V italijanskem «neofašizmu» je več struj. Gibanje še ni do kraja izkristalizira/no; tu so razna mnenja okrog «ideologije», okrog odnosa do Mussolinijeve zapuščine. Nekateri so za to, da se prevzame fašizem do leta 1943 drugi menijo, da je najbolj čist fašizem, republike di Salo od 1943 do 1945, nekateri so za republiko, drugi za monarhijo, nekateri so zn tesno sodelovanje v Vatikanom in Katoliško akcijo, drugi so temu nasprotni itd. Obstaja tu. di neka «leva)>. struja, ki ima svoje glasilo: list kPENSIERO NAZIONALE». Vodi ga Stanis Ruinas, ki je glavni urednik lista in Lando DeVAmico. V našem listu srno že večkrat pisali o tem ,kako italijanska kominformovska partija tudi materialno pomaga tej neofašistični struji in da omenjeni list direktno financira voditelj KPI Luigi Longo. To je bilo ugotovljeno tudi ob pri-liki neke aretacije Ruinasa in preiskave v njegovem stanovanju, kjer so našli prepise pisem Longu, v katerih zahteva Rv/inas redne podpore. V tedniku «V1E NUOVEk, glasilu KPI «za orientacijo politične bcrbe», katerega glavni urednik je sam Luigi Longo, (štev. od 4. junija od 1950) je bilo objavljeno nekaj zelo Značilnega za odnos KPI do te fašistične struje. Neki čitatelj lista vpraša glavnega urednika Longa, naj mu pojasni, kaj je pravzaprav s tem novofašistič-n:.m gibanjem, zlasti z ulevon strujo okrog lista kPENSIERO NAZIONALE». V odgovoru je rečeno sledeče: «Revija kPENSIERO NAZIO-NALEh j« polmesečno glaslo skupine «ex fašstov levičen, kot se oni radi imenujejo, a vodi jih priznani leader Stanis Ruinas, novinar in !a£i'tični lukcionar v dobi dveh desetletij fašizma, ki je pristal tudi na republiko v Salft. Čeprav se pozivajo na fašistične teme propagande in to demagoei'o, se skupina kPENSIERO NAZIONALE« bori za vključitev v demokratično iivljenie tistih bivših f?Slstov, ki niso delali zločinov preti borcem za svobodo. Ona nasprotuje razen tega na odločen in iskren način tudi politiki sedanje vlade, ker zavzema zelo zanimivo stališče do demokratskih strank in do delavskega gibanja«. Kakor vidimo je to Langovo pojasnilo pobarvano z precejšnjo simpatijo do tega fašistič- nega gibanja. Dalje tolmači Longo, da se neojašizem formira v Italiji ob toleranci in ob pomoči demokristjanov in kapitala. ki ga financira. V gibanju pa je kljub temu precej nasprotij in borb, ki še niso končale. Nadalje je zanimivo to-le: «Ta skupina pa je od časa do časa pokazala značilnosti posebne neodvisnosti glede na manevre tistih, ki podpirajo vodstvo neota-šlzma. To Je skupina (PENSIERO NAZIONALE*. Ona Je vedno zelo ostro kritizirala De Gasperijevo vlado kakor tudi vodstvo neofašistične stranke MSI, ki je bi!a proti načelom in proti akciji v zunanji politiki vlade In vodstvav. To so odlike, ki jih je Longov list kvalificiral kot «nedvomno pozitivne». Najvažnejše je zanj vsekakor, da so neo-fašisti te struje proti Atlantskemu paktu, proh angažiranju Italije na strani zapadnih sil, a za Sovjetsko zvezo... «VIE NUOVE» pišejo, da list «PEN-S1ERO NAZIONALE» večkrat poziva komunistično partijo, naj začne z nasitno akcijo, da bi strmoglavila De Gasperijev režim. Longov list trdi, da je to sicer pretirano, teda ne mo. re se odobriti postopanje vlade, ki je o priliki nekega takšnega poziva komunistom, naj začnejo z nasiljem, dala Ruina-sa aretirati. «V1E NUOVE» pravijo, da je potrebno likvidi. rati novofašizem, toda to se ne more delati tako. da se aretira neki Ruinas ki je «pozitiven>:... *V bistvu Ima teza teh «ex fašistov* — pišejo uVie nuoven — nekaj soclallstoidnega romantizma, pomešanega z naclonal stič-nimi in korporativističniroi aspiracijami. Toda bilo bi napačno, če bi metali vse neofašiste v Isti keš in če ne bi razlikovali pristašev KPENSIERO NAZIONALE* od banditov, ki delajo za kmeza Torlcnija, za agrarce na Jugu, ali pa od provokatorjev, ki Jih financirajo industrijcin. Ni torej nobenega dvoma, da Luigi Longo simpatizira s to fašistično skupino in da angažira partijo za propagiranje njene — pozitivne vloge! To je bilo v tisti dobi, ko je ostali tisk ob priliki aretacije Ruinasa pisal, da Long o financira Ruinasa in da so najdeni takšni dokumenti. Longo tega. sploh ni zanikal! Toda poglejmo, kaj piše ze. Id resno glasilo italijanskih liberalcev «1L MONDO» od 29. IX. 1951 v dokumentiranem članku Francesca Russa o neo-fašizmu: »V taboru na levem rebu neofašističnega gibanja stojijo mladinci okrog lista »PLNSIERO NAZIONALE«, ki se trudijo, da bi prib ižali komunistični p: rtiji večje število mladine MSI, Skupino vodi Lando DcITAmico, mladinec star 25 let, ki je bil prostovoljec v odredu »Barbarigoii, ranjen na fronti pri Nettunu (torej faš'st, borec za Mussolinija po letu 1943), a do 1948 član vodstva MSI. Resnica Je — je potrdil on — financirajo nas čomunisti. To ue pomeni, da tai ne vodimo neodvisne politike. Jaz na primer nisem marksist, temveč gentilija-neca. (Gentile Je bil Mussolinijev minister za prosveto in filozof — ideolog fašizma — op. I.M.)... On obsoja današnje voditelje MSI in jih imenuje «segnorinii>, ki hrepenijo samo za tem, da bi nadomestili De Gasperija, Pacciardija in Sforzo na vladi Italije kot ameriške kolonije«. Eden izmed voditeljev . priznava torej, da «kcmun.sti» (KPIJ financirajo to fašistično gibanje, a vidi se tudi zakaj: zaradi protiameriške politike te skupine. Longu in Tcgl 'alti-ju ni važno, da so to kljub temu fašisti! DelVAm ico skuša na ta način pojasniti sorodstvo svoje in Ruinasove skupine s Togliattijevo stranko: •Res Je, fašzem je pravzaprav ena faza kapitalizma. Teda leta 1940 je začel Mussolini vojno proti plutočratom, a borci Re« publike di Sald so bili proletarska množica fašizma. To so dejstva, ki se J>h drž'mo. M'adi ljud. je, ki ne želijo izstopiti iz mrral-nega okvirja republike di Salo, ki je edina dejanska revoluclo* narna epizoda moderne Ital je, ne morejo danes slediti tistim voditeljem MSI, ki so se postavili na stran mo arhije, kapitalizma, in atlantlzman. Ideal te skupine je torej, m j. bolj strašna faza v življenju Italije, ki je trajala od 1943 do 1945 na severu Italije, ko je bil Mussolini Hitlerjev gauiaj-ter in ko je fraziral o nekem proletarskem fašizmu iz dema-goških razlogov, da bi na ta način oslabil osvobodilno borbo ljudstva. In to smatra LSn-(70 kot pozitivno in zato — financira. — On gre preko vsega samo zato, ker so tl fašisti napravili svoj načrt za maščevanje nad zapadnimi silami s pomočjo Sovjetske zveze! »Za mladince okrog »Penriero nazionalen — piše dalje «11, MONDOn — je Togliatti nekaj takega kot novi duče. Oni se obračajo naravnost nanj v člankih, ki so sivi in težki, prepolni plagiatov In nekakšne marksistične kul. lure. Kot od očeta zahtevajo od njega, naj Jim odgovori na leninsko vprašanje: Kaj je storiti?« Oni pišejo v #Pensiero nazio* nalet: »Italija je teoretična vest sveta. Njena praksa bo politika Lenina In Stalina«, Ali pa: «Vi komunisti ste bili prvi in edni sposobni razumeti dramo fašistov, vi ste nas aranestirali, ponudili ste nam roko...« Ta zmedeni fašistični ukomu. nizeni)>. karakterlzira Luigi Longo v uVie nuoven tako blago tn ga s simpatijo ocenjuje kot vendarle — pozitiven! Omenjeni voditelj Dell'Arniče izjavlja sotradniku lista «11 Mondo», da prat! 2ato, ker obstaja takšna veza med fašisti in Togliattijevo partijo. De Ga. spenjeva vlada tako ostra postopa proti njim, ne pa zato, ker je skupina fašistična in samo fašistična. Poskušali smo 3 nekaterimi dokumentiranimi citati po jasniti pojav, ki 'je zelo značilen ne toliko zaradi raznih struj v samem fašizmu, temveč v prvi vrsti z ozirom na komin/ormU zem. Opravka imamo torej « posebno kominformovsko vidra lo, ki jo je potrebno poznati. Te vrstice bodo spoznavanju te morale pripomogle. Koroški Slo venci v boju za enakopravnost Madžarska posadka nai zapusti okupirani jugoslov. otok na Muri italijansko pcskr&jinc’’ kot jo iredentisti tudi sicer nazivajo«. Jugoslovan«;«] sindikati bodo poslali poplavi j encem v Jtahji dar v življenjskih potrebščinah v vrednost; 5 milijonov dinarjev. Ta sklec je til sprejet na sejij članov oemtnlnega sveta Zvez? sindikatov Jugoslavije. R. R. Na zahodu označujejo predlog SZ kot novo sovjetsko spletko Korone ŠP^anjie Slcven-fih borno’Pomeri n° dokazujejo t0 igovor' SUetal>n< ... Stassenove grožnje WASHINGTON. 4. — Kai.dC-dat za predsednika* ZDA Ha-rold Stasssn je danes obljubil, da bo v primeru zrnate pri volitvah izključil in ameriške u prave 200.000 «bre;zdelnežev». «Ni samo obljuba — je izjavil Statssero — jaz Iboro t'o napravil«. Včeraj ves dan streljanje med Angleži in Egipčani Mosadekovega odgovora TEHERAN, 4. — Oba predstavnika Mednarodne banke v Teheranu pričakujeta od banke navodila za odgovor Mc$a-dteku, ki je v bistvu zavrnil predloge guvernerja omenjeni banke. V angleškem zunanjem mini strstvu izjavljajo, da so načel;’, ki jih navaja banka, načelni sprejemljiva in da zunanje nv nist-stvo pripravlja odgovor Angleški poslanik v Perzij ShtpheTd, kij ie odpotoval z Ir talom v Lordon, je izjavil, d;. k?k&T jie njemu znano, ni ban ka stavila n*Tf«a ga predloga. Pismo ki ga omenja M^"d3k, je samo predh«/' ni poizkus tega, kar namerava banka napraviti. Predsednik Buime dr. Parlamenta zvezne vlade FLRJ maršal Tito je sprejel podr/redsedn:ka narodne skupičine &ein Bana in burmanskega narodnega jyosianca Uhle Monga. Na sliki burmanska CfI Z maršalom Titom in s predsednikom zunanjepolitičnega odbora Ljudske skupščine FLRJ. Vladimirom Dedijerom PRIMORSKI DNEVNIK 5. januarja 1952 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, sobota 5. januarja Telesfor, Grozdana Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.34. Dolžina dneva 8.48. Luna vzide ob 11.46, zatone ob 01.24. Jutri, nedelje «. januarja Obračun dela Razrednih sindikatov v prvem leln njihovega obstuja Izvršilni odbor ERS je proučil delo, ki so ga ti sindikati opravili v 11 mesecih. Iz poročila, ki smo ga od tega odbora dobili, povzemamo naslednje ugotovitve: 1. Prcgram in sindikalna lini. ja. Sindikalne izkušnje pri nas in v svetu so potrdile naša programska načela, ki so slonela na sindikalni demokraciji, na narodnostni enakosti, na obrambi miru, na sodelovanju med narodi itd. Objektivni položaj potrjuje nujnost razrednih eindikatov in potrebo, da postanejo ti sindikati organizacija večine delavcev STO. Zaradi delovanja teh sindikatov je na tisoče delavcev spoznalo, kje je njihovo resnično mesto. Tudi organizacijska struktura Zveze ERS je ustrezala političnemu in socialnemu položaju ter interesom delavstva v obeh conah in je pomagala delavcem v coni B, da so okrepili svoje pridobitve ter prispevali z zvišanjem proizvodnje tudi k izboljšanju svojega ekonomskega položaja. 2. O sindikalnih pravicah delavcev v Trstu. Sindikalni monopol Delavske zbornice in Enotnih sindikatov je eden izmed najbolj negativnih rezultatov krize sindikalnega gibanja delavcev. Odsek za dela ZVU ne opravlja svoje dolžnosti, ker dopušča ta sindikalni monopol. Razredni sindikati morajo biti navzoči pri sklepanju vseh pogodb, ker te pogodbe obvezujejo vse delavce tega področja. Razredni sindikati morajo biti tudi zastopani v vseh ustanovah ln telesih. 3. Sindikalno zastopstvo v podjetju. Politika gospodarske in politične podrejenosti STO Italiji je povzročila pravo razvrednotenje tovarniških odborov, s čimer se je ošibilo ali celo likvidiralo delavsko zastopstvo. Zato je popolnoma Kulturni pravilna akcija razrednih sindi. j!°v>. da se okrepijo tovarniški odbori z aktivno udeležbo delavcev v sindikalnem življenju * u 2 “kbbvitvijo sporazuma o 1948 2 dne n- av§usta 4. Plače in življenjski stroški. gospodarski pogoji tržaških delavcev so zelo težki. Tisoči de-ur°dnikov prejemajo piace, ki ne'dosežejo niti 30.000 Jir na mesec. Medtem pa naraščajo cene živil, najemnine in tako da se je kup-S?nrti£=iP ^^ala za 15 odst. tJm rta ,b? mora težiti za to živi w , 'ka med plačami Pri hprli i ?troški Izravna, teza Delo€ čx>poinoma zgrešena ralo osli* f zbornice, da morajo ostati plače nizke in da se morajo cene znižati, kar je sta- katf del(>daialcev- Enotni sindi-Pa 'grajo v tem pogledu dvojno vlogo, ker zahtevajo zvi- vSko ha°hLer hkrati odklanjajo Vsako borbo v ta namen. tov ttazrednih sindika- lalki? sln Je predviden v drugem odstavku čl. 2 omenjenega zakona, je nadomeščen z datumom, navedenim v prejšnjem odstavku. Podaljšanje ve novS?°7aPTlrr'eTU' {e ie sta' S h,Hi 111 državni komi-d, „■ ! P° marcu 1947 J?S2S?ltev klavzul prepc-ve rej^čl 94 P0*12*™- ki jo odi eJd cl. 24 zaikona z dne 22 marca 1950 štev. 253 je radail' Tnrv d^Ta' ki te naveden v prvem odstavku Cl. 2: s l. januarjem 1952 so se najemnine stanovanj prosto. T°v za trgovine jn obrti, povišate ^ 25 odst., ki jih je zaračunati na najemnini, ki so jo najemniki plačevali pred vsto. pun v veljavo navedenega dekreta. Za luksuzna stanovanja Je predviden povišek 50 odst Za luksuzna stanovanja je sima-.i e?’ ki odgovarjajo karakteristikam, navedenim v mi metrskem odloku z dne 7. januarja 1950, kj je bij objavljen y’r,Jnra^en,m listu Štev. 13 leta 1950. Povišek je znižan na 10 odst., ce so bile nepremičnine prvič oddane v najem po leti' 1845. Poviške nrodvidene v tem členu veljajo tudi za podaljšan podnajem, če je najemnina že precej visoka. Ce ima lastnik stanovanja samo eno stanovanje ali pa dve, lahko poviša svojim najemnikom stanovanje za več kot' je predvideno v prejšnjem odstavku. Za povišek se moreta sporazumeti lastnik stanovanja in odjemalec. Ce ne pride med njima do »porazu-Wa, lahko določi povišek sod- nik v smislu čl. 29, 30 in 31 za. kona z dht 23 maja 1950 štev. 253. Pr; določevanju poviška, ki ne sme presegati 100 odst., mora sodnik upoštevati ceno najemnine v primeri z višino na. jemmam, ki veljajo za podobna stanovanja ter gospodarsko stanje lastnika in najemnika. O menjenj člen ne velja, če je lastnik stanovanje kupil v Pridobitne svrh« po 1. marcu 1947. Omenjeni povišek ne velja, tudi če st lastnikovi družinski člani lastniki še drugih stanovanj. V primeru možnosti navedeni v čl. 12 zakona štev. 253 z dne 23. maja 1950 je povišek za luksuzna stanovanja znižati za dive tretjim, za navadna sta novanja pa za polovico. Vsak povišek pa odpade, kadar gre za stanovanja najslabše vrste, brez pritiklin, sestšoječih iz enega samega prostora itd. Ostalih pet členov zakona o povišku najemnin bomo objavili jutri Tatvina v skladišču premoga Pred dnevi so se neznani tatovi vtihotapili v neke skladišče premoga, last Mihaela Plesničarja iz Trga Cavour 6 in odnesli jz nekega predala 2000 lir, ki jih je lastnik tam pozabil. Tatvine je naslednjega dne Plesničar prijavil policiji, ki je začela s preiskovanjem. Trgovinske zbornice in Zveze delavcev, Prvoten namen seje je, da bodo razpravljali o namestitvi delovne moči prj gradnji delavskih hiš. Na seji se bodo pomudili dalje z vprašanjem o modalnostih. ki so jih do sedaj uporabiti prj dodeljevanju stanc vanj, o meri stanovanjskih najemnin in vrsti stavb ter njihovi upravi. Brez dvoma so to zelo važna vprašanja, ki jih bo. do sedaj videli v čisto novi luči po tolikih izkušnjah, ki so jih prestali v zadnjih letih. Letno overovljenje trgovskih obrtnic Kaikor smo že poročali, morajo v,si trgovci predložiti trgov, ske obrtnice za overovljenje pristojnim županstvom osebno ali pa po Zvezi trgovcev. Nadalje obveščamo, da ni treba obrtnicam več priložiti kazenskega lista, kot je bilo to prvotno odrejeno. Policija je po natančnem pregledu zaprečatila sobo. kjer je tujka zadnje čase bivala. Vespa v ženo Ko je včeraj malo pred enajsto uro zjutraj vozil 20-letni Sergio Michelazz,- iz Ul. Košta-lunga s svojo «Vespo« po Borznem trgu v smeri Trga Unita, se je v višini Borzne ulice zaletel v 38-letno Adelino Furla-nin por. Redolfi iz Androna del Pane št. 7. Oba sta zaradi trčenja padla, na tla in medtem ko je ostal Michelazzi popolnoma nepoškodovan, si je Redolfi jeva nekoliko poškodovala gleženj leve noge. Z vozilom v zid in v telefonski drog Malo pred poldnem se je zatekel v bolnico 32-letai begunec Josip Adojkovič, stanu« joč v Jjegunakem taborišču pri Jezuitih, ki so ga morali zaradi globoke rane na levi nogi sprejeti s prognozo 15 ali 20 dni na II. kirurškem oddelku. Begunec je izjavil, da je sedel na sedežu poleg šoferja na mo-tofurgončinu in da je ta zaradi ostrega zavoja v Ul. delle Milizie zašel s ceste ter priletel v zid in telefonski drog. Medtem ko je on izšel iz karambo-la ranjen, se vozniku vozila ni zgedilo ničesar. Bani Pred kratkim smo pisaLi o vojaških pomijah, ki so jih prej v vojašničah dajali domači ženski, katera .jih je nato dalje prodajala nam. Morda se bo komu zdelo neresno, da vztrajamo na tej stvari, teda za nas je velike važnosti. Pomisliti je treba le, da nam je ravno vojaštvo odvzelo veliko zemljišča za svoja igrišča in druge prostore ter nam tako zmanjšalo možnosti preživljanja. Prav zato so mnogi začeli rediti prašiče s pomijami iz vojašnic. Sedaj so nam vzeli se ta vir preživljanja. Predstavniki prizadetih domačinov so šli zato k občinskemu delegatu na Opčinah, da bi v tej zadevi posredoval. Pisali so tudi pismo na najvišito ameriško vojaško poveljstvo v Mi-ramar, a ni bilo doslej še nobenega odgovora od nikoder. Ponavljamo, da je to vprašanje Važna seja na sedežu Trgovinske zbornice Danes zjutraj bo na sedežu Trgovinske Zbornice zelo važna seja, kateri bodo prisostvovali vsi župani pokrajine, predstav, miki pokrajinske uprave. Urada za delo, avtonomnega Zavoda za gradnjo ljudskih hiš. predsednik pokrajinske komisije za dodeljevanje stanovanj. Zveze trgovcev iz Gorice ln Tr žiča, Zveze imčkustrijalcev, pokrajinske federacije kmečkih delavcev, predstavniki CISL, Jugoslovanska In italijanska delegacija nadaljujeta z delom Pred dnevi sta jugoslovanska in italijanska delegacija, katerima je poverjena določitev dokončnih mej, zopet začeli z de. lom. Jugoslovanski delegati so včeraj prišli čez blok pri Rdeči hiši. lejer so se sestali z italijanskimi. Aretacija Včeraj zvečer so agenti gori ške policije aretirali 23-letnega Jakoba Arnostij« s Korna 4 in j -T (.,,p \ m, j,(ia .‘jutteri iz Ul. Garibaldi 2. ki sta bila pred časom obsojena na plačilo 3000 tir globe zaradi pijančevanja. Ker nista plačala denarne gle be, bosta morala odsedeti 8 dhi v zaporu. 0 novem zelenjavnem trgu Pred približno 3 tedni so bili razstavljeni v paviljonu Ljudskega vrta nagrajeni in nenagrajeni načrti novega zelenjav-pega trga, ki bi moral biti zgrajen na Čampo Marzio. Mislili smo, da bo po tej razstavi za to določena komisija tudi takoj izbrala iz predloženih načrtov onega, ki najbolj odgovarja: do sedaj pa nismo dobili v zvezi s tem še nobenega obvestila ter mislimo, da definitivni načrt še ni bil izbran. Za zgraditev novega zelenjav. nega trga je bila določena vsota nad 200 milijonov lir; poleg tega je bila določena tudi vsota 5 milijonov lir, ki bo porazdeljena med zmagovalce natečaja. Novi zelenjavni trg bo torej zgrajen na mestu, kjer je^ že zelenjavni trg, ki je pa le provizoričen ter nikakor ne odgovarja več današnjim potrebam. Novi zelenjavni trg, v katerem bo zelenjava, sadje in sočivje, ki bo potem porazdeljeno po ostalih tržaških tržnicah, bo razpolagal tudi s posebnim prostorom za kamione in druga vozila, ki bodo zelenjavo in sadje razvažala po mestu. Z .gradbenimi deli bodo po vsej verjetnosti pričeli šele v spomladanskih mesecih. Cena mleku zopet višja Vse kaže, da so se nekateri že tako navadili višati cene, da se jim že ne zdi vredno o tem dajati posebna jjojasnila ali obvestiti javnost.' Tako smo na primer izvedeli, da se je ponovno podražilo mleko, ki ga dovaja tržaškim mlekarnam družiba Marzotto. Zelo ((malenkostno« povišanje, saj znaša »komaj« 2 liri, vendar predstavlja za večino tržaških gospodinj že majhno žrtev. Do sedaj so gospodinje plačevale za liter mleka 80, sedaj pa 82 lir. Novo povišanje cen pa je povzročilo še druge težkoče. Nekatere gospodinje, ki kupujejo dnevno pol litra mleka, bi morale zanj plačati 41 lir. Sedaj se zgodi, da nimajo one drobiža ali pa ga nima prodajalec. Posledica tega je, da o-stameta eden ali drugi dolžna, kar seveda ni niti za prvega niti za drugega prijetno, še manj pa koristno. Ker je bilo prav mleko družbe Marzotto še pred nedavnim podraženo od 76 na 80 lir, ss nam zdi ta nenadni dvig cene nerazumljiv ter predvsem škodljiv interesom tržaškega prebivalstva. Zamislimo si. kakšna bo cena mleka, če bo enkrat zgrajen center za pasteriziranje mleka, ki ga gradi ista družba Marzotto. Ker bo za sedaj pasterizirano edinole mleko te družbe, bo družbi Marzotto ceno mleku kaj lahko dvigniti. Kaj pravi na to novo povišanje urad za kontrolo cen pri tržaški občini? Nesramno izzivanje Z e dolgo časa opažamo v italijanskih ilustriranih, revijah razne članke o btuši italijanski kraljevski družini, o Mussoliniju, o njegovih ljubicah itd., kar je vse opremljeno s š evil-nimi ilustracijami. Vse to, če-prav je vsega obsojanja vredno, se je še dalo nekako opia-vičiti, saj so razni pisci in lastniki revij delali to raboto iz čisto trgovskih nagibov, da bi izvlekli čini več dobička na račun znane radovednosti ljudi glede vsega, kar se tiče bivših «veličin» in raznih njihovih intimnih in pikantnih dogodivščin in avantur. Toda zadnje čase je že vsa stvar presegla meje potrpljenja in postaja prava sramota. Ne gre več za kupčijsko izrabljanje naivnosti in radovednosti, temveč za pravo apologijo fašizma. Včeraj smo videli na časopisnih kioskih kar tri slike bivšega dučeja v «junaških» pozah iz časov, ko se je še šopiril kakor petelin na gnoju. Revija (lArditi dell’Aria» ga kaže, kako pripenja neko odlikovanje tudi že umrlemu vojvodi D’Aosta, druga revija pa ga kaže, kako «žanje» med žanji-cami žito, ki ga je sam. «sejcl» in na drugi platnici, kako bahato stoji pred veliko mnež eo. Tu gre za pravo poveličevanje tega tirana in naduteža, ki je odgovoren za potoke prelite krvi v raznih imperialističnih vojnah in za neštete sodne umore,,takp da se vsakemu poštenemu človeku, in,ne le onim, ki. jih je pokojni režim prega-lijal, vse to zagabi in jih ogorči. Ce V Italiji, kjer so še pred komaj dobrimi šestimi leti tega krvnika ustrelili ter nato še njegovo truplo obesili za pete, sedaj zopet poveličujejo njegov spomin, ker se jim toži po fašističnih časih, se ta gnusna propaganda ne bi smela uganjati v Trstu, ki je ali bi vsaj moral biti pod neposrednim varstvom OZN, katera je Prav sad borbe proti fašizmu. Mislimo, da bi moralo biti te javne svinjarije že konec in da je tega izzivanja z uničevalcem našega ljudstva že bilo preveč Nebi nasvetov potrošnikom plina Odkar je vodstvo ACEGAT pričelo uporabljati novo vrsto plina, so se dogodile v Trstu mnoge nesreče, ki so največkrat zahtevale tudi smrtne žrtve. Zakaj ta porast nesreč, v zvezi s plinom, nam ni še popolnoma jasno; morda zato, ker sedanji plinski kuhalniki in plinske pečice, kot tudi napeljave ne ustrezajo popolnoma zahtevam novega plina? Na to vprašanje do danes vodstvo ACEGAT še ni odgovorilo. Na vsak način je pa jasno, da se tak položaj ne more več nadaljevati. Zato je vodstvo ACEGAT izdalo posebno obvestilo vsem potrošnikom plina, v katerem jih ponovno opozarja na vse nevarnosti, ki jih morajo posamezniki s pravilnim ravnanjem plinskih kuhalnikov in peči upoštevati. Tako ne sme n. pr. nobeden potrošnik pozabiti, da po uporabi plina dobro zapre zaklopko pid glavni na-peljavi Prav tako mora vsakdo skrbeti, da na plin ne postavlja prepolnih loncev, ki bi pri vretju lahko ugasili plamen. Zelp previdni morajo bitj tudi tisti, kj uporabljajo plinske pečice za segrevanje stanovanja. Vsakdo se mora po uporabi omenjenih prepričati, da je plin res zaprt ter da ne more nikjer uhajati Dobro je tudi, če potrošniki kontrolirajo večkrat plamen, da bi se tako vedeli bolje ravnati pri uporabi plina. Nič ne bo škodilo, če bodo dali večkrat pregledati tudi notranjo plinsko napeljavo. Le s pažnjp in prevdnim ravnanjem s plinom bodo potrošniki prepreičilj ponavljanje nesreč ki jih je bilo v zadnjem času nič koliko. /Rhtmimci .iolci /e začeta A poukom V petek 4. januarja je začela z rednim poukom ritmična šola. Vse, ki so se prijavili, obveščamo, da bo pouk vedno ob torkih in petkih v naslednjih skupinah: predšolski otroci od 10. do 11. ure; otroci do 12. leta od 9. do 10. ure. Tisti, ki imajo šolo dopoldan pa v popoldanskih urah, in sicer od 17. do 18. ure. Mladmke od 18. do 19. ure; za odrasle od 19. do 20. ure. za mnogo prebivalcev naše vasi življenjske važnosti in da ga je treba zato rešiti. Gropsda Iz naše vasi se ie poredkoma oglašamo, ker ni posebnih novic. Obljubilj so nam, da bodo popravili in razširili cesto, ki nas veže s Trebčami, toda še vedno čakamo na ta dela. To ozko in slabo cesto pa še bolj kvarijo z raznimi vojaškimi kamioni in drugimi vozili. Mislimo, da bi bil zato skrajni čas, da se občina zgane in nam popravi to za nas važno prometne zvezo. Prav bi bilo tudi, da bj končno zgradili še eno napajališč^, o katerem smo tudi že pisali. Novoletna jelka v nabcežinskem okraju Nenavadna megla, ki je več dni pred prazniki ležala nad našimi kraji, ni motila razpelo, ženja naših malih v pričakovanju novoletne jelke jn Dedka Mraza. Prepričani, da dedek ne dela med otroki razlike, so prav vsi težko čakali, kdaj jih obišče. Ponekod so ga spremljale lutke, te velike prijateljice malih in odraslih, drugod .pdklicni igralci, v nekaterih vaseh pa so dedku deklamirali, pel; m igrali domačini. Povsod pa je; bilo polno otroškega veselja in soglasnega priznanja staršev splošni obda. ritvi. Ni sfi gledalo ne na narodno ne na politično pripadnost. Kljub velikemu številu obdarjenih otrefc so darovi vse prijetno presenetili. Tudi Dedek Mraz je bil zadovoljen in je ugotovil, da so otroci od lani napredovali v znanju jezika. Dedek Mraz je rekel, de bo go. tovo prihodnje leto še bolj zadovoljen in priporočal vsem o-trokom, naj ljubijo svoj narod in svoj materin jezik. Ob letošnji novoletni jelki smo se prepričali, da zmorejo naši otroci sami ves program in to celo najmlajši iz predšolske dobe. Tako sta dve 4 in 5-letni deklici odlično deklami, rali v Sempolaju, lepo pa je mala Marja zapela kar 3 pesmi. ZvečSelii smo, da so otrocj že letos sklenili, da podo v doma. mačih krajih za drugo leto priredili samostojne nastope ob novoletni jelki. Dobra misel, in prepričani smo, da jo bodo tudi lahko izpeljali. Seveda jim morajo pri tem pomagati odrasli, predvsem učiteljstvo, saj spada to med njihovo izvenšolsko delo: Šolska oblast pa naj bj v ta rtaroen ds.Ia na razpolago šol-ske prostore. Prav gotovo ni primemo, da morajo otroci v vaseh, kjer ni primernih prostorov Za kulturne prireditve, nastopati v tfesnih privatnih prostorih, kjer ne morejo izva. jati niti' programa, kakršnega bj radi. Iz dolinske občine V ((Dnevniku« smo povedali, dia je zmanjkala v sredo ponoči v nekaterih vaseh cestna električna razsvetljava. Povedali smo tudi, da je bilo temu vzrok dejstvo, da ni županstvo podpisalo pogodbe s podjetjem, ki dobavlja elektriko. Naša vest pa je, kot kaže, silno razburila naše kominformovce oziroma župana tako, da je njihov časopis «Unita» napisal o tem velik članek z naslovom čez tri stolpce. Res čudno, ta naša kratka vest jih je le prehudo razburila. T0 nas spominja na pregovor. ki pravi: «Ce stopi; psu na rep, zacvili«. Resnica je, da luči ni bilo. Te resnice ni moči zanikati. Cernu se torej tako razburjajo? Poleg tega pa še pišejo, da smo mi obdolžili župana. da je on kriv, če ni bilo razsvetljave. Mj pa smo dejali, da je krivo županstvo. Potemtakem ti ljudje nekako sami pravijo, da je župan tudi županstvo, kar nas spominja na znan izrek francoskega kralja iz časov pred veliko francosko revolucijo, ki je dejal: ((Država sem jaz!« No, naj se le potolažijo. Mi smo pač izreki; svoje želje, kajti če plačujemo davke, imc-mo pravico tudi db občinskih uslug. Luq je potem kmalu zasvetila, kar nam je v veliko zadoščenje, ker vidmo, da je naš dopis vendarle nekaj pomagal, čeprav je nehate morda komu razburil žolč GLASBEIM MATICA \ TRSTU priredi danes, 5. januarja ob 20.30 in jutri, 6. januarja 1952 ob 10.30 v Avditoriju KONCERT PEVSKEGA ZBORA SLOVENSKE F1LH A K 91 ON 11E IZ LJUBLJANE Vabila za oba koncerta so na razpolago v veži tiskarne, lil. S. Francescc/ št. 20 danes od 9. do 11. in od 17. dn 19. ure 111 v nedeljo od 9. do 19. ure Zbor šteje 90 članov OBVESTILO Obveščamo vse davkoplačevalce, posebno obrtnike iz na-brežinske občine, da prideta v ponedeljek 7. jan. ob 15. uri v kinodvorano 2 funkcionarja davčne uprave iz Trsta, kj bosta v slovenščini obrazložila nov način davčne prijave. Dirigent zbora Slovenske filharmonije Dirigent zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane Rado Simoniti, ki bo nastopil na današnjem in nedeljskem koncertu v Avditoriju, i)Unielii in n Uprava »(Primorskega dnevnika« je sklenila darovati vsakomur: a) ki postane nov naročnik pred 31,1.52, novo izdajo Jurčičeve knjige: DESETI BRAT; b) ki postane nov naročnik in poravna celoletno naročnino v znesku 3200 tir pred 31.1.52, Cankarjevo knjigo: JAZ, BRATJE, PA VEM ZA DOMOVINO; c) starim naročnikom, ki poravnajo celoletno naročnino pred 31.1.52, Jurčičevo knjigo: JURIJ KOZJAK. Gornji pogoji veljajo samo za naročnike na STO in v ITALIJI. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Zatiranje borovega grelca Ker. se je začela doba, ki je bila naznačena za zatiranje bo. rovega prelca, poziva županstvo vse lastnike berovih gozdov, parkov jn zemljišč z bo. rovimi nasadi sploh, zlasti pa jusarje, da se točno držijo zakonskih določb, ki nalagajo lastnikom, dclžncst, da morajo na lastne stroške zatirati omenjeno škodljivo žuželko. Pobiranje m uničevanje te golazni bo nadziral gozdarski odsek civilne policije s sedežem v Ul, Mcnte Grappa 3. Uničs-vamje se mera pričeti takoj in mora biti zaključeno brej izjeme do 15. februarja 1952. Ce se to ne bo zgodilo, bo za uni. čevanje poskrbel omenjeni odsek civilne policije na račun lastnikov ne giedte na morebit. ne zakonske sankcije. Ta odsek bo dajal tudi prizadetim vsakovrstne informacije. Za borbo proti temu škodljivcu veljajo naslednja tehnična navodila; 1. Ličinke borovega prelca prebijajo zimo združene in za. prte v velika bela gnezda, podobna volni, v drugih letnih časih pa s:j gibljejo in so raztresene po drevesih. 2. Zato je najbolj praktična oblika borbe proti prelca pobiranje gnezd pozimi s tem, da se porežejo veje, na katerih so ta gnezda pripeta. Ce so gnezdeca blizu debla, jih. je treba odstraniti, ne da bi se pri tem tudi podrto drevo.. -. .... ... .. 3. Prvič na* se pobirajo gnezda januarja meseca, ko se bolj ati manj mraz ustali: dru-. gič- pa naji se pobirajo gnezda februarja. 4. Pobrana gnezda je treba sežgati, ali vtopitj v vrelo vodo ali pa jih zakopati v globino. 5. Ličinke so pekrite z bedečimi dilakicatni, kj Se rade ločijo. Ce te dlake prenaša veter, lahko povzročijo na vratu, po rekah in r.a obrazu pobiral, cev vnetje keže in srbečico. Ce oa t* dlake predrejo v oči ali v dihalne organe, ie vnetje in s tem bolečina še hujša. 6. Da se preprečijo te neugodnosti, naj se pobirajo gnezda v vlažnih dneh, d'a pobiralci ne vdihavajo prahu teh dlak, ki prihaja jz gnezd. V vsakem, primeru jp treba uporabljati šoferska očala, pokriti usta s krpo in namazati roke z oljem. 7. C e se pripetijo omenjene nevšečnosti, te treba vneto ko žo namazati s toplim mlekom alj z razredčeno arr.cniakovo raztopino. STRELSKE VAJE Na strelišču za puške v Bazovici bodo še danes od 7. do 17. ure strelske vaje. 12 ISTRSKEGA OKROŽJA Gmotni položaj invalidov Invabd-ka organizacija Istrskega okrožja je cb zaključku lella napravila preglled vseh članov in obračun letnega dela. Iz tega pregleda je razvidno, da je v vsem okrožju skupno 1800 invalidnih upravičencev, ki prejemajo nad 3 milijone dinarjev invalidnin na mesec. Organizacija invalidov pa poizkuša, da bi razbremenila ljudsko oblast za denar, ki ga nudi organizaciji iz proračuna. Ker organizacija sama po svojih članih upravlja nekatera podjetja, je v zadnjem času nekatera od teh ojačila. Oa petih podjetji, ki jih ima invahd-ska organizacija v upravi, je največje podjetje «Tobak». Tem se bo v najkrajšem času pridružilo še podjetje «Fotolik». kj ga organizira invalidska organizacija v Bujah. V Isltrskem okrožju invalidom ni treba prosjačiti in moledovat; od urada do urada. Ljudska oblast je izdala za invalide celo poseben odlok, ki vsebuje vse pravice invalidov. Tistim. ki lahko opravljajo manjša in lažja dela, je zagotovljena zaposlitev v nekaterih podjetjih kot gostilni (»Bratstvo«, tovarni sodavic (oranžade), podjetju »(Tobak«, in drugih. Preskrbljeno pa je za vse invalide v vsakem pogledu, da ne občutijo nobenega zapostavljanja in podcenjevanja, temveč obratno: V skrbi, ki jo ima zanje ljudska oblast, občutijo hvaležnost in priznanje za žrtve. ki so jih prispevali za dobro skupnosti v borbi za svo-bodb. Šahovski turnir za prvenstvo Kopra Dne 27. decembra se je v Ko-nru pričel šahovski turnir, na katerem sodelujejo znan-i koprski šahisti. Turnirja se udeležuje 18 šahi stav. Prva tri ko- la so bila odigrana v šahovski sobi Doma narodne zaščite, od četrtega kola dalje pa se igra v novem hotelu »»Triglav« v šahovski sobi. Turnir je redno od ponedeljka do petka vsak dan ob 20. uri. Predvidoma bo turnir trajal do 22. januarja. V februarju bo v Portorožu turnir za prvenstvo Istrskega okrožja tei bodo na njem tekmovali tudi prva dva ali trije plasirani kccrski šahisti. Do sedaj je bilo odigranih pet kol in -je trenutno stanje naslednje: Fetrinič 4 in pol, Saranovič 4. Udier 3 in pol, Srdcč in Pikuž po 2 in pol (1), Klobučar 2 (2), Hilel in Žerjal 2 (1) itd.. Prijatelji šaha so vabljeni, da si turnir ogledajo. Izola Delavci plinarn v Izoli in Piranu so povečali in preuredili čistilne naprave plinarn in tako omogočili, da bosta plinarna 'lahko uporabljali tudi raški in druge vrste premog. Do sedaj sta uporabljali samo antracit, ki ga je bilo treba uvažati iz inozemstva. Z uporfibo domačega premoga bodo prište-dili v tem letu okoli 450 ton antracita, kar je okoli polovica od vsega uvoženega premoga iz inozemstva za plinarne. Vrednost prištedenega premoga bo dkoli 8 mijijonov lir letino. ■ vezali, da bedo prvič nastopili na dan volitev. V Ospu in na Škofijah pa je mladina ustanovila strelske družine. Zimski čas je kar primeren, da- se mladina razživi tudi na kutlumem področju. To so prvi znaki, ki naj bi jim sledili še nadaljnji po drugih vaseh. Zveia borcev v Kopru je uredila qosti!no V Partizanskem domu, ki ga je Zveza borcev v Kopru odprla dne 22. decembra, so uredili tudi kuhinjo, kjer se dobe vsakovrstno -jedila po nižjih cenah kot v drugih gostilnah in tudi najboljše istrsko vino. V tej gostilni bodo sprejemali na hrano tudi abonente. Sčasoma bo Zveza uredila tudi prostor za kulturna razvedrila, šah in razne dlruge igre. Mladina pred volifvami Po vaseh in mestih Istrskega okrožja ima mladina te dni .woje predvolilne sestanke, na katerih razpravlja o bližnjih volitvah in o ustanavljanju kulturnih in športnih društev. V Ankaranu je mladina že izbrala svoj odbor. Pri sv. Antonu je mladina na predvolilnem sestanku ustanovila tudi dramsko skupino. Člani te nove dramske skupine so se ob- Umag Podjetje za pridobivanje boksita v Umagu je pred kratkim mehaniziralo vse delo. Nabavilo je bager za kopanje boksita, štiri prevozne avtomobile in pet motorjev za dvigala. Uspeh industrije pohištva Mizarsko podjetje »»STIL« v Kopru je 26. decembra izdelalo zadnjo serijo 50 spalnih sob. Letni plan izdelave pohištva je s tem presegla za 16 odstotkov. Po vrednosti pa je poletje preseglo plan za nad 25 odstotkov, ker je izdelalo več naročil tudi izven pdaoa. Podjetje je bilo z novim letom popolnoma reorganizirano in bo sedaj izdelovalo i/k Juč no samo pohištvo. Prej je me lo tudi oddelek za izdelovanje krtač, ki ga bodo združilito-vinm krtač Marzain V Kopru, SLO V E IVI S KO--"”-IVI AR 00 HO , GLEDALIŠČE za Tržaško ozefflljg Danes 5. t. m. ob 1*>- ur* gostovanje v PIRANU z Gcrinškovo komedij® ffleketmcci dlenclc® Gledališče Verdi Danes bo premiera BelDniJ^T ve opere «La Sonnambula*' ■ bo ob 20.30. Predstava bo abonmaje «A» in «C». ' Opero bo vodil dirigent i0 berto Berrettoni; v njej “"Jj nastopali Margherita Aardi Alvino Misciano, Ivan s $ Alma Pezzi. Liliana Hussui drugi. Zborno petje je nas‘raS-ral Adolfo Fanfani, k°relJfario ka Annita Bronzi, režiser c Piccinato. ^ ^ V nedeljo 6. jan. ob 29;jaeve zadnja predstava Donizeu i opere (»Don Pasquale». prf daja vstopnic danes in iutn ,, gledališki blagajni. PROSVETNA DRUŠT^ Arašid Tajništvo prosvetnega a’jhoP ((Ivan Cankar« Vabi vse vrn jci nike na redno odborovo bo v ponedeljek 7. jan. v običajnih prostorih. anpofl Dramska družina ‘ 10r^ Jenko« ima svojo vajo v 8. jan. ob 20,80. OBVESTILO PEVSKIM ZBOROM psie. Ker je pevski zbor Sl° 'gjsti filharmonije najboljši slo ^i pevski zbor, naj ga greo pcSs-pevci gotovo posluša mezni pevski zbori naj ov z (1111 m nadm. v‘mere uS 9.’ busom. Snežne ra vkburt]° ]-Vpisovanje do jviach> jan. pri ZDTV v cd l7- QO ti 13. II. vsak 0 19. ure. ____ -^fiN POROKA ROJSTVA, SMK je v Dne 4. j^f/pU * Trstu rodilo a \e 17 os&, bilo 12, umrlo1 tvgovec Ra,j0> Poročili so »f • 1 vna KoP®1' Verh in uiadn ^ in 8^ delavec Albino delav^ dinja Maria delavk3 Mario Vanm i» vitfcno Benasič. ur3 Ro_i«+na Enrichetra Vitto? [’Red Četrtim inskim literarnim VEČEROM '"""""""""''111'Hiiiiiiiiiiiiiimiiiinihiiiiiiij? PISATELJICI liki Uaštetovi bila še učiteljica na Ciril-Metodovi šoli, je «ndinost» objavljala njene literarne prvence Koda* hnh Povrneni l) iS Va™etove, se »fca leta. Men v svoja otr°-oojno j rrJL„Pr,Vo svetovno na Ciril- Pritojala v L”?AaiwdoUu »n ^IjicaTisL^ ZaZred k°t ««- lV v nojem. 'n^.° oživi vse-***> PosleWe tjidi tisto ?Tfco in sknJ^Je Zi?3 tako venomer LT,^n° tiho- kot 1° “o vse okel^- i se «1. *«. steža* » temnice spet Prihaja šum ^ i ^a ulico pa. “«• naše I? "Oši odoow;fcom pouka, ce-lPraiam- na posamezna vprašanja in , K°l:kokrat učitelja, klop; usedla k me-%> roko. z sem nje- k^en taa^oto>e. tekla po tn hriji!.1' Mopm jaboL bile lTnfla ustvarfi-0 pod°bne. je **«ja mi ^'-"“iČKist. Po. Psat;. jn e. kako moram rV- £ t č; nek°i nasve-in resna t tako stvar- 0i ^Preklicne, ^tno- «* na^ ”° zahtevala tudi Ro se«. . .. * * njenega r^rr1 na njenega ®^«|S£*-2s?5E ^ razoo^or zapfe- S^ieta- Obraz ji l-oč, arrLan sem lt? milina, uiiteufekčunje iskala kmfc V ma$F‘ zahtevne srs^vS&tfii le »N- r na,ni. ««e bod0 ’*}ehljjjf°n PripoZL,sp°z™li»> m. c fet mirila* Toda krožiti Ijaj ZL-f^Pminu '2?c? lepoto je ^yicai ]dta smeh- «£afcUj Q. * *«9Ia 5? ” hesedoZ^Žraven Zsnice ni- • a ne O°vorlrh Vače. p “H nisem mogla dru-Zuodnn la sem ua vojno. *beiOijsknfn ?° zagledala pred kjer * Voiašnico v Ljublja-tčirka b i(z zaprta njena *?°}e slerfl ^safca stvar pusti v® nepre.?v*- la človek je tak., !* «,2“".°, ”>™ sameaa - - * '«tWf Za- .. -radi »?rat)ja « J,Ie .le morala iskati i ^a g„ ^'“toriju t> Rovinju. bo tjoliko■ ^ lahko km1 Ve& mV6111 domu. To je ereOa s"je/! r«®len svet, iz Svet . • redlr'0 l'em od* ‘ez« ^iCodT °biemlje ***nije nv-e*ifc senc v svojem na svojem čelu. ye ji in se raz-e površine neše Z!0'’ sniTse/'« e,r° y življenje, nie, a,Co dutL poto- Zato 3e «te. zato s,,uje J '1" p-saVil/^eti, kdaj je S j in ka/ jo «Z-5^es®'.XSena3e !oti!« 2»- itj temnodlakih kozonogih je upodobila tujo vojsko, ki je pridrla do bistre Soče. Kozonogi so prisegli maščevanje vsem mladeničem, ker so jim odvra■ čali njihove ljubice — božanske vile. Druga nj na pravlji-ca, je «0 piruhih, žametnih svilen hn, dalje črtica «Ona gričan in «N,egove konloristken Kratki sestavek «V delavnico sem tvojo zrl», ki nosi podnaslov «/z zakulisnega življenja naše mladinec, opisuje priprave za Ribičičevo igro «V kralje, stvu pa\jčkom>, ki je doživela tedaj v Narodnem domu svojo krstno predstavo. Vse te stvari so opisane tako plastično, da či-tatelja namah postavijo sredi dogajanja in oseb. ki takoj zalive pred njim. Čuti se močan pripovedni talent z vel kim o-pazovilnim darom. Vidno je bilo že takrat, da ne bo ostala samo pri teh drobnih ustvaritvah, pri teh svojih književnih prvencih. Notranje nagnjenje, ki jo je sedaj vso zajelo, ji je narekovalo naj krepkeje pr me za pero. Od tedaj ga tudi ni več odložila. Snov za pisanje ji je v začetku nudila prva svetovna vojna, ki je divjala tudi na Goriškem’ To snov je oblekla v pravljico. Ustvarila je vir prekrasnih pravljic, kot je ((Pravljica s soških planint) in jih tudi sama ilustrirala. Pravljice pa niso bile edini miselni svet. ki je zanihal in vzburkal njeno notranjost. Bile so ji le kažipot v zgodovinski svet, ki ji je bil bl.zu že na učiteljišču in je postal svet njenih lastnih književnih stremljenj. Prav ob «Pravljici s soških planin» se ji je porodila mael, da bi napisala nekaj takega, kar bi dokumentiralo našo pravico do naše zemlje. Tja do furlan ke nižine sega kjer je leta 568 pr zorišče d-gedkov njenih ((Mejaš.v» «Mejcš-n namerava pjvezaii s povestjo ((Zaklad v Emon.D, ki se dogaja leta 720, v trilogijo, ki bo vključevala zgodov.nska, dogajanja na slovenskem v 631. letu. Ta srednji del trilog je pa še ni napisan in bo nos l na lev «K alj Samos. Spet sem se povrnila k vprašanju, zazaj ji toliko Uži zdo-dov nska snov. zakaj se je lotila prav zgodovinskega romana, ki zahteva toliko temelji-tega. šlucLija ie*-1™-!;' ,PrZv zaradi U'ga me lan" h ^ h nd dosti s m iada brala zgodovin ke romano e• * :»« S e :k eic c a Opaz. Pt _____________ In Tmj da: ie Pravz-prav le malo ljudi, ki p Sejo zgodov nke s{^keČaTdn° je in tudi zaslužek je v primeri z delom mzlenco ten. Jaz s m gle ah na to stvar z:l0 idealno \n sem si mislila, zakaj bi se ne lotil a». Nehote sem ji upadla v besedo in jo hitro povpraš la, kaj jo je tako priv zali k Prešernu .n njegovemu življenju. ((To, da je bil največji Slovenec. N j geve «Poezije» so bile moj brevir. Zmeraj sem jih imela na svoji nočni cmarict. Kjerkoli sem jih odprla, tam sem jih č t la. V nj govih delih s ni ga narla. V š ulij njegove dobe pa sem se pogl bi ja Po tem opisu postavila v svoj roman. Najin razgovor bi se bil gotovo še razvlekel, da se ni oglar-sjl pred vrati ntu‘olažljiv otroški jok. Mali Tomažek je ho el po sili k svoji babici. Razumela sem, da je njegova zahteva upravČena. Predolgo sem jo odtegovala od njegi. zato sem se hitro pričela poslavljati. Omenila mi je še svoje nove pravljice, ki so vse združene z narodnimi motivi in skoraj že pripravljene za tisk. eAli ta tvoja mama, ta njena življenjska, silan, sem potem rekla njeni hčerki Zlati, ki me je spremila do tramvajske postaje. «Da» mi je pritrdila, «sama se ne more m prečudti, kje jo jemljen. S trilogijo in ((Kraljem Samom» ne bo še končala pisati. «Ta. čas je še daleč» sem rekla jaz. ((Da mi jo boste v Trstu čuvali;» je pripomnila Zlata.. «Saj veš, kako težko je debila nazaj ta košček zdravja» V njenem glasu je bilo toliko tihe prošnje. MARA SAMSA Božično-mnioieiiia razstava ušKorpijonu Zdenko Kalin in Kairel Putrih: MLADINA IN DELO (Pred razstavo Putrih — Debenjak v galeriji ((Škorpijonu) Galerija «Skorpijcn» je tudi letos osvežila svojo tradicionalno kolektivno razstavo ob prevalu leta. Navadno ni to pregled sil, bilanca celotnega dela. marveč nekak bazar, prirejen za praznične dni. V ((Škorpijonu« ima razstava zadnje omenjeni značaj, s priložnostno domislico: božično drevesce. Seveda ie drevesce — umetniško, pobešeno z malimi sličicami, risbicami, skulpturi-cami, zamorskimi, zato ult-ra-modernimi utelešenimi domisleki. Vendar je pri tem tudi nekoliko pregleda dela in uspehov preteklega leta. Kijub razumljivim razlogom, ki slikarje navajajo, da ob takih prilikah ne iznašajo svojih najkvalitetnejših prvorojenčkov treba priznati, da je letošnja razstava na dostojni umetniški višini, in kar je še važnejše, ima letos še čisto posebno ozna ko. Je krepka, pestra, sveža in mladostna Po večini namreč razstavljajo mladi obetajoči ljudje, taki, ki so že večkrat razstavljali v «Skorpiionu» in kje drugje, in tudi več takih, ki tu še niso. Galerija se je izkazala za privlačno žarišče mladih, nastajajočih umetnikov, — še več, skoro vseh tržaških nadobudnih likovnikov. Take bilance ne more pokazati nobena druga tržaška galerija, kljub ponovnim surovim političnim gonjam, kljub popolnemu ali bolje delno uspelemu bojkotu proti njej od nekaterih strani. Razveseljivo je namreč, da je kulturna zavest umetnostnega občinstva le toliko visoka, da se ne da vplivati ali celo strahovati vsem mogočim pritiskom, bodisi italijanskih šovinističnih ah kominformističnih krogov. Kljub zdražbam je zbrana pod eno streho umetnostna mladina in zreli umetniki, pa naj bodo Slovenci ali Italijani, levičarji ah desničarji. In letos politična ostrost čisto gotovo ni bila manjša od drugih let, raje večja. Zato pomeni razstava verodostojen uspeh, plod vztrajnega prizadevanja in žrtev, stvarno potrdilo napredka, ali recimo kar naravnost: nespornega prvenstva, ki ga ima ta galerija v tržaškem umetnostnem življenju. Nj to le naše enostransko hvalisanje. S stisnjenimi zobmi so to priznali nekateri kultumejš; italijanski nacionalistični krogi. Pred meseci je bjp napisal zna. ni umetnostni zgodovinar na tržaški univerzi, prof. Remigio Marini, v pregledu umetnostnega razstavnega življenja v Tr- Karel Širok, pesnik in talec Ob desetletnici njegove mučeniške smrti Pred desetimi leti — na dan 5. januar ja 1942 — je padel pod svinčenko nacističnega okupatorja v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem mladinski pesnik Karel Širok. Danes je torej desetletnica po njegov; mučeni-ški smrti. Poj leta ga je držala nacistična zver v svojih krempljih, ga mučila in mu grenila življenje. Nemškim rabljem v Celovcu pa so ga izročili italijanski fašisti, ki so ga bili izsledili v Ljubljani, ga zaprli in odpeljali na Koroško. Tako je prišel slovenski kulturni delavec, tedaj že znan mladinski pesnik in pisatelj v roke sil. ki So stregle po življenju celotnemu slovenskemu ljudstvu. In ker niso mogle uničitj tega. so uničevale njegove posamezne CJane, predvsem vidnejše in po-menliivejše. med katerimi je bi! tudi Karel Širok. Karel Širok je veljal za Tržačana. čeprav se je rodil v Šmartnem * Brdih pri Gorici. Oo tam Je prišei z cčetom, ma-sestrami v Trst. Petindvajset le^ je irčiteljeval na raznih okoličanskih šolah v Trstu, največ v Skednju a tudi pri Sv. Ivanu, l. 1924 pa so ga italijanske oblasti odpustile iz sluzbp m tedaj se je napotil tja. kamor ga je že dolgo vleklo srce — v Jugoslavijo. Dobil je učiteljsko službo v Črnomlju. sprejel jugoslovansko državljanstvo in kmalu nato odpotoval v Celovec, kjer je bil nameščen' pri ondotnem konzulatu. V Celovcu je ostal ves čas do izbruha druge svetovne voj. j? so bile mo- Vt-eln najbohie ~~ <(2ri«- I le kHro *° Prwl71° in M i™ a me ie liUdle■ Rada sem Sn o". t'i r.rofJV°le sošolke, ^nt^kaf 0f[esorn rekli, da riaturi, na J!?t je Anton rJOrhnn trio sm f ,au i2™čil le pri- }tkrilernd l'a-i r» ^”a Se ntsem Wamrt ^oJnFV„e Vehko pri' * in d,? teda) »rs*Nai ,elieuU? a v Ljubija-> kot nekal 'le.sa ®ila Ja ie vil,., Prostovoljka. n>nen}^ vesela £ ned lludi-^ U ^ bil 0Če Orem «v ^afcjokler se do-r “Dni pTekinj» R°kovnjači'?» - « i« 'rasni pri Lu- "tn;» _ «Mora Pru°m re^i. da b" ^inf^ro zm™ učiteljskim fei,4«' b U Občinske- dn 0 Bot, r®da °č poveda- hit- acajte I k rneni pri- dite, So la tri leta. Da bi pridobila č m- ne' Nemci sp že tam postali *“* 1* ' ■ pozorni nanj zaradj narodne zavednosti in so f?a zaprli, na ponovne intervencije pa izpustili. Nastani] se je v Ljubljani. kjer je razpad stare Jugoslavije tudi njemu prinesel nesrečo. Okupator, ki je načrtno trebil vse, kar mu je bilo na - -1. žo T ^ S )e zel°ka- tk>m\ie;e „ ^ PiSati že te-°o' ,^?ieTSiU- Pokazala ,fI'°e tiskane žal- 'Edinosti’« o ,-dno tPThai^^jrga ma J?ri,čll*hlp njen ' ki ie ne-l«ž. i St)bo ~-erkt naroiie 171 -■»a u ž Zre«*»o «,l *'-■ tla ti' da se bom y nikoli mi- li* o slu*£ Oa lekri'-a. d. 'k° ^ d OlaZa,< reki’ ** »Pa-?! ni Q*U I ie t^ta. V Očeh ie,*do k° b da je sem Pa piše dol- lahko oa °na temu ne more ^ke“ t?3 n k h Sobi' fe prt & ^e^‘inos,?tu^rnele iz «piu lil! Po dn n 1 h pri-nSostl leta 'tmih' V «• Sr'bl oVa V p '«•> ‘Z soških ^nat* Je daln d, grdogltdih več casa za to delo, sem se celo odpovedala obedu doma. Vsak trenutek sem ukradla domačemu delu Ko pa jz bil 1935. leta roman že napisan sem še dve leti delala na njem in ga P lila. preden je .zš .l. Toda razen Prešernove je lllca Vuštetova prikazala tudi Valvasorjevo in Vodnikovo o-sebnost, Valvasor je žrtv val za svojo knjigo «S ara. vojvodine Kranjski« svoje tri graščine in vse. karkoli je imel. Ta niegova ne eb čnost jo je s Ino prevzela. Upodobila ga je v (dJmrajočih dušah«, k j r prikazuje staro baročno Ljubija-no, baročne kiparje in slikarje. Tudi Valvasor je b.l zastopn k starega baroka. . "Umirajoče duše» so izšle t. 19-9 m-dtem ko je izšla «R ž-na devica«, v ka e i je ospred-nj(i osebnost Valen'.n Vodnik mnogo pozneje, le o dni pred drugo svetovno vojno. V baročno dobo posega tudi njena knj ga »Vražje dekle» S hudomušnim nasmehom mi je pi ipovedcvala o njenem nastanku. Zamikalo jo je, kako bi se nadpovprečno izobraženo dekle zapletalo v vražj vernost tedanjega časa. Zato jo je tudi prikazala kot Valvasorjevega fa-mulusa, Njen zadnji roman »Upor« iz dobe francoske okupacije pa je b i zamišljen «Z rožno de-vco» ko: ero/no delo. Le raz-me> e so pot-e m tako nane le, da ga je izdelala v dveh samostojnih delih. Ko mi je lo pravila, se je sp"t nasmejala s tistim svojim izrazitim hudomušnim nasmehom. Nekdo )i je namreč oč tal. da svojega p adeda Roz-mana m preveč nežno pr jela. «A kaj, če je bil tak«, je ugo-2 ?je0nvtm uskoškim L™' Dobil^ * natančen popis za n-.egov potni list in gn Kipar Davidson umrl DiuMdson Trlki kipar Jo€ svojem cm««. les umr' na Franciji v 68 M1 ,V Srednii vidson ie i-ia , tu st®rosti. Da-slavnih ljudi mn0S'h sodnika Roosevelt ?rUplm Bernarda Shawr ■ - ua' Med svoiim ki in ,druSih goslaviji jP Dav^ iPm v Ju‘ ma letoma bde a, v" PrPd dVe’ Tita uaeial kip maršala poti, ga je izvohal, aretiral ter izročil nemškim gestapovcem, ki so ga odpeljali najprej v Celovec, od tam Pa v Begunje pr; Lescah, kjer so imeli zaprte talce ter jih streljali vedno, kadar se jim je zdelo potrebno, da potlačijo domačo upornost proti tuji okupaciji. Tako je padel Karel Širok kot mučenik za ideje Jugoslavije, ki mu je bila pri srcu že od mladih let. Padel, je kot človek in borec za boljše in urejeno življenje, ki bo zadovoljilo vse ljudi našega jezika. Njegova bridka smrt je trpek spomin vsem, k; so okusili mučeništvo ječ pod tujim jarmom. Njegovo delo pa iP ostalo. V njem nam govori Karel Širok še danes. deset let Po svoj; srnrtj in nam bo govori) vse dotlej, dokler bo njegova knjiga v rokah slovenskega človeka. Širok pisatelj ni bil bled, Mep Posnemovalec; stal je na lastnih nogah in se ni predsta-, iav-nosti, dokler se ni popolnoma utrdil v sebi. V mlaj-;!p -ie sodeloval pri s pesmimi jn črti-ff lr,pod imenom K. Andre-•’ev- P°zneje (I. 1919) se je pri. «Niive» g!t!'rinikonl tržaške m »foši Je v "Novi rod» rr,n, Se”- P°znpie v «Naš t™* in drugam. Imei je tudi spretno, časnikarsko pero a težišče njegovega dela je bilo v mladinski književnosti. Ker se je učil pri slovenski narodni pesnij (Štrekljeve zbirke čuval v svoji knjižnici kot'dragocen zaklad), je bila njegova poezija od vsega začetka pre- Rcčiščevanju ;n pomlajevanju*. Prva Sirokova knjigg ;•> zbirka pesm; za otroke «Mlado jutro*. Izšla je 1. 1920. v Trstu in je tudj večinoma ostala na italijanski strani tedanjih meja. Bila je med prvimi izvirnim; slovenskimi deli svoje vrste, ki so izšla v Julijski krajini pod italijansko upravo. Kmalu je Širok začel pisati tud; proz«. Tako je nastala njegova druga knjiga, zbirka črtic «Slepi slavčki*. To delo je zbudilo precejšnjo pozornost v tedaj naglo naraščajoči slovenski književnosti. Miren Jarc, ki je napisa) .oceno v Lj. Zvonu, pravi o nji: «V teh čudnih, nenavadnih povesticah je pisatelj povsem vsakdanji dogodek orisal tako mično in dojmljivo, da se prj čitanju ne moreš več ubraniti vplivu njegove umet- pr™l,a in razumljiva. Od do-1 nosti. Zakaj to niso samo crisi mačih pesnikov ga je najbolj - ■ •-—*•«--- •- navduševal Prešeren, nič manj Pa ni ljubil Ketteja in Cankarja. S slednjim se je pro^i koncu prve svetovne vojne celo osebno povezal, ko je Cankar prišel v Trst predavat o to so izrezki iz tihega in tajnega življenja v naravi, ožarjeni s srčno ljubeznijo pravega pesnika, kj išče vsepovsod ljubezni, ki skuša vsaj naš «novi rod* vzgojiti v znamenju ubranost; in sočustvovanja. V KAMNOLOMI NA BUJSKEM Istrski Krag v hrvatskem de. lu Istrskega okrožja ju manj poznan. Ima vse značilnosti Kvasa, le da je m stoma bolj rodoviten. Ta del Krasa je pod-vržen dvema velikima sovražnikoma življenja, poleti suši in pozimi burji, a je vendar — bogat. To bogastvo se skriva v kamnu, ki je poznan daleč po Evropi. 2e pred več stoletji so odprli pr| Marušičih kamnolom trdega kamna, ki so ga izvažali v razna mesta Srednje Evrope. Uporabljali so Sa za gradnjo pročelij palač v prestolnicah raznih držav Evrope, tako na Dunaju za dvorno gledališče. Služil je tudi za zgraditev raznih spomenikov. Poleg tega kamnoloma pa so danes še kamnolomi v Kanegri, pri Brtonigli in v Antenalu pri dolini Mirne, Vse do prejšnje svetovne voj. ne so ti kamnolomi dajali zaposlitve delavcem več stotin družin. Lahko rečemo, da je bila to doba največjega razmaha teh kamnolomov. Vojni dogodki pa so postopoma prinesi; v te kamnqlome popolno zapuščenost. Ob osvoboditvi je bilo na delu še nekaj delavcev. To stanje Je trajalo vse do leita 1947-43, ko je ljudska oblast podvze-la potrebn« ukrepe, da se delo v teh kamnolomih obnovi. Obnova požganih in porušenih hiš na poceželju v Istri iri Jugoslaviji je zahtevala med drugim tudj veliko raznovrstnega kamna, To je znova prineslo življenje tudi v te kamnolome. Prvi je oživel kamnolom v Kanegri in kmalu za tem še ostali trije v Marušičih. An-tenalu in Brtonigli. Zadnja dva, in sicer v Brtonigli in v An- tenalu, sta dajala kamen le za krajevne potrebe, medtem ko je kamnolom v Kanegri dajal kamen gradbenim podjetjem v okrežju in izven okrožja. Tu so lomili bloke za temelje, kva-drovce za zidove, pripravljali grušč in pesek. Vse delo pa ni šlo tako kot bi moralo iti, ker je manjkalo izvežbanih kajnnolomcev in potrebnih mehaničnih sredstev. Le v kamnolomu pri Marušičih je bilo delo organizirano kar dobro. Vodstva teh kamnolomov so se v času od 1949 do prve polovice 1951 premalo zanimala za razvoj teh kamnolomov. Sele ko jih je prevzelo okrajno Podjetje «Kamnolom» in je bil izvoljen delavski svet. se je v delu napravila odločna pre-okretnica Prvj korak, ki ga je napravilo okrajno podjetje, je bila reorganizacija dela in uvedba akordnega dela po normah. S tem je produkcija začela rasti. Neupravičene odsotnosti z dela so se znižale od 17 do 20 odstotkov pred ustanovitvijo pod. jetja ((Kamnolom* na 3 do 4 odstotke. Vse to je ugodno vplivalo na produktivnost dela, kar je ime. !o ugoden odmev v cenah. Tako je bila cena enega kubičnega metra grušča prej 2200 din in se je znižala v prvi fazi na 1600 din, sedaj pa stane 785 din. Ko so se tako znižali proizvodni stroški na realno podlago, so s| delavcj v kamnolomih zagotovili res pravi zaslužek in stalno zaposlitev. T0 omogoča tud; zanimanje iz inozemstva za naš kamen. Podjetje ((Kamnolom* je že sklenilo z nekaterimi italijanskimi tvrdkami pogodbe za izvoz 20 tisoč kubič- teh. sličicah («Gož», ((Brama*, »Divja raca*) je nekaj sile Cankarjevih veleuraetnin v «Mojem življenju*. Tudi v «Slepih slavčkih* odmeva godba onega skrivnostnega sveta, kjer snujejo in rujejo še nezavestne sile vesoljstva, kjer se vrši prehod med mrakov; in lučjo. Te pesmj v prozi so enotne tudi po svojem osnovnem akordu: bolestno trpke so in v vseh joka hrepenenje po odrešenju, v vseh je isto mučno trganje in vzpenjanje k son-cu — kot da bi prispevala rast vsega živega, ki hoče kvišku, a se mora boriti z nočjo in s stenami in verigami. Sto tisoč ponižanih bratov iri sester kolobar; s težkim srcem po mraku in vsi nosijo v srcu iskrico upanja in čakajo, da zasveti zlato sonce prostosti...* — Ta kritik, ki je bil sam pesnik, je razum?! sorodno dušo Karla Široka in popolnoma pravilno razložil pisateljevo idejo, ki jo je pesnik položil v svoje delo. L. 1926. je izdal Shok novo pesniško, zbirko ((Polžja hišica* z variacijami na en sam osnoven motiv. Proti koncu 1. 1935. pa je' pri Akademski založbi v Ljubljan,- izšla , tretja Sirokova pesniška zbirka ((Kapelica*. Pisatelj je v nji razgrnil vso bolečino svojega srca, postavil je prvi pesniški spomenik od Italijanov ustreljenim Milošu, Bidovcu, Marušiču in Valenčiču, a tudi Gortanu. Gotovo je morala ta zbirka opozoriti f ši-stičnp vohune na pisca, saj ni bil takrat nihče varen pred njimi. Ko so brali v knjigi verze-»Nekronanega kralja reši nas', Gospod, krivičnih trum njegovih reši nas. Gospod. — Imamo zemljo, hišo svojo o Gospod, a sužnji smo. — Ne štej nam v zlo, da se potožimo Go-spod, nekronanega kralja reši nas. Gospcd, krivičnih trum njegovih reši nas, Gospod!* — so gotovo videli in vedeli, na koga merijo ti stihi. Tako je Karel širok v pesniški besedi pokazal na velike krivice, ki Se godijo njegovim rojakom P°d Italijo. Zato je bil pri fašistih zaznamovan. In posiedice msp izostale. Takoj ko se je ponudila prilika. So ga Italijani izročili Nemcem, t| pa so ga zverinsko pokončali. Karel Širok ni šel v smrt brez upanja v boljšo bodočnost svojega naroda. Se preden je moral skleniti račune s seboj in svetom, je napisal knjigo, kj Je izšla zdaj, tik pred deseto obletnico njegove smrti. Ta knjiga priča, da ie bil pisatelj do zadnjega umetniško tvoren. Pripovedka »Trije bratje in trije razbojniki* vodi bralca v čudoviti svet umetnosti in pripoveduje dogodivščino, ki je i starim i mladim prav blizu. »Vse nastopajoče osebe s0 vz-ma v Kanegri. Navezalo j* trgovske stike tudi z nekaterimi gradbenimi* podjetji v Avstriji, ki povprašujejo celo po boij-šem kamnu iz kamnoloma pri Marušičih. Nekatera podjetja iz Anglije se zanimajo za kamen pod imenom »Cvet Izole* (»Fior di Isola*), ki ima te dobre lastnosti, da mu zob časa zlepa ne more škodovati in ne razpoka. Podjetje »Kamnolom* stoji pred važnim; vprašanji. Da bo lahko ugodilo vsem povpraše-valcem iz inozemstva in jim do. bavilo dober in prvovrsten kamen, bo moralo še bolj mehanizirati delo v kamnolomih. Vodstvo je vzelo to vprašanje resno in bo v Prihodnjih mesecih dobilo razne stroje, za dobavo katerih je bilo določenih 15 milijonov lir. Vsi t; stroji bodo nameščeni v kamnolomu v Marušičih. Kamnolom v Kanegri bo v letu 1952 dobil za vse stroje električno energijo in bodo tako prištedilj večjo količino tekočega goriva. Predvidevajo tudi nabavo močnega drobilca z zmogljivostjo 35 kubičnih metrov na uro. Ko bodo v tem letu prejeli prej omenjene stroje, bo podjetje lahko takoj zaposlilo Še' drugih sto delavcev. Z novimi naročili pa bo postopoma lahko sprejemalo še več delavcev. Ce je narava na eni strani, kot bi človek dobil vtis, ko pride na Istrski Kras, hote Ig zastaviti vse ovire za življenje, je na drugi strani poskrbela zanj. Prav v tem primeru zeio Novi člani ameriške Akademije umetnosti in književnosti Ameriška akademija umetnosti in književnosti je izbrala šest novih članov. To so pesnik Lecnard Bacon, pisateljica Pearl S. Buck, romanopisec in esejist Thomas Mann, kipar Carl Milles, skladatelj Douglas Moore in arh. Frank Llcvd Wright, Kdo so novi člani? Prvi je pesnik Leonard Bacon, k; se je rodil v državi New York leta 1887 šolal se je na univerzi Vale. Od leta 19io do 1923 je predaval na univerzi angleščino. Pozneje se je posvetil pesništvu. Pisateljica^ Pearl S. Buck je prva Američanka, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost (leta 1938) Redila se Je leta 1892 v Zahodni Virginiji, Do leta 1935 j€ skoraj stalno živela na Kitajskem. Od leta 1930 je objavila 34 knjig; med temi je tudi »Dobra zemlja*, za katero je dobila Pul-litzerjevo nagrado 1932. Thomas Mann se je rodil v Nemčiji (Lubeck, 1875). Thomas Mann je dobil leta 1929 Nobelovo nagrado za knj:žev-nost. Ko je Hitler prišel na oblast ,je Mann 1933 zapustil Nemčijo in leta 1944 postal ameriški * državljan. Med zadnjimi njegovim; deli je vzbudil pozornost njegov »Dr. Faustus*. Kipar Carl Milles, čigar skulpture So raztresene po raznih evropskih in ameriških mestih, se je rodil na Švedskem 1875. Več let je delal v pariškem ateljeju Augusta Rodina. Njegovo kiparsko delo obsega dela na spomenikih in v arhitekturi. Njegovo znano delo ((Orfejeva glava* je v Metropolitanskem muzeju v Nevv Yorku. Skladatelj Douglas Moore je od leta 1947 predsednik Nacionalnega instituta za umetnost in književnost. Rojen je bil 1893 v Cutchogue (Long Island). Med njegovimi skladbami so najbolj znane opere «Bela krila* («White Wings»), ((Konjenik brez glave* («The Headless Horseman*). »Vrag jn Danijel Webster» («The Devil and Daniel Webster» in »Velikani v zemlji* (»Giants in the Earth*), ki je zanje dobil Pul-litzerjevo nagrado za 1951. Napisal je tudi simfonijo »Vaška glasba* («Village Musič*) in simfonijo v A duru. Frank Lloyd Wright je kot arhitekt pionir modernih oblik in teorij v arhitekturi. Rodil se je 1869 v državi Wisconsin. Napravil je načrte za številne javne in zasebne zgradbe širom Združenih držav, zlasti je znan Po svojem projektu za ce- . sarskl dvor v Tokiu, ki je po-1 imeli prav, da smo tako uokvi-vsem zavarovan pred potresom. | rili novo otvoritev. Sicer pa je stu, v umetnostni reviji iiArti* iz Benetk (ta j« Trstu najbližja italijanska umetnostna revija; tržaška «Vernice» je namreč v tem letu neslavno poginila; pravim neslavno, ker se je o uredniku itd. nekaj šušljalo po Trstu). Tu je Marini brez ovinkov priznal, da izmed tr.eh tržaških razstavnih galerij, pravzaprav le ena zasluži ime res stalne umetnostne razstavne galerije, in ia je slovanska galerija ((Škorpijon*. Seveda tako odkritega priznanja od divje so. vražnih političnih strank ni pričakovati. Kultura pri teh ljudeh in strujah le ni v tako visokih čislih, ali pa le za domačo rabo, v lastnem taboru. Saj n. pr. kljub omenjenemu objektivnemu priznanju v kulturni reviji, nasprotna glasila niti ne poročajo o razstavah v ((Škorpijonu*, jn to niti demokrščanska glasila, da o kominformističnih niti ne govorimo. Kulturna zavest pa taka! In to v demokratskem režimu, ki ga vsi tako visoko časte. Tu bo pač izvor oni značilnosti tržaškega javnega življenja, ki ga je nekoč označi; znani italijanski znanstvenik kot «paese sel-vaggio*. t Kajpak je vse to le ena mala stran tukajšnje italijanske šovinistične »Fassadenpolitiks, politike pročelja, videza, ki je seveda italianissimo. ki naj skrije za seboj vse drugo z vsemi mogočimi nekulturnimi sredstvi. Med tem; sredstvi je molk še najmanj nemoralen. Naj omenimo mimogrede še potvarjanja in kulturne tatvine. Se iz teh dni imamo primer rokomavharske poteze »Giomale dj Trieste*, ki si je hotel prisvojiti našega Spacala in ga stlačiti v prisilni jopič ((najboljšega italijanskega grafika*. Da pa ne bi kdo mislil. da gre pri tem 1« za osamljen primer, (kdor le nekoliko sledi naše javno življenje, ve, da je to najobičajnejša praksa naših kulturnih sosedov kamo-ristov), naj omenimo drugega, ki se je pripetil le malo dni prej. V galeriji »Casanuova* je razstavljal pred kratkim mednarodno precej znani slikar ((Musič*, Antonio Musič, ki živi že več let v Benetkah. Musič, Musič, premleva pri seb; neuveden človek tako tržaško kabalistično spako. Ako bi bil tržaški* kulturni kanibal napisal vsaj na že navadni tržaški potvarjalni način Musich ali Mussich, b; to dalo kmalu slutiti slovenskega Mušiča, Aniona Mušiča, ki je tolikokrat razstavljal v Ljubljani. Sicer pa so taka strokovnjaška ((kulturna* rokovnjaštva le drobtinice nasproti zločinom, po katerih brodi ta hvalisanj t.rža-ški šovinizem na vseh področjih javnega življenja. Omenjamo to le, da pokažemo te žepar ske delovne metode tudi na tem kulturnem področju naši širši javnosti, «metpde», pr; katerih imajo nele svoje prste vmes pač Pa vodilno roko vsa najvišja civilna oblastva od župana do »prefekta* (in če hočete še angloameriško zaščitno roko nad njimi). Pa mislite, da kdo zardi, če ga zasačijo infla-granti!? — Kaj še, zavihajo rokave pa gredo nd nove podvige. Kot znano je pred nedavnim zmrznila v velekuiturnem ozračju Trsta. za drugimi, tudi razstavna galerija «A] Corso* in postala trgovina s porcelanom Richard-Ginori, In ker so po vseh prosvetljenih odločitvah tržaških oblastev galerijski prostori, zgrajen; v ta namen v Ljudskem vrtu, namenjeni za — bar, ne vem, kateri hvalevredni šovinistični napravi, so bili mestni očetje v zadregi pred očitki kakega uvidevnejšega nacionalističnega Italijana, n. pr. R. Marinija. «Previdnost» (pisana z veliko začetnico tudi sredj stavka) jih je rešila iz zadrege že skoro pred leten) dni v obliki velikopotezne odločitve mizarskega podjetja «Casanuova», da v tr-govsko-reklamne namene odsto. pi del svojih prostorov v namene razstavne galerije. Seveda so se znala oblastva izkazati hvaležna za uslugo z vsem uradnim pompiom, s katerim otvarjajo vsako razstavo v tej galeriji ne glede na to, kaj razstavlja. Te dni se je dogodil nov primer take «Previdnosti», s še večjim uradnim pompom je bila te dni otvorjena nova razstavna «Galerija Rossoni*, pravim še z večjim pompom, kot se to spodobi. Saj so to večji prostori, bolj reprezentativni, na Korzu, |n očitno namenjeni za večje stvari (govor) se tudi o glasbenih prireditvah itd.). Ni nam znano, kaj tiči za tem. Ali imajo tudj oblastva. Lega nazionale jtd., kaj zraven? Bo povedala bodočnost, ali smo ta diagnoza v Trstu tako enostavna in do dolgočasnosti eno« lična skoro eno stoletje sem, dw se moremo le čuditi, kako mo« rejo kaj takega prenesti trža-šk; kulturni želodci; »kšeft* in iredentistični šovinizem, to sta neizogibni začimbi vsake javna pojedače, da se krepko izrazimo. Ker se z razstavo samo n« nameravamo več ukvarjati, naj opomnimo le, da so jo odprli s kolektivno božično izložbo del čim večjega števila tržaških likovnikov. «Mir jjudem na zemlji* seveda ne velja v praksi, najmanj pa nasproti «s’ciavom». Zanje je tu le sovraštvo, krščansko sicer, tudi za največji praznik krščanstva. Zato seveda niso bilj k razstavi vabljeni slikarji «s’ciavi». V ostalem je razstava zelo pestra, raje prenatrpana del, najrazličnejših tehnik in kvalitetne višine, in seveda ni urejena po kakem enotnem umetnostno progranmem vidiku. • • * A povrnimo se po tem ovinku k razstavi v »Škorpijon*. O A. Černigoju je komaj treba kaj reči: neštetokrat je pokazal. kaj zna. Ob tej priliki je razstavil le nekaj akvarelov. ki pa zadostno kažejo njegovo mojstrstvo z vodnimi barvami, ki pač nima tekmeca v Trstu v tej tehniki (naj se prepriča, kdor hoče in gre pogledat razstavo T. Fantonija v Ver. dijevj »reduti*; njegovi akvareli veljajo za najboljše v Trstu, Primerjajte jih s Černigojevimi!). Ciste prosojne barv® se vedre prelivajo v širokih potezah v «Cirkusu» jn v močnejših tonih v »Marini* s kompozicij, sko uravnovešenimi prvinami, Campitelli Mariuccia je Je nova za naše občinstvo. Njen pastelni »Semenj* je precej geometrično sintetičen, toda barv. no zelo živahen Lukežičeva »Krajina* ima vse značilnosti njegove umetnosti. Mračna lirika diha iz sive krajine z vrbami, z dramatično usedlino: blesteč, raztrgan sonc. ni pramen se je razlil prav na krokarsko jato pod vrbo. Sredino stene zavzema živo. barvno olje, Rossignanovi »De. lavci na polju*. Lokasto stilizirane podobe in široke barvne poteze dihajo obširno kompozicijo dela. Mladi slikar, kj tu prvič razstavlja, Je pač zaslutil prvo nagrado na nedavni razstav; vseučiliščnikov. Pedra M. Zandegiacomo ima zanimivo kompozicijo v okrasti barvi v najrahlejših odtenkih, Hlavatyjeva »Krajina* je sicer se vedno značilno njegova, vendar v jačjih, njemu manj navadnih tonih, ki nimaio prelivajoče se prosojnosti akvare-la. Alj je tu vpliv tehnike risbe? Zakaj ne bi poskušal tudi drugih izraznih sredstev, olja, gvaša? Bastianutto je razstavil dve olji. V »Prašičih* in »Gostilni Gambero* razčlenjuje najtem-nejše tone, deloma z močnimi kontrasti. Sormanj (Zorman) je nov mladinec, ki se je priključil družbi »zelenih*. Se pred kratkim je razstavil v Stockholmu z našim kraškim kiparjem Ce-lestom Pertotom. Pozna se mu vpliv dunajske akademije v krepko plastično zamišljenih hišah v živih abstraktnih barvah' Tud; Tietz, dasi je od prvega početka član družbe »zelenih*, jo sedaj šele prvič lu razstavil oljno krajino v strupeno zeleni barvi in z ekspresivno raztrganimi linijami. Naš star) znanec Coloni je šel tokrat z velikim oljem, «Poplav. Ijenci*, z njemu običajnimi močnimi toni. z oblimi, močno poenostavljenimi linijami jn širokimi barvnimi potezami prav na rob popolnega abstraktizma. A. Furlani, nam znan z individualne razstave pred dobrim letom dni, je razstavil dobro oljno »Tihožitje*. Lucano pa večerno »Krajino*, ki se po romantično realistični usmerjenosti loči od vseh ostalih. Vsj trije’kiparji, kj istočasno razstavljajo, so nam že znani z razstav »zelenih*. Maovaz Ima nekaj iz bakrene pločevine vzboklih reliefov: z že znano njegovo fantast čnostjo prežema živalske ekspresivne sličice, Fallada kaže dva voščena reliefa, Neutolažne so značilne z izrazno ritmiko form. — Marijan Černe, edini z dvema tpanj-šima oblima skulpturama iz mavca se je tudi še bolj pre-okrenil kot Coloni: Abstrakcija jt- čisto abstraktna plastika, spiralno okroglastih form. — »Kopalka* pa učinkuje realistično, dasj je izdelana le kot fragmentaren torzo. JELINČIČ Za novoletno jelko Glavič Valerija 200. Posega Josipina 200. Posega Ida 250, K. Subotič 500, Forcesin Marica 100, Kosmina Duša 100 Justa Bizjak 100, Slava Pahor 100, Marija Pahor 200, Malenšek Amalija 100, Ukovič Dolores 100, Gerdol Ivan 200. Perhavc Rudolf 500, Babič Jožko 100, Tone Penko 100. Deško Vladimir 100, N.N. 200. Spacal Milojka 100, Vittori Josipina 100, Jereb Milan 100, Rudolf Ema 100, Repinc Stana 100. Bekar 300, Benci Omero 300, Brundu- la 200, Tramipus 50, Guštin Dora 300, Lorenzi Viktor 500, Marušič Giorgina 100, Markuša Milena 100, Bratovič Ljudmila 200, Pilato Vida 100, Stoka Angela 300, Pahor Marija in Slava 350, Grahor Lojzka 150. N.N. 1000, Volčič Ljubo 1000, Germani — prodajalna jajc 500, Fabiani 100, Čepar Silvester 200. Zavadlal Danica 100, Reda ta 300, Guglia Fraiv cesca 100, Senica Anton 100, Sevarin Bernarda 100, Skerla-vaj Vladimir 100, Zavadlal Via- dimir 100, Cuk Luciano 30 SV. VID - SV. JUST: Kan-dare 200 g bombonov in 1/4 kg čokolade, Kuret 200 Gre-gorat 500, N. N. 15, Ločnikar 500, Ferjančič 2000, Mahararis 100, Vatta 1000, Konič 1000, Svab 500. Bidovec 500, Brun. dula Franc 200, Garasič Gorazd 300, N.N 100, N .N 100, N.N. 50, Gruden Ivo 100,' Cen-da Mano 100, N-N. 50, D Z. 200, SV. IVAN: Stančič 200. Saksida 200, Makovec 300, Bare) Ana 1000, Trebeč 500, Bikval 500, Marič Elio 300, Brana Lojzka 500, Marija Brana 500, Škamperle 200, Kolarič Ito 500, Kolarič Antonija 200, Josip Birsa in družina 1000, Albina Blokar 200, Kosovel R. 200, l iin p i i p Vremenska napoved za danes IlUL k A L predvideva jasno vreme. V ¥ |\l IV 11 dopoldanskih urah predvide- vajo možnost megle. Temperatura se v glavnem ne bo izpremenila. — Včeraj smo imeli v Trstu najvišjo temperaturo 8.2 in najnižjo 5 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 5. JANUARJA 1952 jaiiiii .llMSii ■H Bas m E piiiMiip ,N si! lij!!!!! ; II' 1 i L •i:--". i! m i.®!i 1 iii: i!:-!::: lli, 1 : — iii. ••i i lil ! III li, m Bliil! 111? i 1 m i IP - f !'11 ■ iijlMllHMiCTniiiMHMSMBaigBBBBCiginiiaimBiama^fliiiiiaiBBfflililliilliliiiiaiiiiii-ffiililMi-TO RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. ccne Trsta: 14.00: Forster: Fantazija iz opsre ((Gorenjski slavček«. 22.00: Richard Strauss: Junakovo življenje. — Trst II.: 13.00: Šramel kvintert in pevski duet. 19.30: Komorna glasba. 21.21: Operna glasba. — Trst I.: 19.20: Rumbe, sambe in konge. — Str vc'"’ ": 14.00: Sl kar Matija Jama, ob 80-letnici rojstva. 20.15: Klavir v ritmih. Koroški Slovenci v boju za enakopravnost (Nadaljevanje s I. strani) ki so bile prizadete koroškim Slovencem, in da predstav ja nova politika medsebojnega razumevanja m spoštovanja obeh narodnosti na Koroškem. Kco-ška deželno vlada je še na seji koroške deželne skupščine 28 ■jan. 1947 s slovesno iziavo po novno zagotovila, da bodo to uredbo doledno izvajali in poskrbeli za odprav^ vseh, težav, ki zavirajo dejansko Uvajanje uredbe na vsem določenem teritoriju. Ne glede ”a to, da dvojezična šola ne more biti končni cilj nobenega naroda, so jo koroški Slovenci podprli, saj je gotovo pomenila gleae na preteklost korak naprej, ker je predvidevala, da se mora vsak šoloobvezni otrok dvojezičnega in slovenskega predela učiti tudi slovenščine. Kljub temu, da se ti predpisi ne izv a j-jo nn več kot polovici od 107 šol za katere velja, je postalo ta uredba trn v peti v eh koroških šovinistov. Oie vse te šovinistične gonje proti slovenskemu ljudstvu no Koroškem, proti strpnosti ter zboljšanju odno-spu med Avstr jci in koroškimi Slovenci j> Hans Steinacher, velepospstnik na Miklavčevem pri Železni Kapli T0 je proslu-lt velenemec, ki je bil od l. 1933 do 1931 celo državni vodja petokolonaike nacistične organizacije nZveza nemštva v ino-zemstvut. Odkar se je leta 1947 vrnil iz Nemčije, je ustanovil šovinistično organizacijo «Z veza domovini zvestih južnih Korošcev# in postal strokovnjak avstrijske tLjudske stranken za nacionalna vprašanja. Z upravičenostjo lahko trdimo, da ;e v tem svojem rovarjenju uspel že v toliki meri, da so se začeli v poslednjem času celo avstrijski vladni krogi ukvarjati s konkretnimi predlogi, ki stremijo za tem, da bi dvojezično solslco ureditev na južnem Kc-roškem nadomestili z nekim novim, zakonom, ki naj bi temeljil na tako imenovani upraviči starsev» pri odločanju o tem, v katerem jeziku naj se Poučuje na Slovenskem Koroškem. Ta predlog je navidezno zelo ^demokratično» pobarvan, v bistvu vsebuje določila, naj v bodoče obstoje tri vrste šol, ?n sicer; nemška, slovenska in dvojezična, starši otrok v teh krajih pa naj bodo tisti, ki bodo aoiociit, v katerem jeziku naj se poučuje, to je, katera izmed navedenih šol naj, bo v njihovem kraju. Gotovo bi bilo to pravično načelo, če bi Slo Vf”ci imeli v gospodarskem in kulturnem delovanju enako če bi ie\ v preteklosti svojo nacionalno solo, hi bi jih vzgajala v narodnem duhu, jih seznanjala z njihovo zgodovino in kulturo VLiim iata s tem potrebno samozavest. skratka, če bi Uveli. kot enaki z raikim,;. G lede na dejanski po-fjf) koroških Slovencev pa je ,s/ veia popolnoma dru-V.P,^>cr>'h delovanja i:;->Jmsti nih krogov, ki načrtno Premijo za tem, da bi z ukor:- Ss, r-vriardcih. POiiticnih m kulturnih privile- vence ^.9tjf0erH,iani2ac‘io Sl°’ bi KoroSkem, * tem da rn njihovm Otrokom odvzeli st Pouku v materinščini, J* vsafc vkreg v sm slu nave e-; umito protide- V ^nainjih živ. Vnri'! S Q-vencev, za katero se borijo že leta, prejemajo pa le načelne in splošne obljube. To je le nekaj primerov iz vsakodnevne prakse, ki so jim podvrženi koroški Slovenci s strani avstrijskih oblasti. Vse to kaže, da je še vedno močno zakoreninjena stara, dobro znana miselnost avrtri;s':ih krogov v njihovem odnosu do ko oških Slovencev, čeprav so zunanje oblike tega stališča boli uglajene in boli tolerantne Od moči in smelosti avstrijskih demokratičnih množic je odvisno, kdaj bodo skupno s koroškimi Slovenci obračunale s šovinističnimi nestrpneži na Ko Grškem in s tem utrdile pogoje za mirno, enakopravno življenje obeh narodov na Koroškem, s tem pa tudi temelje za še tesnejše prijateljske odnose med avstrijskim in jugoslovanskimi narodi v obojestranskem interesu krepitve in poglabljanja miru. BOJAN LUBEJ na in komisarja za varnost Teodora Blanka. Po konferenci zunanjih ministrov v Parizu se ie zahodno nemški kancler Adenauer danes prvič sestal z dvema zavezniškima visokima komisarjema. Medtem ko je Adenauer sporočil Mc Cloyu svoje vtise o konferenci evropske vojske, na kateri je tudi kancler sodeloval kot zunanji min.ster. je francoski visokj kem sar Poncet povedal sledeče kritike: 1. državni tajnik Hallstein je na neki tiskovni konfe»enci v Bonnu pred dvema dnevoma dejal, da bo Nemčija postala član atlantskega pakta ali pa bodo države evropske vojs.ee posamezno izstopile; 2. komisar za varnost Blaok je včeraj odpotoval v Holandsko, kjer se bodo pričela dvostranska pogajanja o finansiranju evropske vojske. HalUteinove izjave so že povzročile začudenje v francoskem zunanjem ministrstvu. Čeprav se y zadnjem času mnogo govori o nemški oborožitvi in s sodelovanjem dvanajstih zahodnonemških divizij v evropski vojski, vendar doslej niso, namestili niti enega tajnika, ki bi razposlal vsaj eno vojaško pozivnico. Varnostni u-rad federalne vlade je napravil že precej načrtov za izbiro mož nove vojske. Bonnski parlament pa doslej že n; dodelil za novo vojsko niti enega pfenni- „ ga niti tega ne namerava na- nikem Semjonovom^ spoznal, da | praviti v prihodnjih štirih ali petih mesečih. Doslej še nimajo niti enega zdravnika, kW bi nabornika pregledal: Obstaja mnenje ali bolje rečejo upanje, da bodo v Zahodni Nemči-ji kljub temu pos'avili na noge dvanajst divizij: šest motoriziranih divizij in šest pehotnih divizij, ki bi jih namestil vzdolž obrambne linije na Elbi v zimi leta 1953-54. Na pariški razgovorih o evropski obrambi so se v glavnem sporazumeli, da bi Nemčija v dizivijah ne smela imeti nobenega glavnega poveljstva. Kljub temu obstaja, na zahodu kakor tudi v dobrem delu nemških funkcionarjev namen, da bi preprečili ponovno rast glavnega nemškega poveljstva, ki je povzročil toliko gorja. Bivši nemški kancler Wirth je danes izjavil, da je predsednik federalne republike Heuss bil vedno obveščen o njegov.-n potovanju. »Pred dvema mesecema — je dejal Wirth — sem sporočil Heussu svoje zaskrb-ljenje zaradi sedanjega nemškega položaja in sem poudaril, do kolikšne meje sta vlada Vzhodne Nemčije in sovjetske zasedbene oblasti odkritosrčni, ko zahtevajo nemško enotnost. To je bil tudi namen mojega berlinskega potovanja«. Bivši kancler je nadalje pojasnil, da je bilo njegovo potovanje zasebnega značaja. Nadalje je poudaril, da je v razgovorih z generalom Cujkovom in posla- venov načrt, danes vrnil iz Haaga, se je takoj napotil h kanclerju Adenauerju in mu poročal o razgovorih, ki jih je imel s holandskimi političnimi predstavniki o, evropski obrambi Vodstvo socialdemokratske stranke je obtožilo vzhodnonemško tajno policijo, da ie prislila nekatere člane stranke. ki stanujejo v vzhodnem Berlinu, da so špijonirali v partijskih vrstah. Poleg tega so na nJe pritiskali, naj bi za to delo najeli tudi druse člane v zahodnem Berlinu. Vodstvo je izjavilo, da ima za te svoje obtožbe v rokah dokumente, ki jih bo izročilo komisiji OZN, katera se peča s pregledovanj« m možnosti o izvedbi vse-nemških volitev Hvaležni jelen DUNAJ, 4. — Neki mladi jelen je nenadoma pribežal iz ;ezda r'a Zsrcmjern Štajerskem in se priključili pogrebu. Prisostvoval jt tudi pokopu, nato pa ss ie znova oddaljil in izginil v gozd. Mrlič, ki so ga pokopali, je bil namreč prvi čuvaj lovstoih revirjev princa Schv/arvember ga v bližini Muraua. Čuvaj je meseca junija našel mlad;g» jelena v bližnjem hribu popolnoma izčrpanega, ga nahranil in ga nato zop:?*.’izpustil v njegove kraljestvo. 2ival se je svojega dtobretnika često opominjala in se sprehajala v bližini čuvajeve koče v znak hvaležnosti za njtegovo dobrotljivost. se sovjetske oblasti oklepajo I TOKIO, 4. — Danes opoldne potsdamskih sklepov in da ne se bo pričela druga neuradna nameravajo od njih odstopiti. Ko se je Theodor Blank, vodja nemške delegacije za Ple- indfiisiko-japonska konferenca za sklenitev mirovne pogodbe med obema državama. ;eroeriaitidoiarjizaLiDiio W ASHIK G TON. 4. — Vlada I Združenih držav bo investirala | čez dva milijona dolarjev z-a | I nadaljnji razvoj Libije, ki je j bila proglašena za neodvisno ^ po več kot 2000-letni sužnosti. j MalckaVera država je priče- 1 la. svcjie življenje v slabših po- j K« j ih. Nekateri izvedenci meni jo, da n* bo mogoče niti s po močjo OZN. ZDA, Velike Britanije in Francije obdržati pri življenju male državice. Kljub terau bo OZN to pomoč nudila, ker je zagovarjala libijsko neodvisnost. Anglija in Francija zaradi zgodovinskih in strateških razlogov. ZDA pa zaradi obvez v četrtj T nima no vi točki. Sestav nove vlade je dober. Kljulb temu pa je državna blagajna popolnoma prazna, ker je nemogoče iztirjati iz revnega prebivalstva potrebnih fon dov, Zaito je potrebna zunanja pomoč. V letošnjem letu bodo drža ve-pcdpomic€ potrošile okoli 10 milijonov dolarjev za plačevanje štipendij, preskrbe tehnikov in pričetek gpspodarske'-ya delovanja in vzgoje. Velika Britanija, ki je med vojno o-svobodila in okupirala Tripoli tanijo in Cirenajko, bo ustanovili tudi pet ali šest farm. ŠE VEDNO NEPOJASNJEN POLOŽAJ NA ATLANTIKU Kapitan Carlsen ni več osamljen Na pomoč je prišel drugi častnik s «Turmoi!a» - Vsi poskusi, da bi tfEnterpriso* priklopili brezuspesni LONDON, 4. — Ameriške pomorske oblasti v Londonu so sporočile, da so ameriški rušilec «John Weeks» poklicali v pristanišče v Plymouth. Poleg te* ga sporočajo, da je vlačilec «Turmoil» prispel do ameriške ladje «Flying Enterprise«, ki je .še vedno na Atlantiku skupno s kapitanom Carlsenom. Kapitan Carlsen je še vedno odločen, da ostane na ladji vse dotlej, dokler je ne bodo dokončno privlekli v pristanišče. Včeraj je popravljal svoj radijski aparat, da je lahko vzdrževal zveze z rušilcem in vlačilcem. Po druai strani pa poročajo, da bo rušilec «John Weeks» še vedno ostal na kraju samem, dokler ne bodo ladje priklopili in rešili osamljenega kapitana. Z vlačilca «Turmoil» doslej še ni prispela nobena vest, po kateri bi bilo mogoče soditi, da so ((Enterprise« priklopili. Opazovalci menijo, da pomeni tišina v radijskih sprejemnikih to, da je celotna posadka 21 mož skupaj z radiotelegrafisti zaposlena z reševanjem. Pred časom je poveljnik vlačilca izjavil, da bo takoj sporočil o morebitnem uspehu njegovega podjetja. Cim bi ((Enterprise# priklopili bi se vlačilec usmeril prot; pristanišču Palmouth. V Londonu so v jutranjih urah menili, da bi priklopitev ladje ne predstavljala nobene težkoče, ker se je hitrost vetra znižala pod 30 km na uro in ker so bili s tem ustvarjeni pogoji za splovitev ladjice, s katero bi vzdrževali zvezo s ponesrečeno ladjo. Z ameriškega rušilca so v popoldanskih urah sporočili, ds so se vremenske prilike v okolici ladje ((Enterprises poslabšale in da ob petka dalje divjajo hude nevihte. Morje je razgibano, nebo oblačno in od časa do časa močno dežuje. Voda je SIBiiiiii lil!!! U°n! ’-:aH?Ki,!9a tU^~^deže-sirUMn ne iZTa2 ,. °*ne volje m njihovih res r pa ne izraz njihove ničnih ‘LČ Kln niik°vih res-Zat0 * 1-oPolno-ratv-mljivo in prav, da ko- lo roiki Slovenci odklanjajo na^e- t-tart, ?; npmvi-e rfn *B. VUa]a^ P* Z'~h"e-ni'e JtJhl °bst°j^ stari ^ objektiven krite-JJi. ■ rto'•''4a7,materinskecn m * tem jez‘ko. na c;;nor. BOKSARSKO SREČANJE V MILANU Partizan-Lombardija 9:9 MILANO, 4. — Boksarsko moštvo beograjskega Partizana je danes nastopilo v Milanu proti reprezentanci Lombardije. Srečanje se je končalo neodločeno z 9:9 točkami, čeprav so Jugoslovan; imeli zmago ta-korekoč že v žepu. Sele v zadnji rundi zadnjega srečanja (težka kategorija), so Italijan Luise in sodniki pripomogli Lombardiji k izenačenju. Po tehničnem znanju in po borbenosti je l>lo moštvo Partizana na višji ravni. V borbah ni bilo več-jih presenečenj, če izvzamemo skrajno težko zmago evropskega prvaka Pozzalija hyJ Paljičem, ki se vedno golj razvija v odličnega boksarja, in neodločen rezultat Sovljanskega v polwelter kategoriji (Sovljan-ski je posdal svojega nasprotnika na tla za 8 sekund). TEHNIČNI REZULTATI: Mušja kategorijo,: Pozzali (L) - Paljič 2:0 po točkah. Petelinja: Radanov - Castelli (L) 2:0 po točkah. Peresna: Redi - Bellotti (L) 2:0, odst. v 3, rundi. Lahka: Garbelli (L) - Leko- vič 1:1. Welter: Vescovi (L) - Goič 2:0 po točkah. P.Qlwelter: Cavalieri (L) - Sovljanski 1:1. Srednja: Travagin (L) - Miloševič 1:1. Pol(ei.Vt: Miloševič II- - Roc-ei (L) 2:0 po točkah. Težka: Luise (L) - Dudaš 2:0 po točkah. Končni rezultat: Partizan Lombardija 9:9. Italijanski košarkarji se pripravljajo na srečanie s Francijo TORINO, 4. — V Torinu so se začeli zbirati izbranci za italijansko državno reprezentanco v košarki, ki se bo v torek 8. januarja v Palais des Sports v Pfirizu sestala s francosko. Dvanajst kandidatov za reprezentanco je: Ron.fnut.ti, Mi- gliani, Parani, Stefanini (vsi Borletti), Bersanl, Rapini, Ra-rouzzi, Ferriani, (vsi Virku Bologna): De Carmelis, Mar-gheritini Ginnastica R-m), Trn-cuzzi (Varese) in Bcngiovaijni (Gira Bologna). ★ KAIRO, 4- — Dunajsko nogometno moštvo «Austria» je danes premagalo egiptovsko reprezentanco s 4:1, prvi polčas 2:1. Za zmagovalno moštvo so bil; uspešni dvakrat stojaspal. Schleger in Melchior. ★ MILANO, 4. — Tekma Pr« Patria-Atalanta, ki bi morala biti odigrana 10. januarja, je bila po sporazumu nied obema kluboma odgolena do 30. januarja. Ceraj in Mihalič zmagala v Braziliji Na nočnem lahkoatletskem tekmovanju v San Paulu je Ceraj zmagal v teku na 1500 m, Fran,o Mihalič pa na 10.000 m SAN PAULO, 4. — Skoraj | 10.000 m: 1. Mihalič (Jugosla- vsi tekači, ki so sc udeležili no- vija); 2. Coli (Španija); 3. Luis voletnega teka po ulicah San: (Portugalska). Paula, so danes sodelovali na j ------ nočni lahkoatletski prireditvi, r, . . M-«*..,; ki je obsegala teke od 1500 m KOlBSOrii V MOIltGVlufiU .. .n nn.> _ I_ K.fihn * Avstrijski načrti za letošnje leto Avstrijski smučarji bodo nastopili v Oslu brez Haiderja - N jjrti in dvomi nogometašev - Kdo bo Sel v Btazilijo? do 10.000 m. Jugoslovana Mihalič in Ceraj, ki so se v novoletnem teku plasirala na 3. oziroma 3. mesto, sta zmagala vsak v svoji disciplini. Casi, ki so bil doseženi na tekmovanju, niso najboljši, tako da smemo šteti Cerajev čas na 1500 m (3:59.3 — kar obenem kaže, da se v Braziliji še ne držijo novih mednarodnih pravil, ki določajo, da se čas na progah nad 800 m registrirajo samo v pe-tinkah sekunde) za najboljši re. zultat dneva. Tehnični rezultati: 1500 m: 1. Ceraj (Jugoslavija) v 3:59.3; 2. Gonzaga (Brazilija); 3. Ashenlelt (ZDA); 4. Rodri-guez (Brazilija); 5. Kruzicky (Nemčija). 3000 m: 1. Salonen (Finska) 8:46.3; 2. Riviera (Argentina); 3. Takanashi (Japonska). 5000 m: 1. Incslro/a (Cile) 15:11.0; 2. Kenji Ishi (Japonska); 3. Miranda (Argentina); 4. Stone (ZDA). MONTEVIDEO, 4. - Na mednarodnem kolesarskem tekmovanju na dirkališču, ki se ga je udeležila cela vrsta znanih evropskih kolesarjev, so bili doseženi naslednji glavni rezultati: Sprint: 1. tek.: 1. Kuebler, 2 Sobrera (Urugvaj), zadnjih 200 m v 14 sek.; 2. tek.: 1. Sacchi (Italija), 2. De Lo® Santos (Urugvaj), zadnjih 200 m v 12.5; 3. tek.: 1 Bevilacqua (Italija), 2. Pereira (Urugvaj), zac'niih 200 m v 12.0 sek. Kilometer z letečim startom, moitvena dirka: 1. Kuebler- Sacehi v 1:07.2. 2. De Los San-tos-Pereira. Zasledovanje posamezno, 4000 m: 1. Bevilacqua v 5:^2.8, 2. So-brere. Kriterij 25 ^regor, posamezno: 1. Perez (Urugvaj). 2. Bar- tali. 3. Scliani. Avstralsko izločevalno zašle- DUNAJ, 4. — Predsednik avstrijskega olimpijskega odbora. nekdanji m-nister Geroe, je izjavil, da Avstrijci upajo na velik uspeh na zimskih olimpijskih igrah v O lu. Zadeve s Haiderjem je končno rešena. Kot znano, so Norvežani izjavili, da je njegova prisotnost v Oslu nezaželena, ker je bil meti vojno kot član SS-oddelkcv v okupacijski vojski na Norveškem, Nekateri drugi člani avstrijske olimpijske reprezentance so iz solidarnosti izjavili, da tudi oni ne gredo v Oslo, ie ne bo mogel iti Haider. Medtem pa je En-gele Haider, ki je eden izmed najboljših avstrijskih alpskih .■'mučarjev, sam opustil m.sel na potovanje rta Norveško ((zaradi tamkajšnjih prilik«. Tako je potovanje avstrijske olimpijske reprezentance zagotovljeno, kamen spotike Haider pa odstranjen. Avstrijci pa se pripravljajo dovanje, moštveno, IS krogov- (udi žp na jctw olimpijske Kuebler 2. De Los Santos^ igre. Največ skrbi jim dela no-Amenifto dirka, 90 krogoo, J moitvena: 1, Macharlo-S brera | fiometna reprezentanca. Nogo- (Urugvaj), 2. Kuebler-Sacchi J met je namreč disciplina, v ka- teri bi Avstrijci lahko pričakovali največ uspeha na olim-piadi v Helsinkih, vendar se jte pc-javUo vprašanje, ali so najboljši avstrijski nogometaši, ki uradno niso profesionalci, res še amaterji. Zaenkrat so odločili, da bodo Avstrijo na olimpiadi zastopali «na-jboljšj nogometaši-amaterji)). Kdo spada pod to oznako, pa še ni povsem jasno. Sportd avstrijskega nogometnega moštva za prihodnje leto predvideva poleg udeležbe no olimpiadi še tekme z Anglijo in Francijo na Dunaju ter s Švico, Zahodno Nemčijo (ali Portugalsko) in Madžarsko v inozemstvu. Odprto je še vprašanje turnirja, ki ga prireja to leto brazilska nogometna federacija. Kot kandidati- za 'evropskega zastopnika na tem turnirju sta bili predvideni Avstrija ali Jugoslavija, ki ju imajo v Braziliji za najboljši predstavnici evropskega nogometa Povabilo na ta turnir pa je povezano s sodelovanjem na olimpiadi, ker bosta cbe prireditv’ približno istočasno. že na dveh krajih pričela udirati v ladjo. Vlačilev «Turmoil» je že petkrat skušal vreči na ponesrečeno ladjo jekleno vrv, vendar vselej zaman. Reševanju se ne bodo odpovedali, ampak bodo skušali vreči vrv čez krmo, da bi jo tamkaj pritrdili. V zadnjem trenutku smo izvedeli, da je neki mornar z rušilca «Turmoil» uspel priti na krov ((Enterprises in se pridružiti osamljenemu kapitanu. Čeprav kapitan Carlsen še vedno močno upa, da bodo ladjo priklopili, so doslej vsi poskusi, da bi vrv pritrdili na krmi, bili brezuspešni zaradi vedno gostejše megle in naraščajočega vetra. Trenutno si niso popolnoma na jasnem, v katero pristanišče naj ladjo privlečejo. Komandant ((Turmoilaa se še ni odločil ali bo ((Enterprise« privlekel v Palmouth, Brest ali katero drugo irsko pristanišče. Težko stanje prebivalstva na blasketskih otokih DUBLIN, 4. — Iz Drmiquina j« peneči prišlo, sporočilo, da se nahajajo Blasketski otok: v slabem položaju: prebivalstvo }e brez moke, kruha, masla. m-esa, mleka, ognja jn luč, že 14 d'rj in se hrami samo ? krompirjem. Položaj 28 J.i-udi, kri se tamkaj nahajajo, je brez upan, ker jih ni mogoče do seči s celine. Na otok Aran, k; se nahaja v bližini Blasfeetskili otokov, kjer je položai še slaio-ši, je prispela neka ribiška lairi. ia in s seboj pripeljala živež ir pošto. 70 mrtvih v Turčiji CARIGRAD, 4. — Po zad-njih podatkih je zaradi petre sa v pokrajini Erzerum cb perzijski meji izgubHo življenje 70 ljudi, ranjenih pa j« čez 200. Po nepopolnih računih se jr porušilo 70 hiš. Kljub mrazu in visokemu snegu so na delu pozebi »j reševalni oddelki, ki iih sestavljajo civilisti in vojaki, it Rdeči krajec«, ki v Turčiji pomeni Rdeč; križ. te v po nesrečene kraje poslal 1000 šo. torov in velike količine jngtvin in zdravil. Potres v južni Kitajski TOKIO. 4. — Pekinški radio je sporočil, da ie zaradi de 40.000 hiš, 112.000 ljudi jr i.trez strehe. Prva smrtna obsodba razgašenu v Izrazu TEL AVIV, 4. — Izraelsko sodišče je c:>anes preglasilo v izraalsk; državi prvo smrtni obaedbo zaradi «zločinstva proti človeštvu«. Obsojenec jr 40-letni Ingster, obtožen zarad kolafcoracionizir.a z Nemci mei zadnjo svetovno vojno v mken koncentracijskem teitorišču \ Sleziji. Zahtevali So spremeni bo obsodbe. 114-letni Bosanec uspešno prestal operacijo SARAJEVO. 4 - V sar^jev ski bclr.išnici so uspešr.o opc rirali nekaga 114-lttnega Bo sanca, ki si je zlomil nogo Zdravniki menijo, da bo biJniJc v 15 dnevih zapustil bolnišnico ★ LONDON, 4. - Razvoi tele vizij* v Angliji s« razvija hitreje ko-t so predvidevali. Po ti radnih podatkih se je do april-1951 naročilo na televizijske cd daje 25.000 oeeb. medtem ko je dio novembra število prijavljen ev n-Tivlo na 1.113.000. KINO V T It S T t Itossetti. 16.00: «Ana, vzemi puško!«, B. Hutton in H. Keel. Excelslar. 16.00: ((Včeraj rojena«, B. Crawford in W. Holden. Nazionale. 16.0C-: «C!rano de B^ gerac«, Jose Ferrer. Fenice 16.00: «Liubtzni ninvalft toda.’..«, Rascel, G. Lollcbrigida. Filodrammatico. 16.00: «0 Keji Neron«, W. Chiari in J. Trost. Arcobaleno. 13.30: «Nocoj se zabavajmo!)), D. Kaye in Tierney. Astra Rojan. 16.0: «Zaseda», RO-b-ert Tayior In Arlene- Pahl. Alabarda. 15.30: «Neptunova hči9 Ester VVili.ams, ReS SKelton.^ Armonia. 15.30: «Kazn}en*'C», Toso in F. Marži. Ariston. 16.00: «Pomladna pesem-K. VUla in Delia Seal*. Vurora. 15.00: «Beseds in S 3* June Allyson Gene Garibaldi. 15.00: «S.rastnO P ' kovanje«, J. Carrol m “ j., Ideale. 16. 18, 20 in 22: tvojih sanj«, D. Day Ul t Impero. 15.00: «Stirje v jeepii*. ,,]ea, Itaiia. 16.00: »Nedokončan M. 0’Brien in Cyd Chari«^ Kino ob morju. 16.00: «N,sm° sami«. ^ Moderno. 16.00: ((Zavojeval O. rolft morij«, Wayne, iavona. 15.C0: «Stara Ka’> nija«, B. Stanwyck pjn Viale. 16.00: «Serifova Dayley in Ana Baxter. Vittorio Vcneto. 15.15: «Ne - ( ljivi gospod štev. 880», Laricaster in D. Mc nj Azzurro. 16.C0: ((Krokodtl Piavi«. . n|||* Eelvedere. 16.00: ((Krvoločni Marconi. 15.30: »Nevarna ^ leska«, B. Hutton, de p Masrlmo: 15.30: «Norn.anaija'’ Bryan in S. Dalbert. ne. Novo Cice. 16.00: «PatrU!J'> ustrašn‘h», James Cagnej-Odeon. 16,00: «Sl:ka Je J. Jones in E. Barrimore. ^ Radio. 16.00: «Gianni m ^ med kowboyi». , T. Vittoria. 16.00: «L's'čjt Prln ’ Povver in O. Welles. "jeoni®- RADIO C! O * K » It » 1 •’ SOBOTA, 5. januarja $ k Poročila ob 7.00, l3-% 13.*5 23.05. 7.15 Jutranja g‘aSE„erjttr: L a h.-.a giasba. 14.0J Fantazija iz opere slavček«. 14.30 Od vč čeraJjSc«? nes. 14.35 i-oje Dana ^ 18- spremljavi kmečkega trl Rossini: ((Semitair,.de» "T j!-'' ra. 18.15 Skoz svet in Samospevi p. I. CajK°v ji.00 I ia.00 Pojo slovenski S sirani slovenske \'&te Cankar. Kette. 21.30 Vf Igramo? 22.00 Ricbard piesn® Junakovo življenje. 22-•’uhK0 no*-glasba. 23.10 Glasba za insr ««• 7.15 Jutranja glasba; nat i glasba. lJ.iO Zabavna ,s 13.»“ 12.15 Za vsakega nekaj- dje'-Sramel kvintet m pevA pl 13.30 Lah.d orkestri. l*-[; glasba. 18.00 Glas Amer**?- jg.^ Beethoven: Koncert 'n Lahka glasba. 19.15 p ,/oitK>Jn,a kiorna g»asba. 19.30 glasba. 20.10 Pestra gia»"jK(iv^ Vesela glasba, 21.00 ^ gia-Hrestač, suita. 21.21 OP'rfonDa I ba. 21.45 Prokofjev: ^|n 0rH«S,. D-d-.iru. 22.00 Lahki tein’- 22.30 Ples za zaključi 23.32 Nočni motivi. • tfSe s:nuoničnega spereo-a. '2' sia mi z zahoda. 12.. 15 Lah''f ° e 13.30 Gianni Safred in n^ns*' kes.er. 13.50 Nekaj °geja glasbe. 14.30 igra čelist B ^ri-bausova. 14.43 Kdo Jein K®™.j 19.20 Rumbe, sarr.be 2J- j 19.50 Kratke ipo.tne ,t(,. 22-^ Rdeče in crno — Xa,eSa». 2 Odlomki iz ((Metistoie‘c Plesna glasba. M i. o v K J' glasb'; 12.00 30 minut °Perj3.00 VJL 12.40 Zabavna V»’ uri okrog sveta. J i C i r0J \dr ‘'.Ja„?? “'^ular^avna poslu‘. itlK;- niMT •* 7.45 Jutranja glas6»*.«*oo Pjf lO vir.kih koncertov. 1»- . glasba. 15.30 Želeli ,tj Kr- jj, j:e! 16.00 Ce *el“c slvie ns- 17.40 Pi anist ,irv'tsKaci^ svoje skladbe. 'AJ zabavna (J 21.00 ■a Zal Ljubliana. minut. 21.w * -T «rkw 22.20 Igra Zabavn^oo CrK ' «Su i^kaj Di vain lad rtkei«, le pripcTOiiji Hess. — »Rad bi d r,‘ S0?]1* 1Walia> «1 iz- potrdilo, da sem pnšel k '■»m brez orožja jn p,-ostovoli- n *’ tli ‘ud1, c*a b; br/°javi- ‘1 v Ziirlch na nask v Rnthe- Tlfr’ ,H^rzo,gsti asse 17- da Je /M.red H<--rn zdrav. Da b; po- irinl svojo družine, saj ravu- J e Al| b| bflft Jndi mogoče da tisk ne bi zvedel kd0 sem?« Vojvi.da Hsm lton nj imel noben.h pooblastil, da bi kar- fcolt obljubil. Odžel je takoj odpotoval v London poročat o tem nenavadnem obisku. Naslednje^ ane> J3 ma}a< 3e t>r.sel v vojašnico predstavnik m,r,..:lrslva za zunanje zadeve K. Kiikpatrick. Le-ta je takoj rayiil vs; k dvom o sikriv-fdpos!ancu. Hornu, Kfrkpstriik Je nekoč slvži! v Gilimj, Pow»al je Hessa. Pre»-Pričal se je: aa, Hesg je! ^6?S Je zaSel ra??°vor s pritožbo. Prišel je ponudit mir, pa ravnajo z njim kakor ujetnikom Zaprli so ga \ celico in vojak na straži neprebrano gleda vanjo. Prosil je Za zdravila in knjige, med njimi za delo Jerom-K. Jeroma •Trije ljudje IMIItlll||||ii,MIIII||||1|||||..................................................... ..MM......................MU........................................................................-n..... z,i„ „oJeg.ODLOMKI IZ KNJIGE R. CARTIERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE" ^ "bud,tl' "i“,‘“ v enem čolnu«. tala za spomin. Potem je opisoval sv6j polet. Bilo je hudo. Iz Augsburga ie odletel okrog tri četrt na pet, a ko je b-i ?e blizu Anglije, je bilo 5e vedno preveč svetlo, da bi preletel obalo brez nevarnosti... Eno uro je blodil nad Severnim morjem, potlej pa je opustil prvotni nam/n, da bi se spustil v Pun-genaiu. Medtem se je tudi težko odločil za skok s padalom. Dvakrat se je onesvestil, ko je potegnil za roč.co pada'a... Na zemljo je padel komaj živ in zelo je hvaležen kmetu, ki mu je pomagal na noge in poskrbel zanj. Ni pa pričakoval, da bo zaprt v jetniški celici v Glasgowii. Rudolf Hess je potem pojasnil namen svoje poti. Misel na potovanje v Anglijo se mu Je prvikrat porodile, ko je preb.ral knjigo o zunanji politiki Edvarda VII. Ta nepristransko pisana knjiga mu je pomagala razumeti osnovno zmoto Anglije: načelo, ki je postalo že tradicija, da Anglije nasprotuje najmočnejši državi r.e kont nentu. Anglija že od leta 1904 pomaga Franciji pro. ti Nemčiji. Zato je tudi odgo- tt. ULTIMAT RUDOLFA HESSA vomp za vojno leta 1914. | Hessovem mnenju storil# isto. G. Kirkpatrick je potem po- ((Hitler je imel dokaze#, je slušal hvalnico Hitlerju, doka-1 nadaljeval Hess, «da bi Poljska zovanje, da je njegova politika upravičena. Hitler je anektiral Avstrijo s silo samo zato, ker mu ni bilo dovoljeno storiti to drugače, je trdil Hess, Češkoslovaško krizo, da je sprožil 83. mo zato, ker je francoski minister Pierre Cot izjavil, da je treba Češkoslovaško spremeniti v letalsko oporišče Proti Nemčiji. Miinchen je bil Hitlerju v veliko uteho, tod* čez petnajst dni je Chamberlain izjavil, da bo Miincher, omogočil Angliji dokončati njeno oborožitev. Tedaj je Hitler razumel, da so ga zaradi njegove zmernosti prevarali. Potem sta Anglija in Francija znova skušali oborožiti ostanke češkoslovaške države- Samo zaradi tega, da je bil primoran odstranili tudi to nevarnost in anektirati i vso deželo, Anglija bi bila po sprejela nemške predloge, da je ni Anglija nahujskala na od. por. Anglija Je odgovornp tudi za drugo svetovno vojno, kakor je odgovorna za prvo. Glede Norveške je Hitler, tudi imel dekaze, da je taiu sa-mo prehitel Angleže, a prav ta. ko je dokazano, d# so Angleži nameravali prek Belgije in Holandske napasti Nemčijo in se polastiti Porurja. Zato, da je bil njegov udarec vedno in samo preventivnega značaja, torej zakonit«. G. Kirkpatrick se je zač-udil, da Je Sel Hess na tako dolgo pot in da je toliko tvegal samo z«*to, da bi otrc-eje govoričil o Hitlerjevi politiki in da bi obtoževal Anglijo. Hess pa je P« lem uvodu prišel do glavnega, kar je želel povedati: Anglija je izgubljena, je za- trjeval. V Nemčiji so dosegli velikansko proizvodnjo letal, ki 7, vsakim dr.em narašča. Nemčija že močno prekaša letalsko proizvodnjo Anglije in Amerike skupaj. Razen tega so ameriška letala povprečna in nemško letalstvo se jih ne boji. Izgube nemškega letalstva so mnogo manjše, kakor so ra. čtmali, a kar se tiče pilotov, jih ima Nemčija ve£ ko letel. Anglija nima upanja, da bi na. domestila svojo zamudo, in sicer tem manj, ker njena Industrija hitro propada. Ko je Anglija maja 1940 začela bombardirati Nemčijo, je Hitler sprva mislil, da je to trenutno napačna sodba! Hotel Je 5 zgledno potrpežljivostjo prihraniti svetu strahote brezobzirne zračne vojne«, je trdil Hess. Delno zato, ker ceni angleško kulturo In njene spomenike. Sele po dolgem oklevanju ir> zelo nerad je ukazal bombardirati Anglijo«. Drugače povedano, Anglija je bila v razvalinah in plamenih zato, ker je sama tako želela. Ko je Hess končal poglavje o zračni vojni, &e 3e dotaknil vprašanja vojne na morju Podmornice se v Nemčiji množijo kakor gobe. Anglija mora računati s tem, da je Nemčija silno povečala število svojih podmornic ln da bodo uničile njeno ladjevje. Položaj Nemčije da je ugoden in trdea Surovin ima več ko dovolj, svoj gospodarski in vojaški položaj je zelo utrdila. V Franciji so Nemci zaplenili na tisoče ton protiletalskih granat, ki jih je vojska prilagodila svo. jemu orožju in jih zda) upo rablja. Bencina ima na pretek Samo maščob ji primanjkuje, pa tudi to težavo je že premagala, ker je začela izdelovati razne nadomestke. Zaman je tudi upanje, da bi moglo priti v Nemčiji do revolucije: «Firer už va slero za. upanje nemškega naroda«. Tako je prišel Hess do tretjega dela svoje obrazložitve: do svojih predlogov. ((Groza me je«, je rekel, «če pomislim na boje in strahote, do katerih bo prišlo. Prihajam brez Hitlerjeve vednosti, da bi prepr.čal pristojn^ angleške ljudi, da Anglija ne more dobiti vojne in da ie zanjo najpametneje, da sklene mir. Hitlerja poznam dobro že dolgo. Z njim sem se seznanil v zapom v Landsbergu pred osemnajstimi leti- Lahko vam dam častno besedo, da ni r,i koli imel slabih namenov z Ve. liko Britanijo in da nikoli ni imel namena zavladati svetu, Hitler bi iskreno obžaloval zlom Britanskega imperija*. Kirkpatrick pravi y svojem poiočilu tudi, da je skuša] zaveznike. Zatrjeval je, da hočejo «požrešni Amerikanci« razkosati Britanski inijerij in odtrgati od njega Kanado. Po tem se je povrnil na predmet svojega razgovora in izjavil, da mu Je pred desetimi dnevi, 3. maja, Hitler rekel, da nima pretiranih zahtev do Velike Br.tanije. «Rešitev, ki vam jo ponujam, je v tem, da bi Anglija dovolila Nemčiji proste roke v Evropi, medtem ko bi jih Nem. čija pustila Angliji v njenem imperiju. Edini pogoj bi bil, d.-i bi nam vmlja bivše kolonije, ki so nam potrebne kot viti surovin«. Kirkpatrick je zaslutil, d,h se je Hess dotaknil glavne točke svojega poslanstva, in je vprašal: «Ali Je Rusija v Aziji ali v Evropi?« «V Aziji«, — je. odgovoril Hess brez obotavljanja. »Ker zahteva Hitler proste roke v Evropi, bi imel torej pravico napasli Rusijo?« Hess je takoj odgovoril: (»Nemčija namerava postaviti Rusiji določene zahteve, k: jih bo uveljavila s pogajanji ali Z vojno Govorice, ki se tfia Ljubliana. *-M ples. Ra.vmond S"Ott >s |1|I„|Im......... in..... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii",il|lll,ll> , misl* svetu! p*> zdaj sirijo - -'"o- -Hitler napast* e pcdlaSe>>' irick sta ^ «-»»sr .«>■• i I, 13. ^“aištaba so S la brez Hess vorila -- r nem;ikegap8(fri,ve o®#1 določali Barbaro*?*1,3; mej«, * ki naJ bi ssi bil* ni o končane ij.a»u 3e 7r!! vojna na B Hitlerjev tednov 0 ko zvezo- «Kaj F® ' trick: «aU ' vprašal **»£ zahteve?» vam znane n) ‘K tud* važ"<1”hi (tali)* Se ravno ^ zaslužili”- r«'” mogoče. Storil 1319 bo-Bto 60 bili premagani«- ^ Razgovor K hrf;,‘' men-' četrt. G. K,.rk:v.-del' sem". p'„i * 3 dovoli- .V^ duhovito \ h. »ju rad-‘J' i P-0ČHU- b"rtz X™ razgovor bre P Iedice, K n« ‘IT bi zafnudil «jtrk». kor da bi 23 ,pdif (Nadaljevanje fled Glsvrn urednik BRANKO HABIČ. — Odg. urednik STANISLAV Ht-NKO - URF.DNISTVM IJL1CA MONTECCH1 St 6, Ul nad. - Telefon Stev »J-HJd In #4 638 - Postni predal S02 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St 10 - Telefonska št 73-38 - OGLASI: od 8.30 li m od 15 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov Za vsak mm vlSine v STlnl I stolpca trgovski «0, finaneno-upravnt 100, osmrtnice 90 Ur. - Za FLRJ za vsak mn. Strine 1 stolpca li vse vrste oglasov po 10 din - Tiska TriaSki tiskarski /»vod - Podruž. Gorica. Ul S Pellico HI, Tel 11 32. Koper, Ul. Battlsti 30la-I Tel 70 NAROČNINA: Cona A: intseCna 350. četrtletna »00 polletna 1700, celoletna Po5tnl tekoči račun la STO . ZVIJ. ZalolmStvo trinSkega tiska. Trst Ljubljana TyrScva 34 ——————— g <*'n* 3200 Ur Cona B: Izvod 8. mesečno 150 din FLRJ: ,'IlozeinSkega tislC* - Za Jugoslavijo: Agencija dem0frrjl:lškeli3 tiska n ZO.Z TRS ’ 11.5374. tel 20-09. tfkočl račun pri Komunalni oankl v Ljubljani S-l-90332-7 - Izdala Založništvo