve. Na ta dan naj bi vsemu svetu pokazali, da gradijo Združene države svoje delo na božjem varstvu in pomoči božji. — Proglašam zato 4. julij 1952 za narodni praznik molitve. Ta dan bomo klicali k Bogu v naših cerkvah, v naših domovih in v naših srcih, ter ga bomo prosili, naj nam pokaže pot, po kateri naj hodimo ter naj nam podeli tudi moči, da bomo nato po tej pravi poti z vztrajnostjo hodili. Obenem pa se bomo Bogu zahvalili za blagoslov in za varstvo, ki ga naši domovini daje.”
zjava o človečanskih pravicah
V	zadnji številki »Našega tednika" smo pod naslovom »Za pravice podjarmljenih” prinesli v izvlečku besedilo izjave, ki so jo podpisalo dne 12. junija letos v Williams-burgu v Ameriki zastopniki onih evropskih držav, ki so še pod komunistično vlado.
V	tej takozvani „Williamsburški izjavi” so se obvezali zastopniki omenjenih deseterih držav, da bodo v svojih državah vzpostavili človečanske in politične svoboščine, ko bodo njihove dežele spet svobodne. Izjavo je podpisalo okrog 50 bivših vodilnih evropskih politikov v oni zgodovinski palači v Williamsburgu, kjer je bila podpisana dne 12. junija leta 1776 izjava o človečanskih pravicah in svobodi.
Izjava v glavnem pravi: »Ko bodo naši narodi spet svobodni, mora biti takoj odpravljena tajna policija, prisilno delo, na* silje in strah pri sodnih obravnavah, preseljevanje, zapostavljanje zaradi verskega in političnega prepričanja.”
Med podpisniki izjave so med drugimi1 Stefan Osusky za češkoslovaško, Bela Varg* za Madžarsko, dr. Miha Krek za Jugoslavijo, Tadeusz Romer za Poljsko. Grigofi Gafencu za Romunijo in Nikola Balbano^ za Bolgarijo.
Sveta Katarina nad Šmihelom vabi
„Qlmaa tez izamu
„Nmav čez izaro” — tako se imenuje nova koroška narodna spevoigra, ki jo je napisal iz „Miklove Zale”, „Drabosenjaka” in drugih iger znani naš rojak, Jaka špicar. V nedeljo, dne 3. februarja letos so jo igrali na Koroški Beli pri Jesenicah na Gorenjskem kot krstno predstavo. Igra je zelo zahtevna, saj je moralo biti vseh sodelujočih igralcev, pevcev in godbenikov prav gotovo nad 60. Pridni in požrtvovalni sodelavci vseh panog so vse težkoče strumno premagali in predstava je bila taka, da si boljše misliti ne moremo. Bila je to zares prava narodna igra, podana pestro, naravno, da je tudi koroški igralci ne bi mogli podati boljše.
Snov je vzeta iz našega kmečkega življenja iz onega časa, ko so gradili železnico iz Beljaka na Trbiž, dejanje pa se godi v Ba-čah in nam kaže semenj in druge značilnosti našega ljudstva. Koroške domače pesmi se vrste in dvakrat se oglasi „Nmav čez izaro”, enkrat v solospevu, drugič kot mogočen zbor malo pred koncem igre. Slikoviti plesi kinčajo razgibane prizore, saj je glasbeni del Jožeta Bernarda kaj posrečeno postavljen. Tudi vadovec nas razveseli, ko vabi bogato Odrtnico na ženitovanje rekoč: „Bog Vam daj cn dober čas, da bi bil Ježcš pri Vas
ves čas!
In da bi Marija zraven sedela in Vaše Zelje v roke
vzela.
Da bi veseli in zdravi na tem svetu živeli, po smrti pred nebeškim tronom angelsko pesem
zapeli.
Zdaj pa poslušajte, kaj Vam imam razodeti, kar moram v imenu Jurčeva Jokča (ženina) Vam
poveti.
On žinja ta ledik stan zapustiti
noj se z Zefino Tonco krščansko poročiti.
V ponedeljek osem dni se bosta vzela
in ob devetih v Ločah po maši poroko imela.
K poroki si vabljena tudi ti, Odrtnica, ki si bila nevesti dobrotljiva pomočnica. l’a k tofclnu zvečer te tudi vabi.
Tam pa nikar na me ne pozabi, ko boš pri fancovtah in pratah sedela in se pri zavretem vinu grela.
Ali pa žinjaš v.žnika poslati, bo najbolje, meni vedeti nali, da bodo ana konija manj zakvali pa ana bicija manj s kože djali.
Ta druji pa pridite zaplečvat in rajat in svoje žejne dušice napajat.
Igra konča srečno in veselo, saj stoje kar štirje pari pred porokami. Tudi ljubezen do domovine je lepo poudarjena.
Navzoči avtor je bil deležen toplega pozdrava, v spomin so mu izročili šopek z narodnimi trakovi in lepo umetniško sliko Jepe in Baškega jezera, kakor jo vidimo v treh dejanjih igre.
Uspeh je bil nedvomno velik, povezanost odra z občinstvom pa prisrčna in odkrita.
Vse častilce svete Katarine vabimo na cerkveno slovesnost, v nedeljo 6. julija t. 1. Veliki zvon, 2.600 kg težak, je že težko čakal odrešitve, rad bi že zapel. Toda g. župnik so vedno rekli, da je še pretežak, da ga še ne moremo rešiti, naj še počiva. In počival je, spal je zimsko spanje, ta zima pa je trajala zelo dolgo, od avgusta do julija, skoraj celo leto.
Sedaj pa mislijo, da bo šlo. Prinesite s seboj dokaj šilingov, da ga bomo lažje vzdignili iz njegovih dolgov.
Radovedni ste, kako bodo naši mojstri
Hrepenenje pevca
(Posvečeno novemu pevskemu zboru na Obirskem in predvsem pevovodju g. župniku T. Holmarju)
Tam, kjer petje dušo greje, kjer se sreče sonce smeje, tam veselje je vse, tja želi mi srce.
Oh, srce otožno bije, v vsaki misli večnost žijc, tam se združimo vsi, tja, oh pojdi še ti.
Pesem mila, vedno zdrami le ljubezen tu med nami, zvesto spremlja tvoj glas vse naj do groba nas!...
tega orjaka dobili v stolp. Ali ga bo nosil, ali bo imel dovolj prostora, kako bo zapel, to smo pa res vsi radovedni. Kako bo donelo preko polja, dobrave tja gor do vrh Pece in do Djekš?
Ob 8. bo prva sveta maša pri Katarini, ob pol devetih peta sv. maša, ob devetih pridiga, nato blagoslovitev in med tem sv. maša na prostem. Vsi prav iskreno vabljeni od blizu in daleč!
Dne 6. julija vsi h Katarini nad Šmihelom pri Pliberku!
Nemci niso — in Slovenci?!
Ne in ne, nikdar!
Teorija bo pravilna:
Nem’c je vindišar.
Zadnja vrstica je zvita, bere se težko...
Kaj drži? To ali ono?
Misli, pa bo šlo!
Dravski
Sveta dalja
Tihe želje v zlati nadi mi z oblaki pohitč, kot metulji po livadi, ki po cvetju hrepene.
Sc izgubljajo v daljavi kot ščebet veselih ptic, kot smehljaji, ki sanjavi begajo iz mladih lic.
Mirno mi sreč postane, kakor sinje je nebo — nove sreče nepoznane sluti duša... zre oko...
POZDRAV
(S Holandskega)
Valentin P o 1 a n š e k
Štetj<
To pismo Vam,slovenske Korošice, ki naše drage ste sestrice, ki čutite topič kot me, da hčere smo Slovenije.
Vam, žene na slovenskih tleh, pozdrave, ki naše vzgajate rodove in naše čuvate domove na zemlji Zilje, Drave!
Me ne poznamo zemlje vaše, ne prave domovine naše, a čutimo, da lepa je nadvse, da lepše nima krog zemlje.
Saj čujemo, da vaši so bregovi,
vasice, polja in vrtovi
kot svet, ki so mu rekli raj...
Da dal bi dobri Bog nam kdaj
med vas voditi naša pota in bi slovenska vsa lepota se vaših polj v oko nam zlila in vaših vseh gori bi sila
spet onih sil nam v duše dala, ki kdaj jih Miklova je Zala v posesti, kakor lev, imela —:
»Svetinj tujina ni ji vzela!”
Da matere besede čuvarice v tujini mogle bi ostati, da »nagelj čkom” bi vrtnarice tu mogle dosti sonca dati:
Zato v roke zdaj si sezimo, čez zid visoki vseh daljav in v bratstvo srčno si napijmo v zvestobi radosten pozdrav!
Milka Hartman
Šteli so nas na Koroškem:
Eden, dva in tri...
Žaloigro so končali:
„Ja, Slovencev ni!”
Spet odkrili so, kaj čuda, vindišarjev rod; to ljudje so brez kulture — Bog si vej odkod.
Tihe želje vse spojijo v koprnen je svetlo se, s soncem hodijo, živijo, pomladijo mi sreč!
Valentin Polanšek
Sreča
Le enkrat sva se srečala v življenju z gorsko vilo, lasje so bili ji zlato in svila belo krilo.
Zamahnil brž sem ji z roko ter jo obsul s pozdravi:
»Hej, deklica, za hip samo pri meni se ustavi!”
»Ne morem!” mi odgovori z naglasom, ki odklanja.
»Nestalnost me od tod podi, usoda me preganja."
In že je kakor blisk odšla, ki švigne čez planine; od takrat se ne nasmehlja nič več mi iz daljine.
Limbarski
iiiimiimmiiMnimiiiiiimmiiimiiniiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiimniiiiiiHiiiimiimiuiimmiiiiiiiimmiimimimiimiiiiiiiiimiimimiimmiiiiiij
MATI DOMOVINA BOG
je geslo, pod katerim obiskuje oktet »Slavček” kraje slovenske Koroške
s svojo pesmijo.
Dne 29. junija ob 3. uri popoldne v Svečah pri Adamu.
Dne 29. junija ob 8. uri zvečer v št. Janžu v Rožu pri Tišlarju.
Dne 15. julija ob pol 7. uri zvečer in dne 31. julija ob pol 3. uri popoldne pa prepeva »Slavček” v celovškem radiu.
Da bi pesem »Slavčka” vnela vsa srca za vzvišene ideale, žele pevci in vse
vabijo k obilni udeležbi.
iniiimmiiiiMiiimiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiimniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiniiiiitiiiiuiitiiim
Karel Mauser:	a	^ A
(12. nadaljevanje)
Misel na ljubezen je prihajala v Barbaro počasi. Ko je Peter sejal, se ji je zdelo neizrečno lepo. Kako bi bilo vse drugače v bajti, ko bi bil še nekdo v njej. Pa je Peter tako čudno plašen in neroden. Ne govori skoraj nič, pride v zadrego, vstane in gre.
Lojze je drug, čeprav tudi na njem ni nič fantovskega. Barbara ve, da so prišla leta. Peter in Lojze, oba sta zrasla naravnost iz otroka v moža. Fantovanja nista poskusila. Mati ju je trdo držala na vajetih in šele zdaj sta se pričela otresati njenega jarma. Lojze se je prvi znašel. Dobil je Rezo, ki jo je zdaj zgubil. Peter tiplje nekam, Barbari se zdi, da k njej, besede pa ne spravi iz sebe.
Noči Barbara skoraj vse premisli. Zvečer včasih dolgo ^edi v hiši. Zdi se ji, da prav nalašč. Pa ni nobenega. Ne Lojza ne Petra. In ko zapahne vrata in ugasne luč, še stoji v temi v hiši. Saj se je bila v teh zadnjih letih navadila na samoto. Zdaj ji je spet začela presedati. Nekaj manjka v Bajti.
Ko je legla, je vedno skušala najprej misliti na Kač-hikovo Maričko. No, kaj pa ima ona? listo z Grogorje-vini je brž minilo. Je videla, da ne bo nikoli nič. Za vsemi hapletn.
Taka ljubezen!
Potlej prideta Rakarjeva dva. Peter ponižen in tih, Neroden in brez besede. Roke preklada in se smehlja. Loj-*e s šepavo hojo in z govorjenjem. In oba stojita ob nje-Nem srcu.
Včasih se Barbari utrne, če ni misel vstala samo v nje-Nem srcu. Morda Peter in Lojze hodita z njo, ker pač dru-ne oresta. Lojzu je dolgčas po Rezi, Peter pa tako Nikamor ne gre.
In da je Lojze udaril Gregorjevega zavoljo nje. Tako
je rekel. Če ga ni samo zavoljo Reze. Tisti odpustek takrat je bil tudi Rezi namenjen. Barbara je o tem prepričana, čeprav je Lojze trdil, da ga je zanjo kupil.
Grmadijo se misli. Vzplapola ena in se usede vase, pa že zagori druga. Barbari postaja hudo. Tako rada bi videla, da bi od nekod zrasla vanjo mirna, vdana ljubezen. Pa ni videti, da bo. To kar se zdaj razrašča v srcu, je le kakor beg pred leti, beg pred samoto, strah, da bo do smrti ostala sama.
Vsako noč prihajajo iste misli. Otepa se jih, odriva, toda misli se trmasto vračajo.
Morda bosta nekoč Rakarjeva oba hkrati prišla z besedo na dan. Kaj potlej? Takrat bi se morala odločiti. Za koga?
Zdelo se ji je, da se je njeno deklištvo razklalo na dvoje. En del visi proti mirnem Petru, drug del proti Lojzu. In ta, ki visi proti Lojzu, je tisti pravi, je tisto mladostno hrepenenje po veliki ljubezni, ki v njeno srce ni nikoli prišlo.
Kaj ima od vsega svojega življenja? Večni tarbehi, večno garanje. Dan je dnevu enak, pride nedelja, maša in kar je še potlej, je samota.
Kakor da se je nekaj premaknilo ob postelji. V košku, v katerem je imela cunje, ki jih je bilo treba še pošiti.
Kako lahko bi v košku spal otrok. Z glavico na blazini, z ročicami na odeji, s skrivljenimi prstki kakor jih ima vsak otrok. In bi dihal s svojo nežno sapo v bajto, vso noč, vse dneve in vse noči.
Barbara čuti sloze v očeh.
Rada bi na glas zavekala, pa ne more. Vsa notranjost je kakor na pol zaceljena rana, s katere je nekdo odtrgal obliž in zdaj peče in žge.
In srce je kakor da ga je nekdo dolgo, dolgo tepel s trnjevo vejo.
Glas stare Kočarke je še v bajti. Od peči rase, spod stropa pada, iz vseh kotov pritrjuje:
»Ženitev je kakor loterija. Včasih zadeneš, še večkrat ne. Če bi bila jaz v tvojih letih, bi ostala sama.”
Barbarino srce ne pritrjuje. Ne more.
Da bi bil samo Peter, ali samo Lojze.
Barbara ne ve, koga bi imela rajše. Toda bolečina v srcu bi bila manjša. Tako je pa vse zavozljano in niti sama ne ve, kako. Šaj nihče nič ne reče. Ljubezen visi nekje v zraku. In Peter molči o njej in Lojz je ne omeni. Hodijo v njej.
Barbara ve, da je med njo in med Rakarjevima nekaj novega, kar doslej ni bilo.
Saj se je takrat z Žanom tudi tako začelo. Mar ni že to ljubezen, da se v samoti povračaš vedno k istemu človeku?
Z zaprtimi očmi se poskuša Barbara zbrati.
Tako je vsako noč.
7
Vreme se je pričelo kisati. Nekaj dni sem so se megle podile po Jelovci, se za hip dvignile, pa spet koj padle med smreke. Je bilo videti, da bo jesen pusta in dolga.
Pusta jesen je že v dolini pristujena. Kaj šele na Jamniku, ko megla zaprede vso vas v puščobo. Nikamor ne vidiš, lije ves dan, lije in noči so polne tistega škrebljanja po strehi. In se puščoba ne premakne. Iti skoraj nimaš nikamor. V Kropo? Je skoraj še bolj pusto kakor na Jamniku. Povsod sama čobodra, kamor stopiš. Hiše kar vise pod breg in se bojiš, da se bodo vse hkrati prevrnile. Na Podbilco? Na Kolovo brdo? Dva gruntarja sta tam, sama imata puščobe, da ne vesta kam z njo. Do Nemilj je daleč, do Loga še dlje. Na Razpoke bi kdo fantov še rad stopil, pa se dež včasih niti toliko ne unese, da bi človek stopil pred hišo.
No, Jamničani so tudi jesenske pristujenosti navajeni. So nataknjeni bolj kakor poleti, vendar preveč se ne ženo. Počivajo. Saj počitka so potrebni. Najbolj veseli so dežja otroci. Kadar gre le preveč, ne gredo v šolo. Je le predaleč. Do Podblice se pot vleče. In staršem je prav, če so otroci včasih tudi doma. Učenosti na Jamniku ne potrebu-
(Nadaljevanje na i. strani)
Zmagoslavni dan Slovencev
v Parizu
V nedeljo, dne 8. rožnika, na praznik sv. Trojice, je bilo pod vodstvom pariškega nadškofa Feltina mednarodno romanje v pariško katedralo Notre-Dame. Romanja so se udeležili poleg Francozov že Angleži, Nemci, Belgijci, Luksemburžani, Italijani, Čehi, Slovaki, Spanci, Holandci, Pol jaki ter Slovenci in Hrvati.
Slovenci so prišli ne samo iz Pariza in okolice, marveč tudi iz ostalih delov Francije. Najbolj številna je bila slovenska skupina rudarjev iz severnega departementa Pas-de-Calais. Ta skupina je prišla s svojim duhovnikom mons. Zupančičem ter s svojim pevskim zborom, katerega vodi g. Franc Per.
Dopoldne so imeli Slovenci peto sv. mašo v cerkvi čudodelne Marijine svetinje. Po sv. maši so si skupno ogledali glavne zanimivosti Pariza, opoldne pa so imeli skupen obed.
Ko so eno uro pred začetkom prišle pred katedralo slovenske narodne noše, so jih začeli fotografi iz vseh delov sveta naravnost oblegati. Neprestano so jih slikali in vsak je spraševal: „Od kod ste?”
Ob tretji uri so vse skupine s svojimi narodnimi zastavami slovesno prišle v katedralo, kjer jih je pozdravil pariški generalni vikar mons. Rupp. Nato je bila za vsako narodnost kratka pridiga in pesem v njihovem jeziku.
Za Slovence je imel rektor Jugoslov. katoliške misije, g. Nace Čretnik, naslednji govor:
„Bratje in sestre! — V duhu katoliške skupnosti in ljubezni smo se zbrali z zastopniki številnih evropskih narodov v enem najlepših Marijinih svetišč, da počastimo nebeško mater in Božjega Sina, da jima obljubimo zvestobo in da ju prosimo blagoslova zase, za svoje, za naše narode.
Zato mi, Slovenci, poromajmo v duhu v Marijina svetišča na slovenski zemlji, poromajmo k Mariji Pomagaj na Brezjah, k
Gospe Sveti na Koroškem, na Višarje, na Sveto goro pri Gorici, na Staro Goro v Beneški Sloveniji, k novi Štifti, k Materi Milosti v Mariboru, na Ptujsko goro, na Svete Gore pri St. Petru, pa še v Turnišče v Prekmurju. Zahvalimo božjega Sina za dar svete vere, Devico verno pa prosimo, da bo naša vera vsak dan močnejša, naša ljubezen vedno bolj goreča in požrtvovalna, da bomo Kristusa nosili ne samo v svojih srcih, marveč da bomo po njegovem nauku uredili svoje družinsko življenje, naše narodno in javno življenje. Materinske roke Nje, ki jo kličemo Pomočnico kristjanov, pa naj čuva nad našim narodom, da bodo vsi Slovenci znali in hoteli, v svobodi in prostosti pa mogli in smeli urejevati svoje življenje, privatno in javno, po Kristusovih načelih. — „Tolažnica žalostnih” naj da tolažbo bratom in sestram, ki trpijo! — ..Pribežališče grešnikov naj odpre oči njim, ki jih preganjajo! — ..Zdravje bolnikov” pa naj da pomoči in poguma našim bolnim bratom in sestram!”
Po govoru je pevski zbor iz Bruya-ja zapel pesem: ..Marija, skoz življenje voditi srečno znaš...” —
Vsi prisotni so bili presenečeni nad le- -poto slovenske pesmi in nad krasnim podajanjem slovenskega pevskega zbora, ki je bil ves v narodnih nošah.
Ob koncu slovesnosti je pariški nadškof Feltin v svojem jedrnatem govoru poudaril, da smo v katoliški Cerkvi vsi narodi eno, čeprav nas loči jezik in četudi so nas včasih dogodki zgodovine postavili na različne strani. Ljubezen je vez, pravica pa podlaga za pravi mednarodni mir.'
Zvečer je pariški radio v slovenščini oddajal za domovino izčrpno poročilo o romanju v katedralo Notre-Dame. Slovenci so kar pred mikrofonom na oddajni postaji ponovili svoj del ter so tako tudi bratom v domovini dali čutiti lepoto tega dne.
Na morišče
(Tolažba vere).
Slavni francoski pridigar in pisatelj Se-gur (izgovori: Segir) pripoveduje:
Nesrečni podoficir je sedel v vojaškem zaporu v Parizu. Bil je obsojen na smrt in je pričakoval izvršitev smrtne obsodbe. Njegov zločin je bil velik. Premišljeno je umoril svojega predstojnika oficirja.
Kot dušni pastir te jetnišnice sem obiskal ubožca - Herbuel mu je bilo ime -da bi mu delil tolažbo in pomoč vere. Obžaloval je svoj zločin in je torej sprejel moja tolažila brez težave. Dva ali tri dni, po-
tem ko je slišal smrtno obsodbo, je prejel svete zakramente in od onega trenutka je bil kakor spremenjen.
„Zdaj,” je rekel često, „zdaj sem srečen. Pripravljen sem: naj stori ljubi Bog z menoj, kakor hoče. V sebi občutim globok mir. Da moram umreti, mi je zato žal, ker za svoj zločin ne morem popolnoma zadostiti.” Spovedal se je in je prejel sv. obhajilo skoro vsak teden. (Tedaj še ni bilo v navadi vsakdanje sv. obhajilo).
Potem ko je bil dva meseca zaprt, so mu
naznanili, do bodo izvršili smrtno obsodbo. To naznanilo je sprejel z mirom kristjana. Vsekakor se je njegovo telo krčevito streslo, toda duša je obvladala to silno pretresenje, in ni izgubil niti za trenutek notranjega pokoja svojega srca. „Kakor Bog hoče,” je odgovoril komandantu jetnišnice. »Vsekakor priznam, da po tako dolgem odlašanju nisem več pričakoval tega izida.”
Sam sem ostal pri njem, še enkrat se je spovedal svojih grehov in podal sem mu sveto popotnico. Molil je celo noč, samo od časa do časa se je mirno pogovarjal z obema orožnikoma, ki sta ga stražila.
Usodepolni voz, ki naj bi ga zapeljal v Vincennes (na morišče), je prišel proti šesti uri. Herbuel je objel jetniškega stražnika in komandanta zapora, ki se nista mogla obraniti solz. Nato sem zlezel z njim v zaprti voz.
Med vožnjo je bil miren, celo vesel. Rekel mi je: »Prečastiti gospod, ne morem Vam izraziti, kako veličasten dan je bil včerajšnji dan za me. Kako srečen sem bil! Predokus večne blaženosti je bil, ki mi ga je naklonila ljubeča Previdnost božja. Ves čas sem molil. Včeraj sem bil popolnoma vesel in zdaj sem še bolj. Nimam izrazov za notranji mir, ki sem ga užival to noč. Takega veselja si človek ne more predstavljati.”
»Smrt,” je pristavil, »ni nič strašnega več za me. Saj vem, kam grem. Vem, da grem k svojemu Očetu, da grem v domovino. Čez malo trenutkov bom tam. Seveda sem velik grešnik, največji med vsemi — uvrščam se na najnižji konec. Žalil sem Boga, grešil sem, toda Bog je dober in imam neizmerno zaupanje na njega.”
Nato je molil molitev, ki ga je spominjala na sv. Obhajilo in je tiho šepetal: »Moj Bog je pričujoč!” In bil je popolnoma napolnjen z veseljem.
„Ah, trdno verujem vse resnice naše svete Cerkve. O kako velik je mir moje duše! O kako lep je ta dan! Kmalu bom pri Bogu-”
Potem se je zopet smehljaje obrnil k
meni in je rekel: »Prečastiti o&e, čakal bom na vas tam zgoraj. Peljal vas: bom notri; kaj vam morem še storiti?’* Potem je govoril zopet sam s seboj: »Jaz nisem nič, samo Bog je vse. Kar je dobrega na meni, je njegovo, pride edinole od njega; jaz nimam nobenih zaslug; velik grešnik seim.”
Pokazal mi je svoj molitvenik in je rekel: »Vojaki bi morali to knjižico vodno imeti pri sebi in je nikdar pustiti od sebe. Če bi bil jaz skozi vse svoje življenje psrebiral to knjižico, bi ne bil storil onega zločina in bi zdaj ne šel na morišče.”
Trenutek izvršitve smrtne obsodbe je prišel. Obsojencu sem podal križ. Zgrabil ga je z globoko ganjenostjo, ga je gledal z neizrečeno nežnostjo in je ponavljal z ginjenim glasom vzklik: »Moj Zveličaš:, moj Odrešenik! Da, to je On, ki je zame umrl. Tudi jaz bom zate umrl.” Nato je pojjubil sv. razpelo.
Vse je bilo pripravljeno, zlezli smo ijz voza. Herbuel je prosil za dovoljenje, da bi sam smel komandirati: »Ogenj!” Dobžl je dovoljenje. Pri tem je rekel: »če sem imel pogum za zločin, moram zdaj imeti tudi pogum za zadoščenje.” Pokleknil je in je prejel moj zadnji blagoslov.
Nato se je postavil pred oddelek vojakov, ki naj bi ga ustrelili in jim je zaklical s tresočim glasom, medtem ko jim je po k ar zal na križ: »Tovariši, jaz umrjem kot kristjan. Poglejte podobo našega Gospoda Jezusa Kristusa, natančno jo poglejte! Jaz umrjem kakor kristjan. Ne storite, kakor sem jaz storil. Spoštujte svoje predstojnike!”
še enkrat sem ga objel — trenutek nato sem slišal strašni pok — in Herbuel se je prikazal pred sodnim stolom božjim, pred svojim božjim Sodnikom, ki skesanemu grešniku rad odpusti. —
Segur pristavlja k temu: Povej mi, prijatelj, kaj mišliš o veri, ki more tako velikega zločinca pripraviti na takšno smrt? Ali se ne splača, o taki veri resno premišljevati?
Iz Beneške
Beneška Slovenija je po naravi odrezana z gorami od ostale Slovenije in je nagnjena proti furlanski ravnini. Politično je bila vseskozi odrezana od ostalih Slovencev in je še. Človeku se res čudno zdi, da je mogel ta skrajni obrobek velikega slovanskega plemena, naravno in politično odrezan od matičnega debla, skozi 1.300 Jet zadrževati pritisk latinskega plemena in ohraniti svoj jezik in svoj značaj do današnjih dni. Tembolj je to čudno še zato, ker so razen Nadiških sodolin vse doline medseboj ločene in se vsaka dolina zase stika s Furlanijo. Tako terski Slovenec večkrat niti ne ve, kje je Nadiška dolina in narobe.
Svojo narodnost so beneški Slovenci oh-
Slovenije
ranili, ker so bili močno zavedni in ponosni na svojo samobitnost, močno navezani na stare navade, na gospodarsko samoupravo, ki so jo ohranili nedotaknjeno do prihoda Avstrije v te kraje.
Sami sebe so imenovali in se še imenujejo »Slovenje”, svojo deželo pa »Slovenj-ščino”. Ostale Slovence so imenovali »Unej-ce”, to je Primorce, Kranjce, Korošce itd. K »Unejcem”, to je Primorcem niso silili, ker so se počutili sami bolj svobodne kot so bili Primorci pod cesarjem.
Močno razvito je bilo ljudsko slovstvo, ki je prehajalo iz ust do ust. Tako boš našel v tem kotu slovenske zemlje izredno veliko narodnih pesmi, pravljic in pripovedk.
jejo veliko. Za cimarako in malerin* si hitro dovolj učen. Do kaj več pa na Jamniku ne prideš.
Pri Rakarju je bilo puščobe največ. Kakor da se je z vsega Jamnika nagnetla. Lojze je bil nasajen, Peter pa tako čudno zaprt, da ga Rakarica ni mogla uganiti. Posedal je po bajti, se lotil kakšnega posla, pa na sredi spet pustil in sedel za mizo.
Rakarica bi rada dregnila vanj, pa si ni upala. Bala se je, da bi še Lojze začel s svojo pesmijo in bi je potlej ne bilo konca. In še nič zdravo se ni počutila. Po nogah in v križu jo je zbadalo in peklo. To vreme ali kaj.
Tako so večkrat vsi trije sedeli v hiši, vsak zapreden v svoje misli in molčali. Zdaj pa zdaj je Peter zabobnal s prsti po mizi, ošinil mater in Lojza, potlej pa se zastrmel skoz okno v deževne štrene. Morda bi pričeli govoriti, ko bi kdo začel. Pa nihče ni hotel. Stali so si nasproti, vsak s svojo ostjo v srcu in molčali.
Tako so se bili navadili.
Včasih je Rakarica kmalu po marijah* že legla. Zavlekla se je v čumnato, nekajkrat globoko vzdihnila, potlej pa začela z mislimi od začetka. Pa ni nikoli prišla daleč. Misli so se ji zbeleštrale ob bajti. Vedno se je vrtela v istem krogu, dokler je ni škrebljanje dežja pripravilo v spanje.
Lojze je največkrat odšel prvi za materjo. Postal včasih za hip ob peči, kakor da misli še nekaj povedati, potlej pa utonil skoz vrata. Peter je ostal sam.
Želel si je biti sam. Vse ga je žrlo. Misel na Barbaro se je zaglavila nekje v duši in kakor bi jo včasih rad potisnil iz sebe, je ni mogel. Nekajkrat je vstal in mislil oditi proti Kočarju, pa se je v veži premislil in še on legel spat. Pa se zgodilo, da je bil že prav pred Barbarino bajto. Videl je luč in Barbaro, ki je hodila sem in tja ali šivala pri peči, mislil že potrkati, pa se je obrnil in odšel domov.
Prvič v življenju se je sam v sebi boril za žensko. Prvič, da je začutil, kako ti more nekaj, kar ti je bilo doslej tuje,
• cimaraka in malerin, dve drvarski sekiri.
• marije pomeni večerno zvenenje, pozdrav Mariji.
prirasti na srce. Vse do seda j mu je bilo to daleč, nepoznano. Zdelo se mu je sicer, da mora biti neznansko lepo, če si z neko nevidno vezjo povezan z dekličem, tako kakor drugi fantje, toda doslej je na to samo mislil. Zdaj je čutil, da se okrog Barbare vrti celo njegovo življenje, dl so vse njegove misli pripete nanjo, celo to, da živi na Jamniku samo zavoljo Barbare. Ko bi Barbare ne bilo, Bog ve, če ne bi odšel v dolino. Za vedno.
Počasi se je začel zavedati, da je mati pravzaprav že nekje daleč. Da je tako kakor da je že ni več v bajti. Da sta v njej sama z JLojzem in med njima Barbara. In še to, da se bosta nekoč udarila kakor dva vola. Vse zavoljo Barbare.
Tako večno ne bo moglo iti. Barbara nič ne reče. Govori kakor včasih. Toda Peter natančno čuti, da se njeno srce vaga k Lojzu. Zavoljo Gregorjevega.
Potlej Peter brska po sebi. Išče napake na sebi. Premalo govori. Lojze je zgovornejši. In da včasih pozabi ter se mu slina pocedi po bradi. Tudi to. Pa se skuša popraviti. Muči se in muči in Barbara ne more reči, da ni že boljši. Da mu otroci pravijo slinar. Naj, če hočejo. Otroci so otroci. Zavoljo tega jih ne more tepsti.
Priden je. Garač mu pravijo po dolini. Kdo boljše kosi od njega? Ga ni. Vsi se ob košnji pulijo zanj. Je Lojze dober kosec, dohiteti ga pa ne more nikoli. Je daleč s svojim redom za njim.
Lep ni. To je res. Pa ni Lojze nič lepši. Se švedrast je. In močnejši? Tudi ni, čeprav je po postavi videti.
Peter ogleduje roke. Kakor iz grče bo. Se spomni Peter, kako je bilo takrat, ko so se v gostilni na Razpokah tepli z nemiljškimi fanti. Rovtarjev je imel Lojza že na tleh. Pa ga je Peter zgrabil. In sta se potlej z Rovtarjevim udarila. Fantje so kar stali in gledali. Nihče ni ganil s prstom. Zgrabila sta se in pihala in se prerivala od okna do vrat in spet nazaj na sredo, dokler ni Rotarjev omagal. Petrova pest ga je zabila prav pod mizo, da so ga fantje morali z vodo močiti.
Peter je že skoraj pozabil na vse to. Zdaj je vstajalo v srcu. Saj sta bila z Lojnem redkokdaj s fanti. Bila sta ven-
darle včasih. Zdaj je že dolgo tega.
Kaj torej Barbaro vleče k Lojzu?
Morda je ne! Pa je misel tako skromna, tako šibka, da Peter ne veruje vanjo. Nekaj je med Barbaro in Lojzem. Morda ne še tako daleč kakor nekoč z Rezo, a je vendarle.
Peter ve, da je Barbara 'tista, ki je ustvarila molk pri Rakarju. In ta molk bo še rasel, poglabljal se bo in zrasel morda celo v tisto, česar se Peter boji — v sovraštvo.
Lojze misli prav tako. Včasih se že odpravlja h Kočarju. Pred bajto je že, pa vidi skoz okno Petrove oči. In se ogleda po nebu, kakor da presoja vreme in se vrne v bajto.
V neki daljni slutnji še veruje v Rezo. Pozna Grogor-jevega. Se zna zgoditi, da bo nekoč Reza še iskala pot k Rakarju.
Mogoče je pot nazaj k Rezi ravno preko Barbare. Tako se včasih Lojzu zazdi. Misel se mu sicer zdi grda, upreti se ji pa ne more čisto.
Reza je le Reza. Lepša je od Barbare. Ni tako tiha. Lojze si ni na jasnem, kako misli zavoljo Barbare. Kar tako se je pričelo. V nekem obupu, ko z Rezo ni bilo nič.
In ko gre še globlje, si mora priznati, da misli na Barbaro tudi zavoljo tega, da bi kljuboval materi. Ne bo mu mogla več peti zavoljo bajte. . Barbara ima svojo. Brez strehe torej ne bo.
Tako se prerivajo misli od Petra do Lojza, od Lojza do Petra. Trde, nepopustljive misli, ki se vrte samo okoli Barbare.
Rakarica sama ne ve, da je ob njih nič, da sta se sinova prebila iz njenega kroga in da ni več v njeni moči, da bi ju ustavila. Njena beseda je padla.
Grogorjevega je bil poln Jamnik. Vlačil se je po gostilnah in vlekel po zobeh Rakarjeva dva’ in Barbaro. Mu je Reza to in ono povedala. Lojza se je sicer izogibal, Peter pa se mu ni zdel nevaren. Nekajkrat je mimogrede dregnil vanj. Peter ni rekel besede.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je v poletnem času vsako nedeljo ob 8. uri v slovenski cerkvi v Priesterhaugasse.
Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob pol 8. uri zvečer.
RUTE POD KOČNO
.Vse druge vasi se oglašajo, le o nas mnogi ne vedo, da smo tako visoko pod Kočno še živi. Saj ni nobenega glasu od nas in vendar živimo v nebeško lepih krajih, imamo svojo faro in šolo, čeprav smo nad 1100 metrov visoko. Res je, da smo daleč od ceste in železnic, vendar nas zlasti v poletnem času radi obiskujejo gostje ne samo iz Koroške, ampak celo iz Primorske in iz Ljubljane. Z vsakim avtomobilom lahko pridete prav do podnožja Stola, se lahko okrepčate v prijazni gostilni in potem imate lepe točke za krajše izlete po planinah.
Preteklo nedeljo smo pa doživeli res lep dan, ki bo nam domačinom in vsem, ki so prišli iz Roža, ostal v lepem spominu.
Zgodaj zjutraj so možnarji oznanjali z močnimi odmevi od Kozjaka in Stola, da bo danes lep praznik pri nas. Fantje res zaslužijo vso pohvalo, saj je grmelo in odmevalo od gorskih sten, da je bilo veselje.
Naša mala a čedna farna cerkev je bila vsa v cvetju in vencih, tako lepo še nikdar ni bila okrašena. Kot ozaljšana nevesta je sprejela prvoobhajance, veliki oltar pa je bil ves bel, okrašen s šmarnicami, ki jih je sedaj po planinah veliko.
Ob pol desetih se je od nove šole začela pomikati procesija. Za križem so šli prvo-obhajanci, spremljani od očetov in mater. Kako lepo je bilo, ko so starši spremljali svoje otroke k oltarju. Na levi je stal oče, na desni strani pa mati prvoobhajanca. Cerkev je bila napolnjena. Med sveto mašo pa so g. misijonar govorili o Jezusu, prijatelju otrok, ki bo kmalu prišel v njih angelsko čista srca. Njih govor je bil tako lep in ganljiv, da je vsem privabil solze v oči in nas navdušil za življenje po veri v združenju z Jezusom.
Po sveti maši smo pa imeli še pranganje. Medtem ko so se po dolinah še vlačile megle, je bilo pri nas sončno in veselo. Glasna molitev mož in fantov ob evharističnem Jezusu se je dvigala visoko v naše planine y prošnji za sveti blagoslov! Ob 12.,ko so še pokali možnarji, a s pranganjem smo že zaključili, so možje pod lipo stoječi ponavljali: „Lepo je bilo in prehitro nam je minilo.”
Res je, odkar prihajajo k nam gospod misijonar ob nedeljah, gre vse v cerkev, kar še more hoditi, mi bi jih poslušali in se jih nikoli naveličali. Pa tudi sv. zakramente smo sprejeli v lepem številu, zlasti se naslednji dan, ko je pri sv. maši pela naša mladina. Gospod jih znajo lepo naučiti, a tudi korajžo jim dajo, tako jih imajo otroci radi kot beremo v evangeliju o Jezusu, da so Ga otroci radi imeli. Se ko odhajajo, jih spremljajo. Dan 15. junija je bil tako za nas v Rutah dan, ki ga ne bomo nikdar pozabili! Gospodu misijonarju pa vsa naša zahvala!
ti nas ml&nškei
VEČNA VAS
Do lepe nedelje se je še vsako leto nekaj naredilo v Večni vasi, tako pravijo tam in je tudi res. Lani smo pokrili cerkev. Letos pa smo pozlatili naše kelihe, monstranco, ja celo nov ciborij smo dobili. Toliko zlata in srebra so irrinesle naše dobre mamice in žene, da je bilo zadosti tudi za nov ciborij. Boljše bi tega dolgo shranjenega zlata ne mogle porabiti, kot da ste ga darovale za Jezusa. Ko boste počivale že dolgo v grobu, se bo za vas darovala še sveta maša s kelihom, ki ste ga ve pustile pozlatiti. Iz ciborija bo delil mašnik nebeški kruh, za katerega ste ve darovale srebro in zlato. Fantje, možje pa bodo nosili stroške za delo, tako si bodo postavili trajni spomin zahvale za srečno vrnitev iz vojske. Lep nov velum pa obdaja novi ciborij. Bog plačaj vsem darovalcem!
Sneg nam je podrl križ na pokopališču. Trdno smo ga podzidali in postavili, Po-devov oče pa so ga nanovo popravili, tako da g* je sedaj lepo pogledati. G. župnik so križ posvetili in blagoslovili. V kratki pridigi so nam predočili pomen svetega križa, posebno še na pokopališču, ki naj bi bil vsem v odrešenje duš in v večno vstajenje. Tako smo lepo zaključili slovesnost pranganja za to leto.
Devet oseb se je javilo doslej, da hočejo iti na Dunaj k katoliškemu shodu. Morda se vas še več javi. Druge vasi pa lahko posnemajo Večane.
nega Jvja (Eibiswald) na božjo pot k sv. Trojici. — Zjutraj so imeli romarji sv. mašo, pri kateri so vsi brez izjeme prejeli sv. zakramente. Bili so nato še pri slovesni sv. maši, ki je bila na prostem, nakar so se spet podali na pot proti domu. Lepo je bilo videti, ko je bil hribček pred cerkvijo od številnih romarjev kakor z rožicami posejan.
Na ta dan pa pri nas tudi sejmarjev ni manjkalo, ti so seveda iz božje poti naredili cel semenj, kar se komaj spodobi za ta veliki in lepi praznik sv. Trojice. — Ko pa je bilo popoldne v bližnji gostilni vse v
ZA SLOVESNE PRILIKE, ZA GOD, ZA POROKO, ZA DRUŽINSKE PROSLAVE JE NAJLEPŠE DARILO MOLITVENIK »VEČNO ŽIVLJENJE”.
AMERIKANCI, SLOVENSKI IZSELJENCI PO ŠIRNEM SVETU, RAZVESELITE SVOJE DOMAČE V STARI DOMOVINI Z LEPIM MOLITVENIKOM »VEČNO ŽIVLJENJE”.
PEČNICA
Na dunajski veterinarski visoki šoli je diplomiral za doktorja vsega živinozdrav-stva g. Franc Miki iz Pečnice. — Novemu domačemu živinozdravniku prav iskreno čestitamo.
STRPNA VAS
Janez Ramuš je šel v Humče po nevesto, po Katarino Schein. V nedeljo, dne 22. 6., jo je peljal v Kazaze, da sta tam prejela zakrament svetega zakona. Poročne obrede so opravili domači gospod župnik Učakar.
Veselo hojset pa smo imeli pri Ugu po stari naši navadi in šegi.
DVOR
V farni cerkvi svetega Mihaela sta se po-ročija dne 22. 6. Janez Lubas, pd. Potiskov iz Dvora in Marija Močnik, doma s Suhe.
Poročne obrede so opravili domači g. župnik. Veselo hojset pa smo obhajali v našem ljubljenem Dvoru.
Novoporočencema obilo sreče in blagoslova.
ŠMIHEL
Veliko veselje je napočilo za družino na-šega vrlega organista in mežnarja: Miha Sadjak in Jožefa Sadjak roj. Hudi, sta dobila družinski naraščaj, prvega otroka, močnega, zalega dečka. Naj živi in raste v modrosti in starosti ter milosti pri Bogu in pri ljudeh. Na mnoga leta! Staršem česti-lamo iz dna srca!
Avstrija zida. Tudi Večna vas zida. Baj-car si bo postavil pri cesti novo hišo, klet in temelj sta že končana. Vrtnik ni hotel zaostajati, zato je podrl svojo staro leseno hišo in zida novo kmečko hišo. Črnk pa je imel pozimi nesrečo, preveč snega je bilo na strehi, iz ruševin bo nastalo lepo novo gospodarstvo poslopje. Fera je popravil in moderniziral svoj stari hlev.
Ostali gospodarji pa so se komaj malo opomogli od lanskega zidanja in poprav-Ijenja. Tako povsod napredujemo. Saj pa tudi lahko, ker imamo bogastvo kralja Matjaža čisto pred nosom; dolgo še ne bomo zmanjšali bogastva naše Pece. Napredni smo; saj nam pa daje g. župan lep zgled. Začel je že lani jeseni popravljati svojo hišo in letos lepo nadaljuje. Tudi naš oštir si je gostilno ometal lepo od zunaj, da bi mu več gostov privabila v gostilno.
Našemu županu se moramo zahvaliti, da nam je naredil pot, cesto, iz Breške vasi v Večno vas. Sedaj nismo tako odrezani od sveta, malo lažje pridejo k nam avti in motorji. Samo tisto gospodo tam v Celovcu bi prosili, da bi dala toliko denarja, da bi cesto mogli tudi popolnoma dokončati. Drugače je nevarno, da se kdo zaleti v tiste kupe peska in Sodra ter tam obleži za večno. Posebno, če se pozno vrača domov iz kake gostilne.
LABUD
največjem »tiru”, je prišel dež, ki je vse razgnal. Veliko tombolo so morali preložiti na praznik sv. Rešnjega Telesa, številni gostje so se pričeli razhajati na vse strani, vsak je iskal, kje in kako bo prišel pod streho. Dež pa je prav prišel in je namakal žejno zemljo še pozno v noč.
Mogli bi sicer reči, da živimo pri nas na kraju sveta.. Toda ni tako. Železniški, cestni pa tudi vodni promet po Dravi s sosednjo državo se vedno bolj poživlja.
Slana je tam v drugi polovici majnika padla pri nas. Ta pa ni pomorila samo travnikov, ampak tudi naše njive in naše vrtove. Uničila nam je vso zgodnjo zelenjavo. Pri tem se je prav vidno uresničil izrek, ki pravi, da bodo prvi zadnji in zadnji prvi. Vsi oni, ki so prezgodaj sadili in sejali, so morali še enkrat saditi in zadnji so tako letos enkrat postali prvi.
LEPENA
Že dolgo se nismo oglasili v »Našem tedniku". Sicer je vedno kaj novega, a vsega pa vendar ne smemo obesiti na »veliki zvon”. Pomislite, kaj bi se na ta način vse zgodilo, saj bi urednik v Celovcu nikdar ne prišel do spanja, ko bi moral pisma brati noč in dan. Da bi zaradi tega kmalu hudo zbolel, se razume in zato se mi — ki se počutimo zanj odgovorne — bolj poredkoma oglašamo.
Preteklo nedeljo, dne 15. junija popoldne, pa se nas je kar lepo število zbralo pri novo popravljeni Avbrehtovi bajti. č. g. kaplan Polanc iz Kaple so blagoslovili hišo in novi križ, katerega so naredili stari
Ali ste si že nabavili najboljši in najbolj razširjeni ljudski molitvenik »Večno življenje?” — Dobite ga pri upravi »Našega tednika”.
g. Sopar. Križ je bil postavljen v spomin
na rajnega Avbrehtovega gospodarja Ja-” ■ •	’ • •	--fi • -
Tudi k nam prihaja list »Naš tednik” in to še v prav lepem številu, kar je zelo razveseljivo. Kljub temu pa moramo reči, da bi bilo število naročnikov lahko še veliko večje. Se mnogo Slovencev je, ki niso naročniki slovenskega lista. Ali se svoje materine govorice sramujejo? — »Naš tednik” nam prinaša mnogo zanimivosti, zlasti z veseljem beremo poročila iz naših krajev, iz Podjune, iz Roža in Zilje pa tudi poročila iz Argentine, Amerike in iz celega sveta. Pa še kranjski Janez se včasih oglasi, zdaj ga pa že precej časa pogrešamo. Da se mu ni kaj zgodilo tam v daljni Ameriki?
Kvatrna nedelja je privabila k nam mnogo romarjev, od blizu in daleč so prišli k sv. Trojici. Ganljiv je bil prizor, ko so prišli v soboto zvečer romarji, ki so bili utrujeni od celodnevnega pota, v procesiji z molitvijo in petjem ter so prosili prenočišča. Gostilničar je romarje slovesno sprejel z gorečo svečo V roki. S šopkom cvetlic pa sta bila obdarovana romarja, ki že nad 40 let vodita romarje preko planin iz dalj-
neza Muleja, ki je v pretekli zimi na pot iz Železne Kaple tik pod domačo hišo na gloma umrl in so ga šele naslednji dar našli pod snegom. Naj počiva v miru! Nje govi sestri, ki je do zdaj stanovala v Ke brovi bajti, pa želimo v novem stanovanjc mnogo božjega blagoslova.
Križ pa naj popotnika spominja - kakoi so g. kaplan rekli — na besede našega Pre^ šema: »Dolgost življenja našega je kratka”
ALI IMAŠ PRIJATELJA KJE V SVETU IN MU HOČEŠ NAREDITI VESELJE? KUPI IN POŠLJI LEP MOUTVENIK »VEČNO ŽIVLJENJE”.
ST. LIPS PRI ŽOVNEKU
Na praznik preš v. Rešnjega Telesa smo doživeli v St. Lipšu izvenredno veselje: do-šli so namreč naši novi zvonovi. Sicer še ne vsi trije, za enkrat samo dva! Na ovenčanih vozovih, v spremstvu prepevajoče mladine, vsa v zelenju in cvetju so ju pripeljali Pečnikovi fuksi iz Sinče vasi.
Več ur je prebivalstvo, zbrano pred cerkvijo, čakalo svoje težko pričakovane bronaste klicarje in se vedno zopet oziralo proti Goselci, kdaj se bodo na Pečnikovem klancu pojavili ovenčani zvonovi. Pa so bili vozniki dobre volje in ker je sonce neusmiljeno pripekalo, so se na stroške botrov parkrat malo ustavili med potjo — v senci seveda - da bi se bron ne raztopil in bi žeja ne bila prehuda.
Okrog petih popoldne pa smo jih le pričakali. Prešerno veselo so zagrmeli topiči in že so se pojavili izza Linčeja kot prvi par Tomažev in Riglnov belec. Za njima pa je priškripal ovenčani parizar z dragocenim tovorom. Kočiral ga je z veščo roko fant od fare, Pečnikov Pepej. Marsikomu se je zasvetila solza v očeh, ko se je sprevod ustavil pred cerkvijo. »Doma smo — sedaj Vas bomo klicali k božjemu oltarju,” so nam šepetali bronasti prišleci.
Po prisrčnem pozdravu, pri katerem je domači dušni pastir poudaril pomen zvonov kot klicarjev božjih, so ju fantje in možje pod vodstvom spretnega Vejnikovega očeta spravili tik pod stolp, kjer čakata svojega tretjega tovariša, ki bo te dni vlit v Haringu na Tirolskem.
Livarna Buhi je topot zopet pokazala vso svojo spretnost. Zvonova sta izredno lepo izdelana in sta šentlipškim faranom, ki so morali šteti za nje težke denarce, v splošno veselje.
Tvrdki Buhi v Haringu pa gre naše priznanje! Kljub našemu prvotnemu razočaranju pri pogajanjih s firmo jo moramo vsakomur najtopleje priporočati. Upamo, da ji bo tudi naš tretji zvon takisto lepo uspel. Ta bo nosil v tolažbo onih, ki se boje, da bi novi šentlipški zvonovi preveč slovensko peli, latinski napis. Tako bo s tem, kakor se nadejamo, tudi onim zadoščeno, ki vidijo v sliki naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda na malem zvonu kamen spotike! — Naš človek na žalost pač tako rad obvisi na zunanjosti in ne prodre na znotraj, v bsitvo, v globino! Zato pa tudi mnogi ne morejo zapopasti, da sta pri novih zvonovih odločilna kovina in glas, ne pa slika in napis. Prepričani smo, da bo padla tudi ta težava, ko bodo naši zvonovi na dan našega farnega žegnanja, to je zadnjo nedeljo v juliju, prvič zapeli. Naj njih glas blagodejno seže v srca vseh faranov in razprši vse postranske pomisleke. Kaj se bomo kregali, saj smo vsi bratje in sestre po veri, jeziku in domovini!
Se nekaj naj ob priliki našega poročila iz Št. Lipša ne bo pozabljeno: da smo pokopali nedavno Klemanovega očeta Andreja Benetka. Bil je mož dela in mož molitve, poln krščanskega duha. Veselil se je že novih zvonov in jih ni dočakal.
Takisto ni mogel več čakati na nje Lin-kov Francej s svojo poroko. Dolgčas mu je postalo v njegovem na novo zgrajenem domu. Začel se je ozirati gori v Zagorske Rute. Tam si je izbral v o’sebi pridne Brumniko-ve Pavle, bivše gojenke šentruperške gospodinjske šole, svojo nevesto. Na binkošt-ni ponedeljek jo je popeljal na svoj dom. Da bi mu tam v sreči in zadovoljstvu gospodinjila, to mu prav vsi želimo!
SMARJETA V ROŽU
Po blagodejnem dežju je oživela trava po logih in travnikih. Zdaj šele se splača kositi. Zato kose pojejo od jutra do večera. Zdi se pa, da je tudi smrt nabrusila svojo koso, ker zadnji čas pri nas pridno kosi. V zadnjem mesecu kar štirje pogrebi, to ni malo za našo faro. Tako je nedavno smrt zamahnila in pokosila dve nežni cvetki, dve nedolžni deklici. Zadnja zamahljaja pa sta zadela dve odrasli osebi. Dne 12. junija je na Kočuhi nenadoma umrla Lipičeva mama, Johana Veračnik, rojena Pesjak iz Krope na Gorenjskem. Dobro mater in skrbno gospodinjo bodo domači kljub temu, da so že vsi odrasli, zelo pogrešali. Saj se z dobro krščansko materjo v hiši poderejo 3 ogli. Kljub nenadni smrti pa so bili Lipičeva mama na smrt pripravljeni, ker so vedno živeli za Boga in Bogu in so se zelo trudili, da bi tudi svojo družino spravili na to edino zanesljivo pot. Bog jim je njihovo prizadevanje gotovo poplačal na drugem svetu, če jim ni bilo dano tu uživati sadov svojih trudov.
Po dolgi in hudi bolezni pa je dan po svojem godu, dne 22. junija, odšla po plačilo Rupnikova mati na Zavrhu, Alojzija Dovjak, V svojem dolgem življenju je morala marsikaj hudega prestati, tudi to, da je bil sin v KZtu. In od leta 1939 je bila vdova. Vendar pa je vedno ostala dobra krščanska mati, ki je vse svoje križe in nadloge zaupala Bogu in pri njem iskala pomoči in varstva, zato je od njega prejela tudi tolažbo. V ^gdnji bolezni je od božiča sem mnogo trpela, zato si je s tem trpljenjem gotovo zaslužila venec nebeške slave, ki ji ga je Bog pripravil kot dobri, verni krščanski materi, ki je vzgojila svojo družino v strahu božjem.
Vsem prizadetim družinam in njih sorodnikom izražamo srčno sožalje, drugim pa želimo, da bi imeli prav tako dobre, zveste in zavedne matere!
Kolektivi na Madžarskem
Več umetnih gnojil
Madžarska je imela pred vojno med vsemi državami ob Donavi največ veleposestev; leta 1935 so tvorila posestva s površino nad 50 ha 48% celotne površine države; od ostanka je pripadalo 11% posestvom pod 3 ha in 35% posestvom med tremi in 30 ha.
Agrarni zakon iz leta 1945 je razlastil vsa posestva večja od 56 ha. Izjema je veljala samo za lastnike, ki so zemljo sami obdelovali in ki so lahko obdržali zemljo do 114 ha, in za tiste, ki so si med vojno pridobili vojaških zaslug in ki so lahko obdržali do 170 ha. Razlaščeno zemljo so razdelili v majhne kose, od katerih ni bil pobeden večji kot 3 ha in jih razdelili med revne kmete. Niso začeli takoj s kolektivizacijo; vlada se je ukvarjala s podržavljanjem drugih gospodarskih vej in je pustila kmetom precej svobode za individualno obdelovanje in proizvodnjo.
Prve zadruge sovjetske vrste so nastale leta 1947 z ustanovitvijo ..Državne zveze z,adrug” (na Madžarskem so obstojale že dolgo vrsto let zadruge, katerih delovanje pa je bilo omenjeno na prodajo poljskih pridelkov in dajanje agrarnih posojil).
Leta 1948 — v prvem povojnem letu dobre letine — pa je vlada mislila, da je napočil ugoden trenutek za kolektivizacijo poljedelstva. Tisk je začel pusati o potrebi dviga življenjske ravni kmetov, ter poudarjal, da se to lahko doseže samo z meha-niziranjem in kolektiviziranjem poljedelstva.
V decembru 1948 je vladni odlok ustanovil med poljedelskimi zadrugami posebne ..pridelovalne zadruge”, ki so obratovale s posebnim dovoljenjem poljedelskega ministrstva v sporazumu z državno zvezo zadrug. Pristopili so lahko samo kmetje, ki so že bili člani poljedelskih zadrug, z zadružno pogodbo za najmanj tri leta in z možnostjo svobodnega izstopa po preteku tega roka.
Pridelovalne zadruge se delijo v tri vrste: v zadrugah prve vrste orjejo in sejejo skupno, vsa druga dela pa opravi vsak član sam. Vsak član mora odstopiti določeno kvoto za zaloge in prispevati k skupnim izdatkom v razmerju površine obdelane zemlje, v istem razmerju pa dobi tudi svojo kvoto pridelkov ter stalno določeni znesek iz naslova odškodnine za živino in stroje, ki jih je dal na razpolago kolektivu.
V zadrugah druge vrste opravijo vse poljsko delo skupno, pridelki se razdelijo v enaki meri med vse člane, neglede na obseg zemlje, ki so jo prispevali posamezni člani.
Za zadruge tretje vrste sta značilna popolnejša stopnja kolektivizacije produkcije in oblika plačila, ki temelji na opravljenem delu in na obsegu odstopljene zemlje, pri čemur pa raznim članom iz naslova najemnine odstopljene zemlje plačani zneski ne smejo preseči 25% čistega dobička zadruge; posamezni člani si tudi ne morejo pridržati za zasebno uporabo več kot oral zemlje in morajo dati kolektivu na razpolago proti primerni odškodnini živino.
Elektromotorje vseh velikosti promptno dobavlja — velike plačilne olajšave
KURT MARKTL & CO.
kmetijski stroji in nadomestni deli
Celovec — Klagcnfurt, St. Peter, končna postaja obusa, Volkermarkter Strasse Nr UT
Zadruge vseh teh treh vrst morajo obvezno državi odstopiti svoje pridelke po kvoti, ki jo določijo po obdelani površini, po skupni površini in po znesku zemljiškega davka. Da pospeši ustanavljanja takih oblik zadrug, je vlada dovolila določene olajšave glede obvezne oddaje pridelkov in sicer za 10 do 15 odst. zadrugam prve in druge vrste, večji odstotek pa zadrugam tretje vrste.
Poskus prisilnega kolektiviziranja na Madžarskem ni dosegel uspeha, na katerega so upali, in tudi ni povečal poljedelske proizvodnje. Suša leta 1950 je povečala težave, tako da je vlada v marcu 1950 prepovedala ustanavljanje novih pridelovalnih zadrug. Ker so bili izgledi žetve boljši, je vlada kasneje to prepoved preklicala. Da zmanjša težave kmetov v zadrugah, je vlada nadalje ponudila posojila za nakup semen, živine, za namakalna dela, za zidanje hiš itd.
Petletka 1950-54 predvideva široke ukrepe za pospeševanje poljedelske kolektivizacije. Država namerava dati naj večjo pobudo in pomoč pridelovalnim zadrugam, ki stremijo po izjavi ministra Gero za kolektivnim obdelovanjem zemlje po socialističnem sistemu.
Našim gospodinjam
Nega dojenčka
Ali veste, kaj je potrebno za pravilno nego vašega najmlajšega? Za razvoj mladega človeka je predvsem potrebna materina ljubezen, sveži zrak, sončna svetloba, dovolj hrane, svoboda gibanja, dovolj spanja, čistoča in pravo veselje. Nepravilna in vražjeverna mnenja so že večkrat povzročila napačno nego in zaradi tega tudi slab razvoj in bolezen otrok.
Materina ljubezen je za otroka nekaj nenadomestljivega. Zavedajte se, da ravno igranje matere z otrokom, petje in njena bližina privabljajo otroku nasmeh in njegovo dobro voljo. Ta dobra volja je za sprejemanje hrane, za rast in za celoten razvoj otroka tako važno kot sončni žarki pri razvoju rastline. Kakor ne more nobena še tako močna električna razsvetljava, nadomestiti sončne svetlobe tako tudi nobena druga nega in ljubezen ne nadomesti otroku matere.
Dajte otrokom lastno ležišče (košarico — zaboj, otroško posteljico ali voziček). Ne polagajte ga niti k sebi niti k drugim v posteljo. To ležišče naj ne bo preblizu peči in tudi ne preblizu kakega okna ali kakih vrat, kjer je možnost prepiha. Tudi pozimi naj leži otrok na čim svetlejšem prostoru v sobi. Otrok potrebuje mnogo spanja, zlasti še dojenček v prvih mesecih. Zato skrbite, da bo našel mir in ga pri spanju ne motite. Stanovanje, kjer je otrok podnevi in ponoči, zračite dnevno — tudi pozimi. Otrok naj bo mnogo na prostem — tudi pozimi. Seveda, mora biti vremenu primerno oblečen. S tem preprečite pri otroku rahitičnost. Sveži zrak je najboljše zdravilo proti pljučnici in proti jetiki.
Otrok naj se nikdar ne poti; nekateri otroci zaradi vročine podležejo črevesnemu katarju in to največkrat zato, ker so pre-
toplo oblečeni. Pretoplo zavijanje slabi telo in s tem povzroča rahitičnost. Posledice rahitisa so pohabljene noge, grba (pohabljen prsni koš) in omehčanje drugih kosti. Da rahitičnost preprečimo, otroka pridno sončimo. Zelo svetlolasi otroci ne prenesejo močnega sončenja, zato jih izpostavljamo soncu polagoma in previdno.
Otrok naj je, kolikor želi, vendar samo ob določenem času. Nikdar ga ne smete siliti niti ga odvračati od hrane. Hrana naj bo sestavljena predvsem iz sadja in zelenjave, kruha in močnatih jedil. Odsvetujejo preveliko količino mesa. V prvem letu meso sploh ni potrebno. Ako pa otroka hranimo z mesom, naj bo to sesekljano. Priporočajo tudi jetra in možgane.
Povijanje rok in nog (da se jih poravna) je iz zdravstvenih ozirov škodljivo in za otroka velika muka. Pustite otroka večkrat dnevno po možnosti neoblečenega brcati.
Ne zaupajte svojih otrok v varstvo vsakemu, četudi samo za nekaj ur. Kašljajočim ljudem ne dajte otrok v nego. Take osebe mogoče bolehajo na jetiki, četudi na zunaj ne zgledajo nevarne. — Skrbite za snago svojih otrok. Pogosto jih kopljite. Porežite tedensko nohte na rokah in nogah. Tudi dojenčku, da z njimi ne rani kože.
Če hočete imeti res zdravega otroka, mu ne ponujajte nobene kaplje alkohola, niti v obliki mošta, vina ali piva.
Za vsakega vzgojitelja in posebno za mater je najvažnejša ljubezen do otroka. Prava ljubezen ni samo ljubeznjiva in potrpežljiva, ampak tudi nepopustljiva, če gre za blagor otrok. Prava ljubezen odbija otroku želje, če so te za otroka škodljive. Taka, ljubezen izgleda včasih trda, je pa le vedno skrb za otroka.
V zadnjem času smo večkrat pisali, naj bi si kmetje sedaj meseca junija nakupili večjo zalogo umetnih gnojil, ker bodo umetna gnojila s 1. julijem dražja. Gotovo je pri tem marsikdo pomislil, kje bo spravil umetna gnojila, da jih bo imel pripravljena za jesensko gnojenje.
Zato je važno vedeti, kdaj trosimo umetna gnojila.
Kiompir. Najboljše pridelke daje krompir, ako mu gnojimo poleg hlevskega gnoja še z umetnimi gnojili. In sicer dajemo poleg hlevskega gnoja še 400 kg superfosfata, 450 kg patent-kalija in 300 kg nitramon-cala (apneno-amonijev soliter). Vse seveda računano na en hektar njivske površine. Od te navedene količine umetnih gnojil, trosimo superfosfat in patentkalij v celoti, apneno-amonijev soliter pa samo polovico, neposredno predno krompir sadimo. Ta umetna gnojila lahko tudi pomešamo in jih nato trosimo skupno. Ostalih 150 kg ap-neno-amonijevega solitra pa dajemo kot naglavno gnojilo pred osipanjem krompirja. — Ako pa ni mogoče dobiti patent-kalija, vzamemo namesto tega 300 kg kalijeve soli. Vendar pa moramo to trositi preje kakor pa šele neposredno pred sajenjem. Kalijeva sol mora priti v zemljo vsaj 4 tedne pred sajenjem krompirja.
Koruza. Tudi pri koruzi dajemo pred setvijo le polovico apneno-amonijevega solitra, toda vso količino fosfornih in kalijevih gnojil. Tako trosimo 150 kg apneno-amonijevega solitra poleg 350 kg Thoraa-sove moke in 200 kg kalijeve soli. Vse ra-
čunano na en hektar. Pozneje, ko koruzne rastline razredčujemo, pa trosimo v vrste (ob suhem vremenu in ko so mlade rastline suhe) še po 150 kg apneno-amonijevega solitra
Ozima pšenica. Kmalu spomladi, ko začne pšenica dobro rasti, trosimo kot naglavno gnojilo 150 do 200 kg apneno-amonijevega solitra na 1 hektar. — Ako pa jeseni nismo gnojili s fosforjem in kalijem, zmešamo v spomladi omenjeno količino apneno-amonijevega solitra z 200 kg superfosfata in 100 kg kalijeve soli ter vse skupaj trosimo kot naglavno gnojilo.
Iz prednjega vidimo, da moramo umetna gnojila, ki smo jih nakupili za prihodnje leto, spraviti tako, da jih bomo imeli deloma na razpolago v jeseni, večinoma pa šele prihodnje leto.
Ko smo že pri umetnih gnojilih, pa moramo spet poudariti tole: Popolnoma nepravilno je tako gospodarstvo, kjer bi naložili ves ali pa skoraj ves razpoložljivi denar v dragocene kmetijske stroje, za umetna gnojila pa nato ne bi ostalo več denarja. Ravno nasprotno je pravilno: denar mora biti na razpolago za ona proizvodna sredstva, ki nam denar najpreje — pomnožen seveda — vrnejo. To pa niso kmetijski stroji, ampak umetna gnojila. Pravi napredek je pri kmetijskem gospodarstvu torej mogoče doseči le tako, da ne poskušamo varčevati pri nakupu umetnih gnojil. Za to mora biti denar na razpolago, šele nato pridejo kmetijski stroji in ostale investicije.
Premalo mleka
Včasih se dogodi, da daje telica po prvi telitvi komaj toliko mleka, kolikor ga potrebuje tele. To pa večkrat zaradi tega, ker je vime samo delno razvito in polovico vimena, to je dva seska sploh ne dajeta skoraj nič mleka. To seveda kmetu ni prav, vendar pa si misli, da se bo to že samo popravilo in pri drugem teletu bo to že boljše.
Vendar pa moremo le redko pričakovati izboljšanja. Ako ima mlada krava ob seskih, na katerih ni skoraj nič mleka, tudi vime zelo slabo razvito ali sploh nerazvito, je zelo verjetno staničje vimena v eni ali pa tudi v dveh četrtih zelo pomanjkljivo razvito. V tem slučaju je to prirojena napaka, ki je ne bo mogoče odstraniti tudi ne s pomočjo živinozdravnika, ne z daljšim zdravljenjem in ne z vsakodnevnim masiranjem preslabo razvitega vimena. Tudi ne moremo pričakovati, da se bo že vime samo od sebe razvilo po drugem teletu, ker tako vime ostane nerazvito. Zato poskušajmo tako kravo čimprej prodati.
Je pa tudi mogoče, da je bilo vime prvotno dobro in enakomerno razvito, nato pa je bilo vime ali pa del vimena vneto in je kot posledica tega vnetja vimena en četrt ali pa dve četrti vimena brez mleka. V takem slučaju pa more pravilno zdravljenje vimena in masiranje vimena pomagati in je tudi zelo verjetno, da bo taka krava po
drugem teletu dajala mleko enako iz vseh četrti vimena.
KONGRES O TRAVNISTVU
Letos od 17. do 23. avgusta bo v Pennsyl-vaniji v Združenih državah VI. mednarodni kongres o travništvu. Pričakujejo, da se bodo kongresa udeležili strokovnjaki iz 55 dežel. Kongres je pod pokroviteljstvom ameriške vlade in odseka za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov. Na kongresu bodo razpravljali o najnovejših ugotovitvah pri pridelovanju krmskih rastlin.
200 MILIJONOV ŠKODE
Skupina strokovnjakov Mednarodne gospodarske organizacije izdeluje načrt o zatiranju kuge na gobcu in parkljih, ki je povzročila v enem letu manjšo proizvodnjo, torej izgubo živalskih proizvodov, za vrednost 200 milijonov dolarjev (šest milijard šilingov). V tej vsoti pa še niso vsebovani stroški za cepiva in razni drugi izdatki pri ukrepih za zatiranje te tako razširjene bolezni.
Ista skupina strokovnjakov pa se posvetuje tudi o zatiranju še drugih bolezni domačih živali, kakor tuberkuloza pri goveji živini, razne bolezni vimena, razne svinjske bolezni itd.
Mrčes — v poletnih mesecih
ne-
Mrčes ni samo nadležen, ampak tudi varen, ker se po njem prenašajo vsakovrstne bolezni. Najboljše sredstvo proti njemu je red in snaga. — Muh se najlažje obranimo, ako odstranimo sproti vsa živila, ki jih privabljajo. Ker ljubijo muhe svetlobo, zasenčimo okna in zatemnimo sobe ter spodimo nato muhe skozi manjšo odprtino. Tudi prepih muham ne ugaja. DDT prašek ali tekočina jih uspešno preganja. Na muholovke in na gobe mušnice se jih precej ulovi. Zlasti se izplača uničevati jesenske muhe, ker nam sicer zapustc zalego.
Bolhe so velika nadlega, zlasti v spalnicah. Obranimo se jih s temeljitim snažen-jem tal, rednim menjanjem posteljnine in vsakdanjim zračenjem. — Na glavi in v obleki neprijeten gost so uši. S skrbno snago se jih skoraj vedno ubranimo. Uši na glavi preženemo z DDT praškem ali petrolejem. Najboljše je mazati zvečer in nato glavo dobro pokriti. Nato prečešemo lase z gostim glavnikom in glavo dobro izmijemo. Isto večkrat ponovimo. —
Najtrdovratnejše so stenice. Le vztrajno in natančno snažen je jih premaga, pa še to le po mesecih ali celem letu. V mestih je naj zanesljivejša desinfekcija. Kjer pa to
ni mogoče, je najcenejše in najuspešnejše sredstvo tole: oleandrovo listje zrežemo s škarjami in ga v steklenici polijemo s petrolejem. Ta izluži v nekaj dneh iz listja strup, ki uniči vsak mrčes. Ker petrolej ne pusti sledu ne na lesu ne na steni ali perilu, ga lahko povsod uporabljamo.
Nepovabljeni gostje v mnogih kuhinjah so ščurki. Čez dan se grejejo okoli štedilnika in v zaboju za drva, zvečer v temi pa postanejo gospodarji cele kuhinje. Vztrajno zatiranje jih prežene iz hiše. Sredi kuhinje nastavimo v nizke posode močno sladko kavo, v kateri se utope. Lahko jim daš piti piva in omotične lažje uloviš. Bo-raks in DDT prašek jih tudi uničujeta.
Mravelj se ubranimo, če posipamo njih steze z lesnim pepelom ali ugaslim karbidom ali jim nastavimo paradižnikovo listje.
Miši in podgane so najbolj ostudne živali. Napravijo mnogo škode z glodanjem in prenašajo mnogo bolezni. Zastruplja se jih z modro galico ali ulovi v pasti.
Nekje na Suhi pa so z velikim uspehom pregnali vso to nadležno žival tako, da so eno ujeli in ji na rep privezali majhen zvonček.,
Celovec ima nove stanovanjske hiše
Zaradi velikega pomanjkanja stanovanj v Celovcu se je odločila lansko leto britanska zasedbena oblast, da zgradi za svoje potrebe vsaj nekaj stanovanj. Tako je začel rasti lansko leto v Celovcu-Otoče (Weid-manhsdorf) na Strutzmannstrassc blok stanovanjskih hiš, ki so bile v surovem gotove do novembra lanskega leta. Letos so bila nato dokončana dela v notranjosti in ie v ponedeljek so bila nato ta poslopja predana svojemu namenu.
Načrt za te hiše je izdelal arhitekt Sepp Bauer Iz Beljaka, izvedbo zgradb pa je prevzelo gradbeno podjetje „K<«rntner Baugesells c ha {t — koroška gradbena družba” iz Celovca, katere vodstvo je v izkušenih rokah stavbnega mojstra, g. G. M ii 11 e r-j a. Ta stavbna družba je našim bralcem že znana po zgradbi celovške daljnovodne kurjave. Tudi ne smemo prezreti, da gradi to pod-
jetje celovško plinarno. Ze samo te tri zgradbe pričajo o vzornem delu tega znanega podjetja.
Pri stavbi je bilo soudeleženo tudi gradbeno podjetje K. Hitz&Co. iz Celovca. Tudi to podjetje je našim bralcem, posebno onim iz Zg. Podjune dobro znano, ker je zgradilo dravski most pri Ti-njah, kar smo tudi v »Našem tedniku” poročali.
Skupni stroški za nova stanovanjska poslopja so bili preračunani na 14 milijonov šilingov in omenjeni podjetj i sta izgotovili delo v devetih mesecih. Povprečno je bilo lansko leto zaposlenih na stavbi 250 delavcev. Delo pa je bilo mogoče izvršiti v tako kratkem času samo z intenzivno uporabo strojev, bagerjev in vozil. — K hitrejši izvedbi dela je v precejšnji meri pripomogla uporaba »Katzen-bergerjevih stropnikov” (Katzenberger-Decken), ki
jih je dobavila betonska tvomica H. Katzcn-berger iz Graza (poslovalnica v Celovcu). — V celoti so uporabili za vso stavbo približno en milijon komadov opeke, 600 ton cementa in 20 ton železa. — Vsako stanovanje ima dva večja prostora, dva kabineta, kuhinjo, shrambo in kopalnico. Pri ureditvi stanovanj so bila zaposlena predvsem sledeča domača podjetja:
Podjetje Hans Traninger se je izkazalo zlasti z izdelavo parketnih podov v sobah in vrat iz bukovine ter hrastovine ter obojev vrat. Slikarska in pleskarska dela sta z veliko točnostjo izvršili podjetji T h c o d o r Haring in Hans Janše h o u. Pri tem se je odlikovalo posbej podjetje Janschou po svoji tehnični novosti, ki je v gla-planitu, moderni oblogi sten v kuhinjah in kopalnicah. — Elektro-instalacije in varstvo proti streli
je izveba podjetja Ing. Leopold W i 1 f a n, moderna svetila je dobavilo in montiralo renoml* rano podjetje Ing. Fritz Czernowsky. — Steklarska dela so izvedba podjetij Brammer i* Celovca inTumpoldiz Beljaka. Vsa ključavničarska in kovaška dela je izvršilo podjetje J osel Vorreiter iz Brež (Friesach). — Kleparska dela so delo tvrdke Franz Handler iz Celovca. — Ogrevalne in sanitarne ureditve je izvršila tvrdka Hans Harlandcr & S oh n c iz Poreč ob Vrbskem jezeru z Izredno skrbnostjo in velikim strokovnim znanjem. — Strešno opeko je dobavila veletrgovina s krovskimi potrebščinami Karel Egger iz Celovca. Blago te veletrgovine je znano po svoji izredni kakovosti, za katero pa to podjetje tudi posebej jamči.
ING. LEOPOLD
obl. konc. elektro-instalater za svetlobni in industr. tok Specialne naprave za strelovode
sodno zapr. izvedenec Celovec — Klagenfurt, Theatergasse 4.
Novi
britanski
stanovanjski
blok
Celovac
Weldmanns*
dorf
Strutzmannstr.
V
Theodor HSring
SLIKARSKO PODJETJE
".ELOVEC-KLAGENFURT St-Ruprechter Strasse 9 Tel. 16-98
Svetita
vseh vrst
Izvedba vseh zadevnih elektro-instalacijskih del
Ittfr. Teti* CxUMwsky>
CELOVEC-KEAGENFURT, GUTENBERGHAUS TELEFON 29-83
MTENTE’
VAM PRIHRANI
ieUto>
Us
cas
H. KATZENBERGER,
balonske delavnice. Graz In Innsbruck
Pisarna CELOVEC-KLAGENFURT. Lastenstrasse 11, Tal. 11-55
FRANZ HANDLER
STAVBNO KLEPARSTVO INSTALACIJA PLINO- IN VODOVODOV
CELOVEC—KLAGENFURT
Priesterhansgasse 4, tel. 19-07
NOVOST: HODERN«OBLOGA STEN
Edini proizvajalne;
IzvrSujn Via SLIKARSKA In PLESKARSKA 0ELA (ELOVEC-KLAGENFURT, HEIMSTKTTENSTRASSE It, TnMMT 30-7-PS
c.nfr.in. kuri... HANS HARLANDERASOHNEs..,,
Poreče—Pftrtschach am W6rther See — Tel. št. 224.
GLAPLANIT
Hom JomcUou
Kvalitetno glinasto strešno opeko
dobavlja
v različnih velikostih in oblikah
Naravno žgana ali engobi-rana z
Celovcc-Klagenfurt dolgoletnim tovomiškim
jamstvom
VELETRGOVINA ZA VSE KROVSKE POTREBŠČINE
Tovorni kolodvor (Frachtenbahnhof), tel. 45-65 in 13-24
Karl Egger,
DIPL-ING.
Konrad Hitz & Co.
maitai stavbni mojster
CELOVEC-KLAGENFURT
St. Ruprechter Strasse 8H
Telefon 14-80, 19-06
KKRNTNER BAUGESELLSCHAFT
(Koroška stavbna družba)
ZA VISOKI IN SPICIALNB STAVBI
R. SCHERZ t G. MULlEk
Celov«c ■ Klagenfurt, Koichutaelranie 3-S - Telefon 21-17
t uu n a JC&mlkej a
(Nadaljevanje s 5. strani)
VEŠKI STAN
Pred dvema tednoma, to je okoli 14. t. m., se je na Veški planini zopet začelo življenje. Iz vseh krajev Podjunske doline so prignali kmetovalci živino in jo zaupali pastirju v varstvo preko poletnih mesecev. Pasem letos 67 komadov pretežno mlade goveje živine. Plemensko gledano ni mogoče govoriti o kaki enotnosti ras. Tukaj stopi v ospredje prav temeljito tisti konglomerat, to je mešanica, ki ga v manjšem obsegu vidimo že v hlevih doma. Da to ni nobeno dobro spričevalo naši živinoreji, to ni nobeno novo odkritje. Bi bil res že skrajni čas, da bi posvetili tej najvažnejši panogi našega kmečkega gospodarstva več pozornosti. Tudi sami živinorejci bi morali začeti z vso resnostjo iskati izhoda in rešitve iz tega stanja.
Vsakega, ki se bo letos iz globaške ali ve-ške strani podal na Peco, bo presenetila v jeseni na novo prepleskana planinska koča. Pozimi je koča prazna. Kljub temu so vsakemu planincu in vsakemu smučarju vrata odprta. Najdejo pa se vedno ljudje, ki to gostoljubnost izrabljajo. Na planini se človek pokaže, kakšen je v resnici. Pokaže se, ali ima kaj srčne kulture in če se zna obvladati, ko ne zasleduje vsakega njegovega koraka oblast s kaznijo in kazenskimi paragrafi.
Nekaj takšnih, katerim je šport v tem, da škodujejo, če le morejo, skupnosti, se je tudi letos pozimi zateklo v našo kočo. Tu so dali duška svoji kulturi s tem, da so začeli kuriti kar postelje, ko je celih deset
korakov od koče cel kup drv. Je že res vseeno, ali spustimo v kočo živino ali pa spustimo notri takšne divjake.
Paša je letos razmeroma dobra, četudi je letos pozni mraz meseca maja zelo zadržal rast trave. Živina se je že kar prilagodila planinskim razmeram. Telički se že derejo zapuščeni in zbegani po planini. Iščejo svoje mamice, katere so morali prezgodaj zapustiti. Pa bodo tudi oni kmalu našli med živino prijatelje, ki jim bodo kazali pota po zelenih strminah, po katerih bodo.sedaj dva in pol meseca hodili „s trebuhom za kruhom”.
Pastir in njegov štirinogi prijatelj Kazan pa si želita pogostega obiska. Saj sta oba vedno sprejemljiva za novice in dogajanja spodaj pri „Polancih”.
CIRKUS Rcbcrnigg v Celovcu Deset dni bodo spet Cclovčani govorili o senzacijah, ki jih morejo videti in ki jih bodo videli v cirkusu Rebernigg. Ta cirkus je pravo domače koroško podjetje, saj je bil cirkus ustanovljen pred 180 leti v Borovljah. Do pred vojne veliko podjetje, je pa vojna vse vzela in po vojni je bilo treba cirkus v celoti obnoviti. Vse seveda ob silnih stroških. V ta obnovljeni del spada tudi šest levov, ki so jih posebej za ta cirkus ulovili v Abesiniji in prepeljali v Graz. Ti levi so posebna točka zelo bogatega programa. Razen levov bo mogoče videti medvede, opice, ponije in tudi kamela ali dromedar bo zabaval gledalce.
Pa ne samo živali, tudi ostali program cirkusa je nanovo sestavljen, klovni bodo zabavali, visoko
pod kupolo cirkusa bodo izvajali svoje igre Colea-nosi, v svoji drznosti bodo vse prekosili trije Rcllo-ji.
Za mladino bosta posebni predstavi s popolnim programom dne 2. in 3. julija popoldne in ob znižanih cenah. Drugače pa so predstave vsak dan ob 8. uri zvečer, ob sredah, sobotah in nedeljah tudi ob 3. uri popoldne. Otvoritvena predstava je v soboto, dne 28. junija ob 20. uri. živali je mogoče ogledati vsak dan ob 9. uri in med odmorom pri predstavi sami.
.Križanka
Vodoravno: I otok v Jadranskem morju; 4 vrela voda; 7 smešnost; 9 četrta in triindvajseta črka; 11 največja morska žival; 12 geometrijski izraz; 13 doba, vek; 15 steza; 16 veznik; 17 del živali; 18 del jrosode; 19 a. visi na kapi; 21 izraz pri kartah; 22 gora na Slov. štajerskem; 24 osebni zaimek 2. oseba; 25 žuželka, ki pika; 26 nastane pri nevihti; 27 gora na Slov. Koroškem.
Navpično: 1 kraj ob Baškem jezeru; 2 beseda, ki jo rabimo pri vzdihu; 3 ptič;
4 del sobe; 5 dva enaka soglasnika; 6 ograja; 8 vsi si ga želimo; 10 ptice, ki ostanejo čez zimo pri nas; 12 šum; 14 isto kot 16 vodoravno; 15 gora na meji med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo, tudi rabimo za gretje sobe; 18 ni poceni; 19 morska žival; 20 gora, pod katero spi kralj Matjaž; 22 oblika pomožnega glagola biti; 23 zdravilna tekočina; 25 veznik; 25 a. isto kot 21 vodoravno.
ZA KRATEK ČAS Čudna zahteva
Žena (trgovcu z ribami, ki je odstranil še zadnje luske z ribe):
„Zdaj pa mi odsekajte, prosim, še glavo.” Čudoviti čevlji
V trgovini s čevlji kupuje mlado dekle čevlje, toda nobeni ji ne ugajajo. Ko ji prodajalka pokaže in pomeri že osem parov čevljev, pa dekle še vedno ni zadovoljna, prinese še en par čevljev in pravi: „Takih čevljev pa gotovo ne dobite v nobeni drugi trgovini in vam bodo gotovo ugajali, čevlji so namreč znotraj veliki, zunaj pa majhni.”
Bil bi čudež
Učitelj je naročil otrokom, naj prinesejo s seboj jabolčne pečke. Res so prinesli otroci pečke. Učitelj vzame iz Mihejeve ročice pečko in pravi: ..Poglejte, otroci, iz te male pečke zraste veliko in lepo jabolčno drevo.”
„To bi bil pa res pravi čudež," pravi vmes poltiho Mihej.
Učitelj ga sliši in ga vpraša: »čudež, zakaj pa?”
Mihej pa se pogumno odreže: »Zato, ker so to pečke od hrušk. Doma namreč nimamo več jabolk, pa sem prinesel pečke od hrušk.”
Dobro jutro — dober dan,
SCHLEPPE-pivo vsaki dan!
oddaiz v ccuUu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
29. junija: 7.15 Verski govor — Jutranji koncert. — 30. junija: 14.30 Tedenski pregled — Tekoča dela v kmetijstvu. — 1. julija: 14.30 S pesmijo po Koroški. 18.30 »Ziljska svatba”. — 2. julija: 14.30 Za podeželje. — 3. julija: 14.30 Koncert. — 4. julija: 14.30 Komentarji — Po svetu. — 5. julija: 8.45: Znanilci luči (Ant. Aškerc) — šport. 18.30 Zvočna igra. — 6. julija: 7.15 Verski govor — Jutranji spored.
LJUBLJANA (ral 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob
19.00	na valu 327.1m oddaja za inozemstvo.
26. junija: 14.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 18.30 Lahka glasba. 20.15 Po naši deželi. — 27. junija: 14.10 Skladbe za dve harmoniki. 14.30 Operetne melodije. 19.15 Slov. narodni napevi. 25.15 Slov. narodne. — 28. junija: 12.00 Pol ure operne glasbe.
13.00	Zdravstveni nasveti. 14.00 Narodna glasba. 18.30 Poje dijaški zbor.
Hiša malega človeka"
popravlja v najmodernejših delavnicah najugod-nejSe vsa popravila radio-aparatov. snema na gramof. ploiče, dobavlja ves elektro-materlal
Radio Schmidt, Celovae-Klagenfuri
RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri »Verska ura".
(val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
RADIO TRST O
306,1 m ali 980 kc sek
Dnevne oddaje; 7.15—8.30- 11.30—14.30, 17.80-24.00. Ob nedeljah: 8.00-24.00. Poročila dnevno: 26. junija: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 19.00 Slovenščina za Slovence. 20.00 Koncert zbora Tržaški zvon. 21.00 Radijski oder — Anton Medved: Za pravdo in srce, drama v 5 dej., nato večerne melodije. - 27. junija: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Osebnosti in usode naših dni. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 22.00 Beethoven: Simfonija št 9. — 28. junija: 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Pogovor z ženo. 20.00 Slovenski motivi. 20.30 Slovenski motivi. 20.30 Glasba iz revij. 22.26 Slavni pevci.
NEW-YORK
(val 19, 25. 51, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 da 19.45 (samo val 379).
O '/
URADNE OBJAVE
Javna samostanska gimnazija v Št. Pavlu
SPREJEMNI IZPITI ZA KANDIDATE ZA I. RAZRED REALNE GIMNAZIJE
Prosilce za sprejem v I. razred samostanske gimnazije v št. Pavlu s tem obveščamo, naj pridejo zaradi polaganja predpisanega sprejemnega izpita dne 3. julija ob pol 9. uri.
S 4 šil. kolkovane prošnje za pripustitev k temu izpitu je poslati do 28. junija ravnateljstvu zavodi, prošnji pa je priložiti krstni in domovinski izkaz. Vsak prosilec naj tudi izposluje pri vodstvu šole, ki jo je nazadnje obiskoval, da pošlje pravočasno ravnateljstvu zavoda takozvani opis učenca.
Sprejemni izpiti za učence 2. in višjih razredov bodo šele 16. in 17. septembra.
Prošnje za sprejem v samostanski dijaški dom je nasloviti na vodstvo konvikta oziroma internata v Št. Pavlu.
Vodstvo zavoda
V ^ ^ ^ ^ S* S/ S* 'n' V
KARNTNER	#
fflOHBHUHEll <
lastnik Alex Polgar
HERRENGASSE 10 Celovec - Klagenfurt, Tel. 44-24
|> LOHNER-motorni kotali in avtomobili Z
L	tovarniško novi ali priložnostni nakupi m
Prodaja - nakup - komisija	*
/S	/S ^	/s. /N UH* »»S
M!
Z
Z
Elektro-Rauter, Beljak-Villach
Instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki.
ESPRESSO-DELIKATESE
L. POLENAT
Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstrassc 8 (palača hranilnice) — Odprt od 2. zjutraj, ob nedeljah odprt od 14. ure popoldne naprej.

VxmUu» hcltai vzvodov
1.	Nemško-slovenski slovar.
2.	Slovensko-francoski slovar.
3.	Praktična kuharica (izdano leta :J952).
Naročila pod značko »Janez” je po-Mati na naslov »Našega tednika”.
_________________________________
detet Imfott
ŠE VEDNO NULEPŠE DARILO
Album Koroške....................15 šilingov
Ograd (Janez Jalen)..............10.—
Retlja (Mauser) . . . . .■« . . . .	.	4._
Sin mrtvega (Mauser)........... .	4._
Prekleta kri (Mauser)............4.—
Cmokec poskokec (Bazilij)........3.—
Cela kolekcija stane.............30 šilingov
Za inozemstvo stane cela kolekcija 2.50 USA dolarjev
MALI OGLASI
Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka).
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami sunejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjet mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, it. 43-58)..
Električne priprave, motorji, lestenci, kuhalniki, štedilniki in radijski aparati najugodneje Elektro-HAAS Se CO, Celovec, Bahnhof-strasse	jIUJ
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuje), ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”.
Električni hladilniki, 45 litrov: 3600 šil. 60 litrov: 3920. 100 litrov: 5200. MODRITSCH - elektrotrgo vina, Celovec Wienergasse.
Priporoča »e izdelovalnica in trgo vina z okvirji in zaloga umetniških slik Hans Tretfer, Celovec, Burg-gasse.
Iščem moškega ali moža in ženo, ki bi bila pripravljena prevzeti delo na srednje veliki kmetiji. Po-| goji ugodni. Naslov v upravi „N. tednika”.
Obiščite restavracijo »ZurGIocke”, Celovec, Bahnhofstrassc. Vsak četrtek, soboto in nedeljo ples.
Posebna ponudbal Žimnice (modreci) tridelni, kompletne velikosti z dobrim gradlom in I. a afrikom samo š. 369,— Krischkc Co, Cclo-vec-Klagcnfurt, 8.-Mai Strasse in Neuer Platz.
LEPO DAMSKO PERILO
Torbice, čevlji, krtače za kopanje, ležalni stoli, pleteno in vrtno pohištvo, vse vrste domačih potrebščin od strokovne trgovine za suho robo, ščeti in metle S. KORENJAK, Celovec, Benediktiner Platz 10
Dr. Hoja Simon otvori 27. junija zdravniško prakso v št. Jakobu v Rožu.
Rabim tri do štiri tesače. — Oglasiti se pismeno na naslov: Klageiv furt, Postfach 312.
Balonski in dežni plašči v največji izbiri v specialni trgovini Valentin TARMAN Celovec, Vblkcnnarkter Strasse IG.
KINO
ČELOV EC-K LAGEN FURT Stadttheatei
Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 27. do 30. VI. »Fruhlings-stiinmcn”
Prechll
Predstave ob 16.00. 18.15 in 20.30.
Od 27. do 30. VI. »In gchcimer • Mission”
BELJAK-VILLACH BahnhoUichtspiele Predstave ob 12.. 16. url. ob 18.13 tet ob 20.30. ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
Od 27. do 30. VI. »Im Lande def Comcnchcn”
POCENI PRODAJA v trgovski hiši GCOIU UmSClUldeil se nadaljuje! Varčno kupili pomeni: kupiti v trgovski hiši GeOl^ Um$C!iadei1 »£1.^gen'Urt
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Cena mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje. Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tisk: ..Carinthia", Celovec, Volkennarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. — Pošt. ček. urad št. 69.793.