—--—	r Himivui
j j f\irj 1 E
s /
;t am >1
•• «•^mit Beilagen
t
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Četrtek t» veha ape«sfe»e vnd fa v MarOora ■ poSajanjem na dom vn csio teto 6 K, pol lete 3K ta aieWWa 1S0K. Warefcäaa aa Hsm^o 8 K. m
(m po ideoTrfažTnalel» smo 5 K. - Naročnina se poSHja na: UpravnStvo «Stovenak^a Gospodarja« t Marfeem. — LM ac dapnMfri de ----JU
iWvaio Mta posebne uaiočulni. — Posamezni tisti stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška
cesta šte». 5. — Rokopisi te se	— Upnvwmöi
naročnino, inserate in reklamacije.
fntt*mm niaUe od «ostopme peHtoat* m eiM 24 vin., ali kar je Mo, 1 kvadratni centimeter prostora stane 1« vin. Za večkratne ortaae princa poouL "«w&eaeda r^-PartTtazakvate reka petitvrsta 24 vin., izjave in Poslano 36 vin. - Inserat! se sprete»*} do to*n «peidne. - Neaprte	■
Amerika^pred odločitvijo.
Predsednk Wilson se je izpočetka nameraval opreti na nepristranske države. Ker pa te nimajo amisla niti ne čutijo potrebe, da bi bile Wilaonu za oporo pri njegovem nastopanja zoper Nemčijo, se mora predsednik Zedinjenih držav edino opreti na ljudstvo, ki mn je z novo izvolitvijo za predsednika »kazalo svoje zaupanje.
T^Ztdinjenih državah je ljudstvo edini vir vse moči in vseh pravic. Svojo vlast izvršuje ljudstvo po kongresa. Kongres (zbor) obsega spodnjo zbornico (zbornico zastopnikov) in zgornjo zbornico (senat). Kongres se zbere vsako leto lasj enkrat in sicer navadno prvi pondeljek v decembru. Z vsako novo izvoljeno sjeod»jo zbornico se začenja novi kongrea, ki traja dve leti in se vedno začenja s 4. marcem, ker se je prvi kongres Zedinjenih držav sestal 4. marca 1789. Tako bo tudi letos drse 4. marca se začel novi koi.gres, ker so, kakor znano, lani bila volitve v zbornico ljudskih zastopnikov.
Odločitev za mir ah za vojno med Zedinjemmi državam; in Nemčijo ima torej v si?©jih rosah koa-gres. Iz lastne moči predsednik niti ne more napo vedati vojske, to obiast ima samo kongres, kateri jo ahko poveri predseniku In r«s je Wilson takoj na drugi dan tovtga kongresa, namreč za dan .5. marca, sklicai zgorrjo zbornico (senat) k izredni seji. Ta seja bo, Kakor se sedaj sodi, odločilna za nadaijni razvoj spora med Ameriko in Nemčijo. Pred nekaj dnevi Wilson v senatu ni imel sreče. Senate a glavna komisija ramreč ni dovolila, da bi se senatu predložil postavni predlog, s katerim bi predsednik dobi! pooblastilo, da sme ameriške bojne sile na suhem in ta nwrju uporabiti za varstvo pogodb in n* rodnih pravic. Če torej hoče Wil-
son 'meti to dovoljenje, ga mora dobiti od k on ar p sa in zato je sklical senat k seji.
Kako se bo odločil senat, se vsled različnih poročil, ki prihajajo iz Amerike in si dostikrat na ravnost nasprotujejo, ne da presoditi. Toliko se pa sme trditi, da Wilson, ki je bil na novo izvoljen v vojni dobi in med agitacijo za in proti vojni, raz polafa z zaupanjem ljudstva, ki mu ga ne bo kra tila ne zgornja ne spodnja zbornica. Dozdaj so bili Amerikanci zadovoljni z velikanskim dobičkom ki ga jim prinaša trgovina z vojskujočimi se četvero-sporazamovi državami. Kot hladno računajoči trgovci se bodo, predno se odločijo za vojsko, vpra šali: Ali nam bi vojska prinesla več dobička, kot pa dosedanja trgovina? In če jim bo račun dokazal, da jim bodo bojne ladje pripravile večji dobiček, kot pa trgovske, se bado odločili za orožje
Od'očitev bo torej odvisna ed tega, kaj so Angleži, ki se smatrajo za poklicane delitelje zemlje in preustrojitelje politične zemljepisne karte, Amerikancem obljubili. Geslo: Amerika Amerikan-cem, že davno ne zadostuje več. Kakor eo severni Amerikanci 1. 1898 z osvojitvijo nekdaj španskih Filipinskih otokov dokazali, so njihove novodobne želje precej podobne angleškemu pohlepa po tuji zemlji. V poštev pa tudi pride velika občutljivost Amerike, te se s potopljenimi ladjami potopi tudi nekaj dragocenega ameriškega človeškega življenja. Četudi Nemčija skrbno pazi na to, da se, kolikor megoča, reši vsak Amerikanec, ki je na kakšni o I P čolna zadeti ladji, vendar se to ne da vedno izvršiti. In res se je, kakor se poroča, na ladijah že potopilo nekaj Amerikancev.
Vse to in še rcnogokaj drugega se bo jemalo v poštev, ko bo novi kongre3 odločeval o vojni ali o mira
Kako bo spomladi.
Eno najvažnejših gospodarskih vprašanj za bodočnost je, kako se bo letos opravilo delo na polju in v vinogradih. Primanjkovalo bo delavskih moči in vprežne živine. Posebno hudo bo v hribovitih krajih. Ljudje že sedaj pravijo, da bo pri sedanjih razmerah nemogoče tako skrbno in do cela obdelovati polja, kakor bi to bjlo želeti; mnogo njiv bo moralo ostati neobdelanih in nepognojenih. Če pa ne bodo polja obdelana, pride oskrba prebivalstva s potrebnimi živili v veliko nevarnost. Slovenski kmetje, viničarji in drugi stanovi na deželi bodo gotovo storili vse, da po možnosti obdelajo in obsejejo vso za to pripravno zemljo. O tem ni nobenega dvoma. Posebno veliko vlogo igra sedaj pri obdelovanju polja marljivost vrlih žen in deklet. Na njih sloni danes rešitev velikega vprašanja: „Ali bomo imeli v bodoče dovolj kruha?"
. Vlada pa naj z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, takoj pride poljedeljstvu na
pomoč. Naj se ne k dajejo samo stroge in ostre odredbe o rekviriranju, naj se ne zapoveduje kmetu to in ono, ampak naj se mu res tudi dajo sredstva, da bo mogel obdelovati svoja polja.
Domačim črnovojnikom se naj za spomladanska dela dovoli za delj časa dopust. Lansko leto so se kmetje-črno-vojniki pritoževali, da se jih je uvrščalo v vojaške delavske oddelke, kateri so šli delat na graščinska posestva in posestva meščanov, na njihovem lastnem gruntu pa se je morala mučiti sama žena z otroci.
LISTEK.
Vojni spomini,
(Dalje.)
Jaz pa nisem bušil po koncu. Pri svoji duši aem se zaklel, da ne bom vstal, če mi pridejo sa mi kozaki oči iztikat.
Moštvo ie odšlo v temno noč, a jaz sem ne-motemo drotal in spal do že prav toplo svitlega 4ne.
Prilezel sem iz svinjaka, si na prostem odrg mil zamrle ude, napenjal ušesa in razgledoval na o-krog. Od nikoder ni prasnil kak strel, prav nabe-nega Rusa še ni bilo videti v selu. Naši vojaki so v potoku zadovoljno žvižgajoč napajali konje. Kar ▼esel sem bil, da si po nepotrebnem nočnem alarmu nisem kratil spanja.
Konja sem vlekel za uzdo, na široko zdehajoč in roke v žepu, sem ubiral lenih korakov po vasi.
Pri bajti na sredini sela se je umival dobro znani oHraz prijatelja in vojnega kura ta pri 47.peš-polku, Škofiča.
Onega dne, ko sem se sestal z njim, se mi ni nič mudilo k svojemu polku. Do večera mi je dan
pri polni skledi in prijateljskem kramljanju hitro minil V večernem mraku sem se zep«*t domislil, da če tudi pri dabrem prijatelju, sem vender le tujec, ki se ga trpi, kateremu se postreže nekaj ur, a nato ideš z Bogom'
Pri tem domisleka mi je postalo tesno okrog srca in oziral sem se naokrog, kot bi zvezde štel pri belem dnevu.
Ne daleč od vasi, na desno, na gričku sem u-gledal v zem'jo zapičen drog s cesarsko zastavico, in črno barvano številko 56. Ti križ božji! To je številka naše brigade! Ti gosdodje, ki jih oznanja zastavica s številko, znajo gotovo za moj regiment. Poslovil sem se cd tovariša in hitel na vrh do številke 56.
Tu sem na nepopisno radcst zagledal stotnika, adjutanta našega polk.
Najrajši bi ga b.l ne le krog vratu, ampak o-krog kolen obj L Po tolikem strahu, po blodnjah in vprašanjih sem vendar enkrat pogodil pot do vojnega doma, do regimenta.
Hrupno, trenutno neverjetno gledajoč, so me pozdiavili tovariši, ko so me zagleaali v svoji sre-d m. Vsi so me že nekaj dni ohžalovali kot gotovo vjetega ali ubitega.
Ono noč smo si dolgo pripovedovali doživljaje, nič nisko spali, ker smo še v gosii tmini nastopili pohod v drugo, največjo bitko, pri C-rodeku.
Marsikaj nenavadnega, čudnega in težko verjetnega sem doživel za dveletnega bivanja na bojnem polju, a regiment sem samo v začetku izgubil prvič iu zadnjič.
V.
Hlače.
Poznega novemberskega večera leta 1914 smo se umaknili pred Rusi v vas Kikenmoze na Madžarskem.
Precej imovito selo, ki mu gospoduje razkošno urejeno graoišče, last baronov Mikeš.
Sovražni topovi so gromeli naokrog po hribih.
Mi smo se željni in potrebni miru pora zlezli po vaških staniščih. Polkovnemu štabu in še nekaterim drugim častnikom od polka je bil odkazan grad v prenočišče.
Že pozno v temi sem prestopil grajski prag namenjen v krog rajajočih tovarišev.
Pri vhodu me je čakal oskrbnik Abrahamovega pokolfnja in mi hvalisal v nakup marsikaj iz grajske kleli in shramb
Kmalu sva se pobotala za ponujeno, kerježi-dsi tiščala godba topov popustljivost v srce in tudi v roke.
Odštel sem mu denar za prodana jedila in pijačo.
Aron Kupferberg mi je potrdil izplačano svoto z lastnoročnim, tresočim se podpisom.

Stan 1:
sfioriKsa «sram.
L »ar «a 1917.
Nadalje se naj vprežne živine ne rekvirira, ker bo sicer radi pomanjkanja take živine izključeno, da bi se mogle vse njive zorati. Vojaška poveljstva pa nsj dajo za spomladanska dela tudi dovolj vojaških konj na razpolago, in sicer če mogo:e, vsem kmetski m občinam vsaj nekaj konj. Nujno potrebno tudj je, da politične oblasti takoj ustavijo rekviriranje sena in s ame, ker sicer ne bo za težka spomladanska dela na polju ostalo da betvice sena in slame.
Treba bo tudi z večjo resnostjo poskrbeti za raznovrstna semena. Krompirja se je v mnogih občinah toliko rekvi-rirao, da ga bodo mnogi kmetje imeli polovico manj za saditi, kakor druga leta. Od te strani preti toraj velika nevarnost. Kaj bo, ako bo letošnje leto še manj krompirja kot lansko leto? Tudi jarega semenskega žita zelo primanjkuje. Letos bi kazalo sejati mnogo jare pšenice in ječm na ter ovsa. A za seme je pri nss na Štajerskem tako slabo preskrbljeno, da menda v nobeni deželi ne tako. Na Kranjskem je Kmetijska družba poskrbela za dovolj jare semenske pšenice in žlahtnega ječmena. Isto čitamo tudi o drugih deželah. In pri nas? Ne maramo ničesar očitati, ne političnim oblastvom, ne deželnemu odboru, ne Kmetijski družbi, ne okrajnim zastop m, samo to opominjamo: Dajte kmetu dovolj semena!
Glede orodja in strojev je tudi zelo slaba. Kovači in kolarji so večinomo vpoklicani; pljugi, brane in drugo orodje leži ne-popravljtno v shrambah. Stroji so zariaveli in tudi nepopr»vljeni. Občine ali pa kmetijske polružnice naj takoj vložijo prošnje na vojaško poveljs^ o, da se kmetski obrtniki, posebno kovali in kolarji, vsaj začasno oprostijo črnovojuiške službe, Kako se bo m glo polja skrbno obdelovati, ako so pljugi. brane, vozovi in drugo kmetijsko orodja pokvarjeno, deloma popoluo ntrabno!
Naj se toraj vsestransko gre sedaj kmetu na roko. Ako bo kmet zmagal delo na polju in nam pridelal dovolj živil, bomo zmagali tudi na bojnih frontah.
Našega slovenskega kmeta ni treba z odloki priganjati k delu. Naše slovensko kmet-
sko ljudstvo se zaveda velike naloge, katera mu je izročen« s pridelovanjem žita in drugih živil. Upamo, da bodo oblasti to upoštevale ter bodo težnje in zahteve našega kmet-skega ljudstva pospeševale z vsemi sredstvi in pomočki, ki so jim na razpolago.
Hvalevredna preosnova.
V Avstriji imamo za dobo vojske razne od bore, s%ete n druge zastope, kateri imajo skrb za razdelitev živil, nakup raznega blaga, sodelujejo pri rekviriranju, določajo cene, delijo podpore itd. Taki odbori so v vsakem mestu, v vsakem večjem kraju, pri vsaki sodniji, okrajnem glavarstvu, deželni vladi in drugod. V teh odborih je navadno polovico uradnikov ter polovico trgovcev ¡n tovarnarjev, mesarjev in takih ljudi. Navadno pa ni v teh odborih kmeta ali zastopnika delavcev,, vini-Carjev in drugih ni2jih|stanev4
Ti odbori tudi razdeljujejo živila za posamezne kraje in občine. Vsled nepoznanja podrobnosti in posebnih razmerje dogaja, ,da je marsikatera kmetska občina glede razdelitve moke, kave^slad-kora, petroleja in drugih eaakih ¿potrebščin prikrajšana.
Glavarstva in njim prideljeni svetovalci (sveti) določajo, koliko mora {[posamezna o ačina oddati sena, slame, krompirja in eaakih pridelkov. Glede sena se računa po načinu, kakor se računa na Češkem, namreč po tem, koliko sena zraste na enem hektarju na češkem. Ta kijuč pa za naše kraje ni prikladen, ker naše hribovite senožeti se nikakor ne dajo primerjati travnikom v rodovitni Češki. Vse drugače bi bilo, ako bi se za svet vprašali domačini in stanovski strokovnjaki. T. ko bi se prihranlo mnogo nepotrebnih pisarij, pa tudi mnogo nepotrebnih potov in pro enj.
Eaako je glede določanja cen kmetskim in industrijskim pridelkom in i<delkou. Knetskm pridelkom so po odfcorh, ki določaio cene, odmerjene primeroma nizke cene. Za krompir se je n. pr. nastavila v primeri s cenami industrijskih pridelkov nizka cena (9 K). Ni ga menda kmetske-ga pridelka, za katerega nt bi bile fdoočene najvišji! cene. Kaj pa železo, cement, podplati, usnje, platno, suh no, preja? Za vse te in še mnoge drage industrijske izdelke ni ne najvišjih cen in ne
One noč smo v blesteči dvorani se dolgo posvetovali in jadikovali nad vojno usodo, k nam po garga že skozi mesece mogočnega nasprotnika tik pod pete.
Kočil sem vesele volje v spalni sobi samega barona Mikeša, ki je služil tačas kot huzarskinad-poročnik.
To vam je bila postelj, oblečena v rumenkasto svilo in vsa poškropljena z vonjem.
St^ne baronskega ležišča so krasile razkošne podobe poganskih bogov in boginj.
P i pogledu na to vonjajočo svilo in na nekako uspavalno rajajoče bogove po stenah sem se počutil jaz, razcapano povaljani vojak berača, ki se mu je ponudila za jed^o noč kraljevska postelj.
Zavit v svilnate pernice, sem spaval ono noč prav slabo. Ušivi golazni, dedSčini večmesečne voj ne se je v perju utrpla kri preveč ugrela in me je nestrpljlvo trpmčila s piki in vgrizi.
Še le proti jutru so se sokrvniki v toliko u-mirili, da sem zatisnil oči za nekaj ur.
Ko sem se oflikel in enkrat po dolgem času pošteno umil. je razdeljeval kijukonosi oskrbnik med odhajajoče častnike razne spominke. Podarjal jim .,e baronske palčice s srebrnimi ročaji, orožje in tem slično rG otijo.
Prestrašeni Aron je trosil darežljivost. ker je že bil na pobegu pied Rusi, ki bodo gotovo postili g^ad.
Tovariši so se poslavljal zadovoljn h obrazov, jaz pa sem nadziral nakladanje kupljenih jestvm Naloženi vozovi so oddrdrali.
Nekaj me je še nagnalo nazaj v grajske soba-
ne, da bi si ogledal slike pradedov posestnika tega tako bogato opremljenega poslopja.
Stopal sem motrečega pogleda iz sobe v sobo. Povsod je bilo vse odprto, vse ponujeno na izbiro, da bi ne padlo v sovražno pest \ 5, o ¡gf
Oči so mi prezirljivo obletavale srebrnino in se bolj užitno pasle na umetniških in starodavnih slikah.
Malo previsoko sem metal pogled po stenah. Noge so se mi zapletle v nekaj sukneno mehkega in telebnil sem prav po celi dolgosti po sobi.
Stoječ zopet na nogah, sem vendar pobral za mot. katerega sem na dolgost in širino razpukšal kot — hlače . . ..
Da. hlače so bile Se skoraj nove, jahalne hla če, rumenkaste barve, svilnato mehkega sukna, in ob kolenih obrite z istobarvnim usnjem.
Roke so mi ra iostno vstrepetnile, oči so se mi istočasno pobesile na lastne hlače, ki so bile vsled bojne rabe že vse pokablane ter na nevarnih me st h zaplankane z razhč ¡obojnimi krpami.
Prvič v življenju me je tedaj uščipnil pohlep po tajem blagu. Ozrl sem se naokrog, bil s m sam v sobani
Trenutno sem tičal v tovih hlačah, ki so se mi podajale in vlivale po životu, kakor da sem jih naročil iz Pariza.
Lastne zašpehane cunje sem pognal v kot in si še prav b bavo ogledal novost v zrcalu. V lep sih, tako natanko prijet 10 umerjenih hlačah se Se dosedaj nisem gifeal. Oursšene so bile te hlače «b kolenih na vsako stran s tremi, res umetniško sla. dko izrezljanimi gum)»čki.
odboiov, ki bi jih določali. Zato pa je docela upravičena zahteva, da se za vse blago, ki se prodaja, bodisi kmetsko ah industrijsko, določijo najvišje cene in sicer tako, da go*ovi krogi ne bodo vtikali na račun ljudstva v žep 50, 100 in še več odstotkov dobička. Zategadeij bi tudi bilo primerno, da se v odbore, ki določajo cene, naj imenuje vsaj toliko kmetskih članov, da bo ljudski glas tudi prišel do veljave.
Koliko ^kmetov in delavcev pa je v odborih ali komisijah, ki določajo podpore družinam vpo-kUcanih in ki določajo razne dajatve? Zato pa je tolike f pritožb glede odmere podpor in dajatev. Zahteva in želja kmetskega in delavskega prebivalstva torej je: V te komisije in odbore se naj pokliče tudi zastopnike kmetskega in delavskega stanu.
V drugih država h so merodajni Cinitelji pri vladi te želje upoštevali V seji pruske gosposke zbornice je n. pr. načelnik nemškega »V.jnega «rada« generalni poročnik Groner o priliki razprave e novih »Vodnogospodarskih uradih« rekel med drugim tole: Kot glavni pogoj uspešnega delovanja uradov se mora uveljaviti zahteva, d a mora imeti strokovnjak v njih glavni vpliv. Tako so prišli na čelo vojnouradnih mest vsepovsod samo praktični kmetoval-c i, pa tudi deželnim svetovalcem (načelnikom pruskih političnih uradov) so bili prideljeni kot njih namestniki pri voj logospodarskih uradih.
Cenjeni naročniki! Opozarjamo Tas, da prav natančno preberete naslednje vrste: 1» Pošljite naročnino za leto 1917 naprej, da se Vam list ne bo ustavil. Pri zdajni grozni draginji pošiljamo list samo tistim. ki si ga bodo plačali naprej. Kdor naročnine sa leto 1917 ne obnovi takoj, lista od meieea marca naprej ne bo več dobil. Porabite torej položnice, ki jih imate, in pošljite takoj denar. Zopet pa prosimo, da ▼sak napiše na položnico, ali je star ali nov naročnik. 2. Mnogokrat nam pišejo vojaki, da so jim domači naročili „Gospodarja", pa ga ne dobivajo. A potem se pa pokaže, da so domači sicer obljubili naročiti list za svojega vojaka, pa obljube niso držali. Starši, bratje, sestre in prijatelji! Ako Vas vojak prosi, da mu naročite „Slov. Gospodarja", potem storite to takoj, da Vaš vojak na fronti ne bo zastonj pričakoval toliko priljubljenega lista. 8. Ako si je kdo naročil list, pa ga vsled kake pomote ne dobiva, naj takoj reklamira ter nam naznani, kdaj Je posh denar, da tukaj ložje najdemo dotični znesek. 4, Nekateri so že lansko leto plačali list za eelo leto 1917, ali vsaj za več mesecev letošnjega leta. To se jim bo za letos tudi zaračunilo za primerno dobo. N. pr. če je kdo lani poslal na račun letošnjega leta 2 K, ima list za letos plačan do 1. majnika in ne do 1. Julija; kdor je lani poslal za letošnje leto 4 K, ima list platen do konca avgusta in ne do konea decembra itd» 5. »Slovenski Gospodar" stane: za eelo leto 6 K, za-pol leta 3 K, za četrt leta 1,50 K. Za vojake pa velja za eelo leto 4 K, za pol leta 2 K. za Četrt leta I K.
Naše žrtve za domovino.
Od Sv. Marka niže Ptuja se nam piše: Župni urad j»ri Sv Marjeti je dob 1 od vojnega kura ta 57 ini nterijske divizije vojna pošta št dopisnico z one 29. jsn. 1917, v kateri kurat Č. g. Ta bach naznanja sledeče: »Prosim obvestite sorodnike, da je črnovojaik-infanterist 87 pešpolka Jurij Rozman, rojen v Sidencih (?), okraj Ptuj, rojen L 1887, pristojen k Sv. Marjeti, dne 13. januarja 1917 spreviden s sv. zakr menti umrl. Pokopan je na vo aškem pokopališ u v Trnovem, okraj Gorica.« Ker pri Sv. fca'jeti niso našli Rozmanovih sorodnikov, je to obv stilo romalo k Vehki Nedelji, k Sv. Lenartu iD k Sv. Marku, a nikjer se ni našlo koga, ki bi poznal umrlega vojaka. Dotičnc uradno obvestilo ¡e sedaj pri župnem uradu pri Sv. Marku niže Pt< ja.
Žalostno porociio ie dobila dne 6. januarja Mariia Krumberger iz Zavrha pri Sv. R u p e r t a v S 1 o v. gor, da je na tirolskih hribih žrtvoval svoje življe je pod snežnimi plazovi njen mož Anton Kramberger. Bil je že dvajset mesec* v zmi-raj na tirolskem bojišču in je bil vedno srečen. Padli junak je bil dober krščanski in slovenski mož.
1. marca 1911*
BDQVINSKi 6O8POQAB.
Siran
Nedavno je doä!a vest, da je umrl na srbskem bojišču v novembru 1. 1915 mladi posestnik Anton Javornik iz Jablan pri C i r k o v c a h blizu Pragarskega.
italijansko bojišče.
Na goriški fronti, posebno v odseku pri Vertojbi (južno od Gorice) se je razvilo zadnje dni preteklega tedna živahno bojno delovanje. Naši so sovražne navale krepko odbili. Artilerijsko delovanje je na obeh straneh od časa do časa zelo živahno. Italijani dan za dnevom proglašajo pričetek o-fenzive. Boroevič jih pričakuje z mirno dušo
Na koroški in tirolski fronte manjše praske.
Pri Vertojbi.
V petek, dne 23. februarja, se je na o-ozemlju pri Vertojbi (južno od Gorice) razvil pos bno hud topovski boj in boj metačev tnin, ki se je nadaljeval tudi ponoči in je zjutraj narastel do najvišje silovitosti. Pod varstvom močnega zatvornega ognja je nato nekaj italijanskih stotnij napadlo naše postojanke. Sovražniku se je posrečilo vdreti v našo najprednejšo črto; oddelki črnovojniš-kega pešpolka št. 2 so vrgli sovražnika zopet popolnoma ven, mu prizadjali izgube, ter ga zasledovali do njegovih jarkov.
Boroevič o bodoči bitki ob Soči.
Poročevalec budimpešanskega lista »Pester Lloyd« priobčuje pogovor, katerega je imel nedavno z generalnim polkovnikom pl. Bore evičem. V tem pogovoru je izrazil poveljnik naše zmagoslavne junaške soške armade svoje popolno zaupanje v bijižnje dogodke, ki se pripravljajo na soški bojoi Črti. Tudi je z najodličnejšim priznanjem omenil občudovanja vredno hrabrost in brezprimerne vo jaške čine naSih čet ob Soči. Mi pričakujemo je rekel Borcevič, bodoče bitke s popolno mirnostjo. Če smo devet soških bitk srečno prestali, bomo z božjo pomočjo zmagali že tudi v deseti bitki.
Kako je sedaj v strelskih jarkih.
Praporščak Jos. Gosak piše svoji sestri č. s. Regini v Mariboru:
Draga mi sestra! Sedaj sem že čez teden dni v bojni črt . Prve dni sem ¡mel dovclj opravka <la sem si nared;l svoje kritje, tako se namreč ime nuje moja kolibica. To ni bogve kaka utica, am pak v strelskem jarku stoječa od treh straneh v zemljo izkopana luknja, približno 2 m dolga in čez dober 1 m široka ter 11/a m visoka. Stene so i? smrekovih in bukovih 1 lodov, ravno tako tudi stre ha. Da je gostejše, sem jo dal znotraj oplankati z deskami in obiti s papirjem. V kotu je prična, t j. leseno ležišče pogrnjeno z eno odejo in šotor-nico, z dvema se odevam. Imam tudi majhno blazinico z leseno volno Tik vrat je majhna peč dal sem jo še le napraviti iz železne pločevine, ker prva peč, ki smo jo dobili ni kaj dobro služila, se je neznansko kadilo. Pred oknom, ki je sedaj tako veliko, kot pri Vas ena šipa. in s tak m se že po siavljamo — je majhna mizica, kjer pišem, berem obedujem itd. Moje malenkosti visijo po stenah ir na eni polici — sem tudi še le jaz dal napra vdi. Kurim \es dan, sluga hodi pol ure daleč v gozd po drva, jih drobi, kuri, topi sneg kuha ka vo in greje menažo. Menažo dobimo samo zvečer, po dnevu je dohod nemogoč. Tedaj dobimo obed, večerjo, čaj, pa brez ruma — in dve kocki za kavo. Hrana ni slaba in je obilna. Sinoči smo d > bili za obed juho z zdrobom, goveje meso in krom pirjevo omako ter kos »bidra« kot močnato jed. Za večerjo pa povojeno svinjetino z zeljem in 2 ■cmoka. Tuintam dobimo Vi—Va vina ter vsrk teden 1 steklenico slatine.
Kruhu imam dovolj, včas>h dobimo tudi kako malico marmelade, sira ali majhen narezek. Torej v celem imamo za jesti dovolj. Službe mam 4 cre skupaj, potem sem pa 12 ur prost, včasih po dnevi, včasih po noči. Če imam s<užbo po noi i, spim pa čez dan Ležimo lahko dovolj, saj uimam
kam iti, pa tudi ne smem. Italijana še nisem vi del nobenega, četudi smo komaj 200—400 korakov narazen, čepijo ravno tako v svojih brlog h kot mi. Strelja se skoro nič, vsaj artilerija na jarke čisto nič. Razgled skoz strehe line je krasen — majhna ravan z mnogimi hiš cami in cerkvami, okrog pa gore. Čez dan nosim vedno »počne«, ki so sedaj podšiti. Mraza ne trpim. Zvečer svetim s svečami, pa dobim kmalu petrolejko.
Na drugih bojiščih.
__[Roško bojlSče.
« ii^^ssssapsk:.. „-«¿Z... sgsssssssam
Na ruski fronti je na-topil iopet hud mraz Radi tega je bojno delovanje skoro na celi črti od Bukovine do merja bolj malenkostno. Edino pri Tartarskem prelazu v juznovzhcdni Galiciji (severno od ogrskega mesta K6rosme/d) se je vršil dne 24. februarja večji spopad Sovražn k je po sedemurni artilerijski pripravi vdrl v naše jarke, a je bil zopet vržen nazai.
Romunsko bojišče.
V Rumuniji so veliki snežni zameti in hud mraz. Boji so ponehali.
Francosko bojišče.
Ob reki Mozi in Sommi boji za strelske jarke, na ostalem deiu fronte artilerijski boji in boji zra-koplovcev. Anglija ima dosedaj na francoskem bojišču 3 milijone mož Iz premikanja čet in iz raznih drugih priprav se sklepa, da se Angleži in Francozi pripravljajo na splošno efenzivo, pri čemur pa so jih Nemci z napadom v Šampaoji sredi februarja precej zmotili.
Macedonsko bojišče.
Ob reki Strumi so angleške vojne ladje obstreljevale grške vasi; sicer pa na ostali fronti no benih posebnih vojnih dogodkov.
Turško bojišče.
2 veliko silo so Angleži p odirali poleti 1.1915 ob reki Tigris v Mezopotamiji proti starodavnemu mestu Bagdad, ki se tudi dandanašnji prav pogosto imenuje kot konec železnice Berclin-Bagdad. Tri dai hoda j ižno od Bagdada je prišlo pri mestu Ktezifon dne 23. novembra 1915 do bitke, v kateri so bili Angleži poraženi in so se morali umakniti v vas K u t - e 1 A m a r a. Angleški general To-wnshend je v upglici utrdil to postojanko in se v njtj branil do 28. aprila 1916 Ker ni imel več ne hrane ne streliva in ker mu Angleži niso mogli pr/ti na pomoč, se je moral udati Turkom na milost in nemilost 16 000 mož aDgieških čet je prišlo v turško vjetništvo. Ob začetku tega leta so pa začeli Angleži zopet prodirati z veliko silo proti ¡iut-el Amari. Po raznih neuspehih so Angleži vsled nemoči prisilili Tcrke da so morali med 17. in 22. februarjem zapustiti Kut-el Amaro in se uma-k iti na levi breg reke Tigris proti severozahodu.
Na ostalih turških boj ščih nobenih posebnih dogodkov.
Poostreni podmorski boj.
P-čolni neprestano potapljajo četverosporazu-move ladje, ki vozi o na odprtem morju. N<mška poročila pravijo, da je bilo doseJaj potopljenih me-eca januarja 228 ladij. V glavnem odseku nemškega držaynega zbora so državni tajniki, in sicer zunanjega minstrstva Zimmermann, mornariškega ministerstva admiral Gapelle in i.otrajmga mini sterstva Helfferich, izjavili, da se bo z orožjem poestrerega podmorskega boja dosegel nameravani čili Nemčije in da se bo edino s tem orožjem prišlo do miru. Zimmermann je te dni izjavil nekemu španskemu časnikarju, da hoče Nemčija na vsak način z bojem P-čolnov prečrtati uničevalni račun naših sovražnikov. P-čolni ne bodo odslej delali nobene izjeme in bodo potapljali vse, tudi nevtralne ladje ki vozijo po za tvornem vodovju. Državni tajnik Zimmermann upa, da bo na ta način vojska že letošnje poletje končana.
O poostrenem boju P čolnov sta govorila te dni tudi dva angleška državnika. Mornariški minister Carson je izjavil, da je orožje P čolnov sicer nevarno, a da je v prvih 18. dneh, ko so P čolni
potopili 134 ladij, priplulo v angleška pristaniška nič rranj nego 6675 ladij, iz pristanišč pa je oi-plulo 5873 ladij. Angleži se poo.-trenega podmorskega boja torej ne bojijo tako, kakor se domišlju-]ejo Nemci. Minister3ki predsednik L'oyd George pa je povdarjal. da bo Anglija skrbela, da bo z zgradbo novih ladij potopljene ladje sproti nadomeščala. Izdile se bedo tudi odredbe, da se bo tudi z manjšim uvozom v Angliji moglo shajati. Živi'a se bo io mora a v večji meri pridelati v deželi; u-voz pa se bo omejil na to, kar je neogibno potrebno.
Govor
B«thinaiii-Hollwega.
Nemški državni kancelar je imel v nemškem drlavn m zboru dne 27. februarja govor, v katerem je govoril o položaju, kakor se je razvil po mirovni ponudbi, ki jo je odklonil četverosporazum, po napovedbi poostrenega podmorskega boja, koje posledica je bilo ukinjenje politične zveze med Zedinje-nimi državami in Nemčijo, in o nemških u-pih v naporu proti Angliji. Ena zahteva je, ki prevladuje v vseh notranjih in sunanjih zadevah Nemčije, in ta se glasi: Bojevati se in zmagati. O mirovnih pogojih že zdaj govoriti, ne kaže. Ugotoviti je samo treba vojni cilj Nemčije: Končati vojsko s trajnim mirom, ki bo Nemčiji prinesel odškodnino za vso storjeno krivico ter bo močni Nemčiji Z8jamčil obstanek in bodočnost, četverosporazum bi rad razbil pruski militarizem. Kaj pa je ta militarizem? L< ga Nemčije jo vedno spominja na besedo Friderika Velikega: Vedno na braniku. Napoved poostrenega podmorskega boja je hudo zadela ne samo Anglijo, marveč tudi nepristranske dežele. Sicer se pa Nemčija trudi, da poslednjim pošilja, kar more, zlasti premog in železo. A zelo čudno pa je, da je predsednik Wilson po sprejemu naše napovedi o p »ostrenem boju P-čolnov z dne 31. januarja takoj krat-komalo pretrgal vse politične vezi z Nemčijo. Razlogoy za svoje ravnanje nemški vladi ni javil temveč kar odpoklical severoa neri-škega poslanika iz Berolina. V poslanici pa, ki jo je dne 3. februarja poslal kongresu, navaja kot razlog, češ, da je Nemčija nenadoma in brez priprave namenoma spremenila svojo obljubo v spomenici z dne 4. maj-nika 1916. Ta razlog pa ni tehten. Nemčija si namreč z ono obljubo, s katero je omilila podmorski boj, ni zavezala rok. temveč si je pridržala prostost. Ker Aßglijä noče opustiti izstradalnega zaprtja Nemčije, temveč ga, kolikor možno, vedno povečuje, in ker je četverosporazum tako ošabno odklonil mirovno ponudbo, je Nemčija morala poseči po svojem najostrejšem orožju. Smešno je, če Angleži v svoji znani hinavščini proglašajo boj P-čolnov kot najhujšo kršitev mednarodnega prava. Saj Angleži priznavajo za pravico samo to, kar je njim prav. Njihova okrutnost v burski vojni je še dobro ?nana. To svojo okrutnost sedaj uporabljajo in pomnožujejo v boju zoper 70milijonsko nemško ljudstvo, ki ga hočejo z gladom prisiliti, da se vda in podvrže. Nemčija pa za trdno upa na zmago. To njeno upanje po-trjujejo uspehi, ki so jih dosegli P-čolni. Angleška vlada pomirjuje ljudstvo, č< š, da bo premagala nevarnost, pretečo od P-čolnov. Prihodnjost bo pokazala, ali se bo to zgodilo. Dosedanji uspehi teh čolnov so presegli vse upe, ki jih je v nje stavila nemška mornarica. Veliko število nemških P-čolnov pa še je na poti in se še niso vrnili. Kolikor pa je poročil, so uspehi veliki.
Stran L
BLiOVBMSHI flOSOUL
1 nares 1917.
Nekaj ladij je sicer predrlo zaporo, to pa ne zmanjšuje celotnega uspeha. Od zadnjega kancelarjevega govora se vojaški položaj ti spremenil. Vse fronte so ojaceue, vojaki navdušeni in še bolj odločni ker so vsled odklonitve mirovne ponudbe nevoljni. Podmorski boj je veliko boljše pripravljen kot pred letom. Tako je upravičeno popolno zaupanje, s katerim pričakuje Nemčija dogodke bližnjih mesecev. Vse ljudstvo prešinja volja do zmage, in ta volja, preizkušena v trp-lenju in smrti, bo prinesla zmago.
Wilson zahteva obširnih pooblastil.
Predsednik Zedinjenih držav, Wilson, je v severnoameriškem kongresu te dni zahteval poobla stilo, da sme za brambo ameriških trgovskih ladij uporabiti vsa brambna sredstva, jih primerno oborožiti in storiti vse, kar je potrebno za varnost ameriške plovbe in ameriških državljanov pri izvrševanju njihovih mirnih podvzetij na morju. Obenem zahteva Wilson za to potrebna gmotna sred-sredstva. Predsednik komisije za zunarje zadeve v spodnji zbornici je izjavil, da bo takoj vložil predlog, da se da Wilsonu pooblastilo za oboroževanje ladij in razna druga potrebna pooblastila. Wilson je kongresu v tej zadevi izroCil poslanico v kateri povdarja da nevtralno paroplovstvo vsled boja P-čolnov zelo trpi, a da nevtralne držaje kljub temu niso hotele slediti njegovemu pozivu, da bi nastopile pruti Nemiiji. Položaj je resen in nevaren. Ameriško plovstvo trpi sedaj bolj vsled čakanja, ker se posestni« ladij ne upajo pustiti svojih ladij na morje, kakor pa vsled drugih dogodljajev. Na ameriške ladje in državljane se namreč še ni izvršil napad, pa meida bolj vsled obzirnosti poveljnikov P-čolnov, kakor pa vsled zauka^ov, ki jih i-majo od svoje vlade. Položaj pa je poln resnih možnosti in nevarnosti. Wilson upa iz celega srca, da ne bo treVa uporabiti oborožene si e. Ameriško ljudstvo tega ne želi. Vojsko bi povzročili samo nagajivi napadalni čini. Treba pa je za obrambo trgovskih ladij storiti kar je potrebno, in če potrebno, tudi uporabiti orožje.
Razne politične vesti.
Kakor poroča državnozborska poročevalnica, so v avstrijskih poslanskih krogih mnenja, da bo prva seja državnega zbora dne 8. majnika, kajpada če bodo dane vse jamščine za mirno zasedanje.
Državno sodišče na Dunsju je v ponedeljek, dne 26. februarja, na pritožbo čeških trgov skih zbornic proti jezikovni naredbi trgovins kega ministrstva, da ae morajo zbornice pri obče vanju z ministrstvi in z druiimi osrednjimi oblastmi posluževati samo nemškega jezika, razsodilo, da je prit žba neutemeljena.
Hrvatski sabor se je danes, dne 1. mar ca, zopet sestal. Na dnevnem redu jeudrnostna izjava (adresü) kralju.
Ker se nova nagodba z Ogrsko začenja s 1. jan. 1918, je bilo treba, kakor določa 25. člen pogodbe o gospodarski na-godbi med Avstrijo in Ogrsko, že začetkom 1. 1915 začeti z novimi pogajanji. Res so se med obema vladama dalje časa višila taka pogajanja. Ker se razvoj trgovinskopulitičnih razmer po voj ki sedaj še ne more pregledati, so pogaja ja dosegla le drlni uspeh, vendar pa takšen, da ni nobene ovire za po-gaj»nja z drugimi državami, zlasti z Nemčijo. Podrobnosti vladi še ne bosta objavili Vsaka taka p ročila torej niso pristna.
Nadvojvoda Maks ¡>e je na povratku iz Carigrada mudil kratko časa tadi v Sofiji in je tam obiskal kraljevo hišo. Kralj Ferdinand in ostal člani bolgarske vladarske hiše so ga ¿prejeli s častjo in z izredno prisrčnostjo.
Grof Čemi n. na S zunanji minister, se je mudil zadnje dni preteklega tedna v bavarskem glavnem mestu Monako vem, kjer se je predstavil kralju in posameznim člano n bavarske vlade. Spre jem je bil prav prisrčen Med Bavarsko in Avstrijo vladajo že od nekdaj zelo prijateljski odnošajL
Nemški državni zbor se je dne 22 februarja spet sestal ter je začel delovati. V seji na slednjega dne je državni finančni tajoik grof Roe-dern predložil novo davčno predlogo v obsegu 1250 milijonov novih davkov in hkrati tadi napoedbl nadaljni dav k na vojne dobičke Za nove iavk<5 pride pred vsem v pošte v premog. Vrednost vse g < premoga, ki se je v Nemčiji pridelal ali v njo upe I j al, je pred vojsko znašala okrog milijard mark. Nadalje pride v poštev prometni davek: od blagov ne voznine se bo pobiralo 7 odstotkov, od osebne voznine pa 10—16 odstotkov Ob enem se je preložil nov vojafiki kredit v znesku !5 milijard. — Nemčija ima, kakor je izjavil grof Roedtrn, vsak m^sec vojnih stroškov povprečno 2646 milijonov m irk. Vojni izdatki v tej vojni znašajo dosedaj na zemlji že 300 milijard mark od teh pride na čet verosporazum 200 milijard mark, na Nemčijo in njene zaveznice pa okoli 100 m lijard. Vojni stroški v prihodniih mesecih ne bodo popustili, za to se zdaj zalteva 15 milijard posojila proti svoti 12 milijard, ki se je zahtevala v zadnji predlogi. Pri glasovanju ae je predloga o vojaškem posojilu 15 mi lijard sprejela z vsemi glasovi proti glasovom soci-alnodemokratične delovne zveze. —
Tedenske novice.
f Kaplan Ivan Ogradi. Dae 21. februarja je umrl v Celiu v starosti 37 let č. g. Ivan Ogradi, kaplan pri Sv. Urbanu pri Ptuju, nečak milostlji-vega gospoda opata. Rojen je bil leta 1880 v Gornjemgradu, v mašnika posvečen leta 1903 Kot kap'an je služil pri Sv. Petru pod Sv. gorami, v Skalah, pri Sv. Barbari v Borlu, pri Sv. Jakobu v Skv. goricah in pri Sv. Urbanu pri Ptuju, kjer je zaradi bolezni dne 31. januarja 1917 stopil v začasni pokoj. Njegov pogreb se je vršil dne 23. februarja ob 3. uri popoldne. Svetila mu večna luč!
Z duhovnim zaslužnim križcem je odlikovan č. o. Ljudevit Ranta^a, vojaški duhovnik v Usori v Bosni
Iz politične službe. Slovenjgra^ki okrajni glavar baron dr. ŠUfan Neugebauer je premeščen v notranje ministrstvo!
Gibanje hrvatske katoliške mladine. Hrvatski listi, med njimi posebno varaždinski »Hrvatsko Pravo«, priporočajo snov nje mladinskih organizacij in svetujejo, naj se posebno duhovniki, učitelji in drugi izobraženci pobrigajo, da se bo v vsaki župniji osnovala katoliška organizacija moške in ženske mladine. Ah naše slovenske mladinske organizacije tudi kaj delujejo?
Naknadna prebiranja letnikov 1 «91—1872. Naknadna prenirana letnikov 1891 do 1872 se bodo vršila sledeče dneve: Za mesto Celje dne 3., 4. in 10. marca; Ljubno dne 12. marca; Mozir.e dne 13. in 14. marca; Šmarje pri Jelšah dne 16. in 17. marca; Trbovlje 19., 20. m^rca; Brežice 22., 23. in 24. marca; Kozje die 26. in 27. marca; Šošta ij dne 3. marca; Velenje 4. marca; Slovenj gradeč 5. marca; Marenberg 7. marca; Ljutomer 9. in 10. marca; Ptuj mesto 12 marca; za ptujsko okolico v Ptuju dne 12. in 15. marca; Ormož 17. in 18, marca; Rogatec 20. marca; Konjice 20. marca; Lipnica od 18. do 22. marca; Vagn 23. in 24. marca; Radgona 26., 27. in 28. marca; za Maribor okolico v Mariooru od 3. do 10. marca; Sv. Lenart v Slov. goricah dne 11., 12. in 13. marca; Slov. Bistrica 14, 15. in 16. marca; Maribor mesto 17., 18. marca
Eden, ki je bral poročilo o svoji smrti. Iz Laškega trga se nam piše: »Sov. Gospodar« je v 50. tev z dne 14. decembra 1916 priobčil pismo g. praporščaka Hočevarja, ki p še veleč, g prof. Vre-ž tu, da je g. poročnik Aioif Kuntara iz Laškega trga dne 31 ontobra 1916 od sovražne mine iežko ranjen — umrl. Tudi g. vojni kurat in st tnijsko poveljst o je staršem naznanilo da je njihov sin p dlegel težki rani, toia kje je pokopan ni znano. Starši kljub tem poročilom niso izgubili zaupmja v Boga. In r«s! Kmalu je prišlo poroč lo iz vo jaške bolnišnice v Zagrebu, da je g poročnik Kun tara, ki je bil 10 dn> brez zavesti, se zopet zave del. da govori, da kliče mamo in hoče k svoj>m domač m. Poročila so bila vedno ugodnejša. Dne 16. decembra 1916 je g. poročnik že toliko okre-
I val, da se ie peljal k operaciji na Dunaj. Med potjo je izstopil v Laškem, obiskal svoje domače
se celo udeležil v nedeljo 3V. m iše v veliko z a čad nje vsem, ki so ravno tiste dni braii v »Slov. Gospodarja«, da je umrl. Sam si je vzsJ dotično številko »Slov. Go-podarja« za spomin s seboj na Dunaj. Sedaj je že tudi prestal rta Dunaju te?ko ■n nevarno operacijo, ¡¡jer so mu odstranili kos železa iz glave. Zdravniki imajo najboljše upe, da bo popolnoma ozdravel.
Hraber slovenski junak. Iz karpatske bojne črte se nam piše: Naš sobojevnik, častniški namestnik, Franc Stanič, vrl rodoljub, si je tekom te vojne zaslužil mni ga cdl kovanca: srebrno kolajno I. in II razreda, bronasto ter nemško vejno odli-1» o vanje.
aest bratov na bojišču. Mhael Šetar, posestnik pri S>/. Lovrencu na Dr. polju, ima svojih 6 s nov ni raznih bojiščih. Anton je bil na severu, -edaj na jugu; Janez se je bojeval na severu, ob Soči je bil ranjen sedaj je zopet tam; France se bojuje veino proti Italiji, radi bolezni je bil v bolnici, selaj je zopet na ju^u; \ incenc se nahaja že od 1. 1912 pri ptujskih pionirjih. Od začetka vojne je bil v bojni črti proti Ru>om, kjer si je pridobil ž-lezni zaslužni križec na traku hrabrostne sv> lin je; Rudolf stoji že drugokrat v bojni črti proti Italijanom; F«anee se je boni na ju sni fronti, sedaj pa je ča^tmški sluga
Družinam pogrešanih vojakov v tolažba Iz ruskega vjetništva se je oglasil po 19 in pol mesecih črnsvo nik JotA Ramšek iz Po zele, po poklicu čevljar. N haja se v gutarniji CharKcw (severno od Črnega morja). Dopisnica iz Rusije je došla na Polzelo v začetku februarja. N slovljena je na očeta in ni označena z dnevom, kedaj je bila tam oddana. Jožef piše, da je te pisal več kot 50krat na ženo, in mu nič ne odgovori. Srce ga boli, ko ne ve kaj je z ženo, sinčnom in starši, in ne dobi nobenega odgovora. Žena ga je iskala po vseh posredovalnicah za vojne vjetnike in mrive. Bilo pa ie vse z>man. - Iz ruskega vjetništva se je tudi oglasil Anton Mu sel, doma iz Šmartna v Rožni dolini. Nad 27. mesecev ni bilo o njem n* be-nega sledu. Dne 10 februarja pa pride dopisnica, na kat ri piše, da je še vedno zdrav in da se nahaja v Sibiriji. Ka to je odd?l na pošto dne 17. novembra 1916. Po dolgem č su je vendar prišla vesela novica. Veselje, da še Anton ž^i, je pri domačih in sosedih nepopisno.
Gospodarske novice.
Pritožbe iz ptujskega okiaja. Ž^ia iz ptujskega okra.a nam pise: Sve ujte n»m kam se naj pritožimo, kako se nam ubogim ženam sedaj v ptujskem okraja godi. Oddati morano, kar premoremo: zrnje, krmo, špeh in mleko Poleg tega pa še slišimo, da nam hočejo podporo odvzeti. Mestni gos podje nam očitajo, da nočemo ielati. Odkod pa naj me vse to, kar se rekvir ra dobimo, če res nič ne delamo? Če hočemo dobiti petroleja, soli, sladkorja, kave in drugih neobhodno potrebnih stvari, moramo nesti jajca in surova maslo v P uj. ker drugače ne dobimo ne eiega, ne drugaga Kje pa bomo te stvari vzele, če ne bomo delale?
Me
pa mo.' mo doma delati 3«1 enkrat bolj iot pred vojsko, ker manjka dosti de'av4kih moči. Me moramo preživeti sebe in svojo družino ter še pripra Ijati živeža za mesta in vojaštvo.
Če ?
mestih kaj zmanika, mora dati kmet:gživino, živež ali vojaka
Presti tuii vemo ne samo mestne gospe in gospodične. Ž na o Sv. Andraža v S'ov gor. — Odgovor: Ako Vam trgovec noče da'i potrebnih reči, dasiravno jh ima v zalogi, in ste /a blago, ki se oddaja samo na ka te, ponudili tudi karte, se pritožite na okraino glavarstvo, n če tam nič ne izda, na cesars o namestnijo v Gradcu. Opetov^no pa še povdarjamo. da nima nonen trgovec pravice zahtevati jajc in surovega masla v zameno zi dru go blago. Trgovca, ki tako postopa z ljudmi in da
% a»a*ea 1917.
HGWflT&SB 6ÖSWM0HBR.
Stran 5.
je blago kmetskeaau Ijuditvu le tedaj, če se mu prinesejo rasni pridelki, je treba naznan ti oblasta
Še enkrat semenski krompir, Iz šoštanjske oko lice se nam pi-e: Po listih čitam pozive naj bi letos sadili kolikor mogoče vel ko krompirja. Tu kaj so že dve krat popisovali krompir, drugokrat za civilno prebivalstvo v Šoštanju Pri nekaterih ga hočejo vzeti toliko, da bi jim ga za seme skoro nič ne ostalo. Ljudje so že v skrbeh, kako bo do sadili krompir, ako jim ga vzamejo Na ta način ne bo nikdo imel pravega veselja obdelovati polja in se bo tudi izredno malo krompirja nasadilo. Kaj pa potem drugo leto? Odgovor: Semenskega krompirja Vam nikakor ne smejo od vzeti. Najbolje je, ako ves krompir razberete in denete semenski krompir v posebno posodo ali na poseben kup. Ko pridejo rekvirirat, jim recite: To je semenski krompir, ki je za moj nasad ne obhodno potreben. Postavno je predpisano, da se mora za 1 ha (malo manj kakor dva orala) pu stiti 16 metrskih stotov ali 80 do 32 mernikov krompirja. Ako Vam tega ne pustijo, se takoj eks presno ali brzojavno pritožite na okrajno glavarstvo, in če tam nič ne pomaga, na cesarsko na mestnijo Za hrano pa Vam morajo pustiti za o-sebo in dan 350 gramov. Ako imate 6 oseb pri hiši, se Vam mora pustiti;na dan do 1. junija 2 kg 10 dkg krompirja. Poleg tega pa Vaai še morajo pustiti tudi nekaj krompirja za živinsko krmo. — Ako komu primanjkuje semenskega krompirja, naj takoj naznani svojo pctrebo svojemu okrajnemu glavarstvu al> pa naravnost na »poizvedovalni urad za nasad zelenjave in krompirja« pri c. k. namest-niji v Gradcu, Birggasse št 1, III. nads ropje.
Sejte dosti lanu! Pomanjkanje platna je vedno bolj občutno. Radi tega se priporoča, da bi se le tos v našib krajih sejalo dosti lanenega semena. Upamo, da bo štajerska Kmetijska družba tudi le tos preskrbela zadostne množine ruskega lanenega semena. To Wb tem lažje mogoče, ker poljedelsko ministrstvo daje vsako leto za nabavo lanenega semena večie podpore na razpolago. Na vsak način bi bilo dobro, da bi se naše občine, okra ni zasto-pi, gosoodarske zadruge in kmetijske podružnice za stvar zavzele in poskrbele, da bi vsak posestnik, ki je pripravljen sejati lan, dobil dovolj seme na. K kor slišimo, nameravajo naši poslanci storiti primerne korake, da se v krajih, kjer se seje lan, napravijo strojne terilnice. Pridelovanje lanu pa je tudi iz ozira na občutno pomanjka >je jedilnega olja zelo priporočljivo. Okrajni zastopi, občine, gospodarske zi< druge in posamezniki se naj ra di nabave lanenega semena takoj obrnejo na c. k Kmebjsko družbo v Gradcu (deželna hša) ali ps na Zvezo gospodarskih zadrug v Egg» nbergu pri Grsdcu. Toplo priporočamo tudi sejarje konoplje sega semena.
Cene za les. V državi se potrebuje vedno več lesa zlasti tovarne za izdelovanje železniških vozov, imajo veliko prec alo lesa. Od meseca okto bra so cene za nekatere vrste lesa narasle za 40 odstotkov, -plošno so pa poskočile cene za les za 25 ods otkov. Močno primanjkuje hrastovega lesa za železniške prage (švelarje). Tovarne za izdelovanje papirja imajo veliko premalo lesa. potrebovale bi ga še enkrat toliko Zveza duna f-kih veli k h lesnih trgovin je dne 22. februarja sklenila sledeče lesne cene ki so veljavne za kubični meter do preklica. Hlodi (imhki les) 52 — 62 K hI 'di (hrastov, buko^ les) 95—120 K, debele deske iz trdega lesa 200-250 K. Za ostale vrste le«a. torej za Its ki se ga rabi v rudnikih in za les. ka terega r bijo tovarne za izdelovanje papina, ni bilo docčemh nobenih cen. Sploh je opažati v lesni trgovini Vbled pomanjkanja lesa velik - n«. stalnost v cenah.	ggig Vl&l Hmi i
Hmelj. Na hmeljskem trgu v 2*tcu ni bilo v pre tekli dobi nobenega popraševanja po tujem, torej tudi Štajerskem hmelju in cene za tuj bm^Jj. ki so bile ssmo na papirju, so zopet nekoLko padle. Cene za 50 kilogramov tujega, torej tudi štajerskega hmelja so znašale 90—120 K.
novelša poročila»
Majnovejfto »tstiijsko nmiino porodilo.
Dunaj, 28. febr.
Vzhodno bojišče.
Fronta nadvojvoda J o ž e fa: Vzhodno od Camparile smo razpršili sovražno poljsko stražo. Na obeh straneh Val*-pu^na-ceste so včeraj popoldne naše čete z naskokom v nenadnem napadu zavzele več višinskih postojank. „Prodorno postojanko" smo po razrušitvi obrambnih naprav radi neugodne lege zopet izpraznili, ne da bi bil k temu sovražnik kaj uplival. Vse drugo ozemlje pa smo proti večim napadom obdrža i. Dnevni plen znaša: 12 častnik, v, čez 1300 mož, 11 stro nih pušk in 9 minskih metačev.
Fronta bavarskega princa Leopolda: Zahodno od Lucka so naši napadalni oddelki napadli rusko prednjo postojanko.
Italijansko bojišče.
• Na primorski fronti je bilo artilerijsko delovanje v zmernih mejah. Naši h talci so z uspt hom metali bombe na italijanske čete na Goriškem.
Južno od Marmolate smo z letalnim napadom na sovražno pošto auko na gori O-bretta un čili 2 topa, skladišče streliva in i-taljanska kritja.
Albansko boliš če.
Naše varnostne čete so severno od kraja Mali k razpršile sovražni oddeltk.
iüsüÄ. «MtMfcmriai&J	»*	' MffBBHl
Iz nemškega poročila.
Berolin, 28. febr.
Na francoskem bojišču manjši spopadi ob Ancri, Mozi in v Vogezih,
Na macedonskem bojišču so Italijani ob kolenu reke Črne po izdatni artilerijski pripravi z močnimi si ami napadli višiu-ske postojanke vzhodno od Paralovega, katere so naši dne 18 februarja zavzeli. Napad se je pod velikimi izgubami izjalovil. Izgubili nismo ne pedi zemlje.
Njegovan imenovan za admirala.
Cesar je im noval poveljnika naše vojne mornarice, podadmirala Maksimilijana Njegov an, sa admirala.
Pogajanja med Avstrijo in Ameriko.
Iz Dunaja se poroča, da se v avstrijskem zunanjem ministrstvu še vedno vršijo pogajanja z ameriškim poslanikom. Dosedaj še ni nič znanega, k daj in kako bo naše zunanje mi «istrstvo odgovorilo na zadnjo Wilson vo spomenico glede poestrenega pod-morokega boja.	*
Vihar v ameriškem senatu.
V severoamenškum senatu je prišlo cb prilki, ko se je razpravljalo, ali se naj da Wilsonu pooblast lo, da sme razpolagati čez ameriške bojne sile na suhem in na morju, do skrajno hrupnih prizorov. Republikanec Lodge je Wilsona radi njegove politike ostro napadal.
Portugalska armada se udeleži vojske.
Švicarski listi poročajo da je poveljnik prve portngalske divizije, ki se bi udeležila bojev na francoskem bojišču, dospel dne 27. februarja v Pariz.
Razne novice.
Prerokovanje o vojski. Iz Dravske doline (Brezno) nam piše prijatelj lista: Pri nas so starčki Ru tat, Resmk, Mori in drugi že pred sedanjo vojsko pripovedovali sedanjemu rodu: Prišli bodo hudi časi. Strašna večletna vojska bo povzroč la tako draginjo, da bo »par volov veljalo toliko kot en grunt«, »za hleb kruha se bo dobilo pol njive«, »po dva soseda bosta vsak eno živinče združila v par, da bosta orala«, »od vsake brazde se bo plačeval visok davek«, »pri vsakem mlinu bo vojak na straži«, »cesar bo vojake pod eno lipo spravil«, »človek bo čoveka iz hriba na hrib klical, iskajoč po dimu, kje še kdo živi, da se združita«. Taka in enaka pr rokovanja krotijo v sedanji vojski in o njenih posle licah med naš m ljudstvom in mnoga izmed njih so se žp tudi ure^ntfila.
80 let ni spregovoril nobene besede. Pred nedavno je umrl v Londonu v starosti 71 let mož, ki je nekoč pred 30 leti iz neznanih vzrokov sklenil, da ne bo do svoje smrti spregovoril nobene besede. Tega svojega sklepa se je trdno držal. Vsa prigovarjanja prijateljev in sorodnikov niso mogla spremeniti sklepa tega moža-čudaka. Da se izogne vsem skušnjavam, kedaj prelomiti storjeni sklep, se je naselil v bajtici, kjer je živel popolnoma ločen od sveta. Ko so po njegovi smrti odprli bajto, so našli v njej vse natlačeno polno angleških časopisov, kajti ta mož-čudak je skrbno shranjeval vse časopise, katere je prejemal.
Dopisi.
Maribor. Okrajno glavarstvo je te dni poslalo trgovcem na kmetih 10 vagonov sladkorja. Sadko'ja je sec aj toliko, da ga mora vsaka oseba dobiti 1 kg. Kdor ima nadomestne karte (za delavce in bo nike), naj odre^ke shrani, ker bo še prišlo več sladkorja.
Št. Ilj v Slov. gor. Prireditev Bralnega društva v nedeljo, ine 18. februar,a se je zopet zelo dobro obnesla. 102 K smo poslali našim po potresu ponesrečenim rojakom v Posavju. Ni sicer veliko, a kar smo dali, je poslala bratska ljubezen obmejnih Slovencev. — L udje zelo bolehajo in umirajo. V ned ljo, dne 25. februarja smo imeli kar tri mrliče. Na Kre-nici je umrl posestnik-vdovec Anton Žet, j Selnici pa zasebnica Rozalija Zebot in nek delavec N p v m.! — Kuga-slinovka je v C<rkn<ci prenehala.
Jarenina. V pmieljek dne 26. februarja zve Čer je po kratk bolezni (pljučnici) sprevidena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala 691etna Katari- a Jarc, rojena Vernik posestnica v Jelen-čah. Pogreb se je vršil v sredo, dne 28. febru arja popoldne. Rajna je bila vrla in splošno spoštovana slovenska gospodinja ki je svoje otroke v gojila v slovenskem n krščanskem duhu. Ravno pred petimi meseci, 26. septembra 1916, je umrl njen mož, Janez Jarc. Svetla blagi pokojnici večna luč!
Marenberg. V n deljo, dne 11. sušca, se vrši zbor obt-n tukajšnjih mladinskih zvez pri St. Janezu po dopoldanskem sv. opravilu v društveni sobi. Na vsporelu so: poročilo odbora, volitev novega odbora, govori in deklam cije. Domačini in sosedje, pridite!
Koprivnica. Dne 4. marca ima tukajšnje katol. slov. izubr. društvo občni zbor-Mladma zlasti dekleta se zelo z^nimaio za podučne govore in dekla-macije. Zadnia igra v prid Rdeč. križu je dokaj dobro vspela.
Dol pri Hrastniku. Tukijšnje izobraževalno društvo imi v n-de o, dne 11. suSca po prvem sv. opravilu svoj redni o »čni zbor. — Popoldne iptoga dne po ve^ernicah pa ima »Dekliška zveza« svoj redni občni zbor.
Šmartin pri Slov. Gradcu. Pri nas životarimo še tako, kakor se sploh v teh časih in v tem kraJ ju da. Pred kratkim je umrla za vnetjem možganske mrene, učenka Marija S etec; hudo je tr-pt-la ker B g tudi priine na tem svetu po svoji neskončni previdnost i obiskrtje s trpljenjem. Doma je z vso skrojo že opravljala vsa de;a in bila že s oji materi mo^na podpora. Oče in 2 brata sta pri vojakih, 2daj ostamta le še mati in e^a manjka sestrica doma —Dne 14. or. m j.onoči pa je neka bolana ženska zmrznda zuaaj na prostem. Pravijo di ii je zmešah pamet.
Gotovlje. Dne 12. februarja je u-nrl v bolnici v Gradcu na jet Si po dolgi mučni bolezni v 42. letu starosti Leopold A ti ga posestnik na Gornji Ložnici pri Žalcu PoKojni je b.l mirnega značaja in katoliško narodno misleč mdž. N. p. v m.!

Strau 6.
SLOFRNSKI GOSPODA».
1. marca 1917.
Loterijske Številke.
Trst, dne 21. februarja 1917: 73 48 3 22 29 Dunaj, dne 24. februarja 1917: 42 84 34 86 33
Listi*itfe mmrn
Št. Jani na Vinski gori: Ako je tako, kakor pišete, morate dobiti podporo. Županstvo mora Vašo prošnjo sprejeti in jo poslati na glavarstvo Ako pa Vam prošnjo zopet odbijejo, pojdite na okrajno ■odnijo in pri tamošnjem okrajnem pomožnem odboru prosite pomoči. Napravite novo prošnjo in navedite vse tiste reči, kakor jih navajatr v pismu. Ako tudi tukaj nič ne pomaga, pa pišite pomožnemu odboru za družine vpoklicanih pri cesarski namestniji v Gradcu. — Vino, ki je določeno za prodajo, sicer morate naznaniti, a ni Vam ga treba ob-dačiti. Naklado plačate ssmo od vina, ki ga popijete doma. — Delavci v Oplotnici: Ako ima trgovec kaj sladkorja v zalogi, Vam
fi mora na vsak način dati, seveda ne brez kart. Ako ga za karte ne obite, se pritožite na okrajno glavarstvo. — Dopisnikom: Ker «tavni stroj še vedno stoji moramo dati cel list staviti na roko, radi tega smo morali dopise močno krajšati ali pa odložiti za prihodnjo številko. Prosimo kratkih poročil. — Žene v Ragoznici pri Sv. Barbari: Vaše želje so opravičene. Napravite prošnje za dopost in navedite v prošnjah, da sta v celi občini samo dva moška (70 let stara) doma. Prošnje naj županstvo potrdi. Pošljite jih nato možem, da jih predložijo pri raportu. To je najkrajša p it, da dobijo črnovojniki dopust. — Partinje pri Sv. Juriju: O dotični zadevi smo dobili zanesljiva poročila. Povdarjamo še enkrat, da se sme od komada živine odtegniti samo 5°/0 od skupne teže in ne kilograma več. — J. B., Mursko polje: V taki obliki ne smemo priobčiti. Bi nas zaplenili. Pozdrave! — Dramlje: Pojasnite nakupovtlcu svoj položaj, in če to nič ne pomaga, se takoj ekspresno pritožite na okrajno glavarstvo. Ob enem pa pišite tudi deželnemu odborniku g. dr. K. Ver-stovšeku v Gradcu (deželna hiša).
Listnica upravniitvs.
Raznim vprašalcem: Vsak dan dobimo obilico vprašanj radi inseratov (oddaja služb, prodaja posestev itd). Vprašalce opozarjamo, da odgovarjamo edino na tista vprašanja, katerim se je priložila znamka ali dopisnica za odgovor. Ako se pa zbere več vprašanj ali ponudb za en iserat, ne odgovarjamo vsakemu vprašalcu posebej, ampak pošljemo vse ponudbe dotični osebi ali tvrdki, ki je inserirala.
„Straža" in „Slovenski Gospodar" se še
prodajata v naslednjih krajih: Maribor: tobakarna Ane Kresnik, Franc Jo žefova cesta 55; tobakarna Katarine Maher, Magdalen-ski trg;
tobakarna Jos. Ortner, Schaiidpl. 2; Panorama, Grajski trg 3 ; papirna trgovina Josipina Lagler, Schmidplatz. Ptuj: tobakarna Marije Martini, Glavni trg. Sterntal pri Pragarskem: Matilde Cizel, baraka U. W. I. Gornja Radgona: trgovec Franc Horvat Mala Nedelja: trgovec Franc Senčar. Poljčane: organist Franc Fekonja. Dobrna pri Celju: tobakarna in pekarija
Alojzija Ropan, Petrovce: trgovec Josip Polanec. Nova cerkev pri Celju: trgovka Antonija
Jankovič. Laški trg trgovec Josip Osolin. Vransko: trgovec Ernest Brezovšek Kozje: tobakarna Vahčič. Zagorje ob Savi: trgovec Karel Uršič. Andric pri Gradcu: tobakarna Marije
. Schlacher. Ljubno na Gornjem štajerskem trgovin»
Ruperta Nikl. Dunaj: Papirna trgovina Katarino Peštal, III. okraj, Schutzengasse 30.
Domače mline (železne žrmlje), s katerimi lahko vsak otrok vsako vrsto žita melje, preskrbi Janez Dajčman, posestnik v Selnici ob Muri, p. Št. Hj v Slov. gor. 109
Viničar se sprejme. Nastop takoj Amalija Lorber, Sv. Peter pri Mariboru. Vpraša se FreihiuBgasse št. 6 Maribor'	84
Hišnika iščem»
Soba, kuhinja. Več se poizve v uredništvu ali Bis-markstr. 13, pritličje na desni.
Velika izbera vseh
cevifar&kih Izdelkov
posebno lestnih čevljev. Zunanja naroČila se takoj izvedejo. Štefan Strašefc. čevljarska delavnica in največja zaloga čevljev, Celje, Schmiedgasse 3.	164
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu
Dolenjske Novice
vsi dolenjski rojaki ki živ te na zelenem Štajerskem Naprej p'afana let^a naročnin» 3 kront.

Maia BBtftXBias&tl*i<
"k
v
Malo posestvo, obstoječe iz lepe hiše, vinograda, kateri je v najboljšem stanu ter lepa njiva in sa-dosnik se proda Vpraša se pri Heleni Vrlič. Ložane, Sv. Peter niže Maribora.	170
Dva če /ljarska pomečnika se takoj sprejmeta za lopo in priprosto delo. Stalni zaslužek. Sprejme se tudi čevljarski pomočnik-invalid. Štefin Strašek, Celje, Sthmiedgas. 3. 163
Iščem pridno deklo. Plačilo 20 K na nesec in 1 par obuval. J. Ko-pič, nadučitelj v Št. Lenartu v Slov. goricah.____ _149
Kuharica z letnimi spričevali, išče službe. Naslov pove uprav. Slov. Gospodarja pod .Kuharica štev. 124."___
Kupim kostanjev les vsako množino in plačam po najboljši dnevni ccni. Jos. Zajelšnik, trgovec v Št. Jerneju pri Ločah. Staj. i
Malo posestvo j
je na prodaj, meri štiri orale. */«	i
orala vinograda, njive in sadonos-	!
nik. Cena 9000 K. Posest. Barbara	j
Lubej, Počehova št. 246, občina	t
Leitersberg pri Mariboru. 130	j
Kdo kaj ve o orožniku Jakobu Kačičnik? Ali je kje v orožniški službi, ali je moral na fronto? Slišal sem od neke strani, da je še živ, a gotovega ne vem nič o njem. Naslova ne vem, ker mi že od 12. aprila 1916 ni nič pisal. Doma je od Sv. Lovrenca nad Mariborom, služil je pa v Celju kot desetnik pri domobransken polku. Prosim cenjene bralce Slov. Gosp. in sobojevnike, če kateri kaj ve o njem, naj mi pošlje natančni naslov, ali pa mu naj sporoči, da naj sam piše na naslov: Jožef Jurkovšek pri Sv. Lenartu nad Laškim, Slov. Štajersko. Ako mi ve kdo poslati natančni naslov od njega, ali mi kaj gotovega naznaniti o njem, dobi lepo darilo.	141
Pridnega in močnega pekovskega pomočnika ali učenca sprejme s celo hrano in plačilom Ivan Bohm, Fram pri Račah. Štaj.	144
Naznanilo beguncem. Kot predsednik Gospodarske zadruge za Goriško okolico in zaupnik Dunajskega odbora za begunce iz juga naznanjam svoj sedajni naslov: Ivan Mermolja, Gačnik 72, pošta Pesnica pri Mariboru, Štaj. 190
Učenec mo ue postavt iz boljše hiše se sprejme v trgovino z mešanim blagom Mart». Ogorevc, Konjice.	89
Sprejme se učenka v trgovino z mešanim blagom. Starost 15 let. Znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastop takoj. Peter Fleck, trgovec z mešanim blagom, Sv. Duh-Loče. Šta-
165
A&tiO fti*
Učenec, ki mora plačati za učenje, se sprejme takoj pri g. Cverlin, krojaški mojster, Maribor, Teget hofova nI. 28. Ima tudi hrano in stanovanje tam.	143
Vrtnar išče takoj malo hišo z večjim stanovanjem z boljšo njivo, boljše zemljišče, če mogoče z vodo za zamakanje, proti mesečnemu odplačilu za več let. Velja v vsakem slovenskem kraju, le blizu želi postaje, pošte, cerkve in ob boljši cesti. Če kaže, bi se tudi priženil h pošteni hiši. Tozadevne ponudbe se naj pošljejo kmalu na naslov: Jožef Rober, vrtnar, Hotel Post, St Anton am Arlberg, Oberland, Tirol._142
Gostilna zidana za gostilno in trgovino z gospodarskimi poslopji, vse v najboljšem stanju, stoji zraven cerkve na Slovenskem Štajerju, dobro mesto. Zraven 1 oral posestva. Se radi vpoklica k vojakom takoj proda. Vpraša se pod „Gostilna štev. 13 iu pri upravništvu „Slov. Gosp." v Mariboru.
Po plazu meseca januarja je bila uničena moja hiša in gospodarsko poslopje v St. Jungerti št. 26. Č. g. župnik v Galiciji, Avguštin Ja-ger so mi darovali 20 K, č. g. kaplan Konrad Jarh 1 K Bog povrni stotero blagima gospodoma! Jožef Antloga, posestnik. 180
Automafična mišinoa
za podgane 5 K 80 v„ za miši 4 K. V eni noči bb n» lovi po 40 miši. Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske žu želke „Rapld" polovi na tisoče že-želk v eni noči, K 3*70. Povsod naj boljši uspehi. Mnogo pohvalnih pi sem. Se pošilja proti povzetju. Po štniEa 80 v. Razpošiljalnica Tint-ner, Dunaj III./72. Neuburggasse St. 26._(1 Lanzlrtl
Sprejme se takoj močen fant-uče-nec z dobro šolsko izobrazbo v trgovino pri Anton-u Cvetku v Podčetrtku. Prednost imajo isti, ki so se že nekaj časa učili. 106
Kovači poz r!
V Hotinji vasi p. Slivnica pri Mariboru se sprejme kovač, tudi invalid. Nekaj orodja se dobi v vasi. Mesto stalno z dobrim zaslužkom. Blizu železniška postaja. Najboljša zveza z Mariborom. Oglasiti so je pri občinskem uradu v Hotinji vasi, p. Slivnica.	101
Lonč iskn oouio^nka
enega pri „šajbi," ki zasluži pri hrani 12—25 K na teden, enega pa pri pripravljanju, ki zasluži 6 12 K, sprejn.e takoj lončarski mojster Franc Rsušp v Framu pri Mariboru.	155
Konja z opravo vred proda lončarski mojster Franc Rajšp v Framu pri Mariboru.	156
Gostilna t Mariboru
na lepem prostoru v sredi mesta se takoj proda. Lep vrt, gosrodar- ; ska poslopja s hlevom. Cena 46.000 kron. Pismene ponudbe na nprav-ništvo pod „gostilna v Mariboru štev. 157."
Sprejme se gospodinja v župnišče. Pisma na upravništvo.	158
Potoval» i uradniki in ur« d ni c»'
se sprejmejo pri okrajnem vodstvu c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in sirotinskega fonda (oddelek vojno zavarovanje) v Ptuju, minoritski trg. Stalna plača. Vprašanja na pisarno v Ptuju, minoritski samostan.	159
Stavbenik in tesarski { mojster
Jožef Nekrep, Maribor, Mozart- j strassc 5'- se priporoča con j. ob- ; činstvu za vsakovrstna stavbena i in tesirska dela. Teiefon šter. 15/VIII. Maribor.	160
Služba cerkovnika i 3 organ ista v
Koprivnici se razpisuje. Nastop 15. aprila ali takoj. Prosilci se naj obrnejo na cerkveno predstojniš- : tvo. '	179
V Laporju pri Slov. Bistrici se takoj sp'e.me v službo organiat in cerkovnik. Oglasijo se naj samo taki, ki so samskega stanu. Harmonij na razpolago.	178
Kdo kaj ye?
Iščem svojega brata Ferdinand-a Ljubeč. Pogrešamo ga že od 13. novembra 1916. Nahajal se je na goriški fronti. Služil je pri peš-polku št. 47. če kdo kaj ve o njem, naj sporoči na sledeči naslov: Martin Ljubeč c. in kr. sap. stotnija 7/3 tehnični tečaj 10 A. K. vojna pošta 510.
pim
kislo zelje kg 60 v., korenje kg 32 v., jedilno belo repo kg 18 v., rdečo peso kg 30 v. Poaudbe se naj pošljejo na Ed. Leier, Maribor.
174
Najemninska hiša
v Mariboru, v bližini koroškega kolodvora, enonadstropna, z veliko kletjo, lepimi stanovanji se radi odpotovanja proda. Ugodna naložitev kapitala, čisto obrestovanje 6'/,%. Vpraša se Klostergasse, vež bališče št. 1, pritličje, levo 175
Kupim dvoje močnih težkih
vpreinih konj
ali pn dam (zamenjam s primernim nadavkom) za nje težko kobilo (16 pesti visoko) in mlado lepo žreb i c o. Dervušek, stavbenik, opekarna, Leitersberg, Maribor.	176
Kupiti želim dobro ohranjen harmonij. Plačam takoj. Ponudbe z natančnim opisom in ceno se naj pošljejo na naslov: Upravništvo Slovenskega Gospodarja v Mariboru.	168
Kuharica vajena kmetskega in tudi mestnega dela, zmožna sloveaskega in nemškega jezika stara 37 let z mnogoletnimi spričevali želi primerne službe. Pod: Št. 40 pošta \ Ivanjci, pri Radgoni.	16ft i
redni občni zbor
„Posojilnim*, v Vojniku"
reg. zadruge z neomejen« aavezo,
kateri se vrti v nedeljo dne 4. marca 1917 ob 3. ari popoldne v pisarniških prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3 Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev nadzorstva, o. Nasveti.
K obilni udeležbi vabi uljndno
Odbor.
Opomba. Ako bi občni zbor ob tej nri ne bil sklepčen, vrši se eno nro pozneje drugi občni zbor, ki je brezpogojno sklepčen.	172
Št. E 512/16
Dražba in poziv za napoved.
Na predlog hranilnice mesta P:uj se vrši dne 27. marca 1917 dopoldne ob 9. nri pri tej sodniji, soba št 2 na podlagi sprejetih pogojev dražba sledečih posestev: Zemlj. knj. Sv. Bolfenk vi. št. 71, s slamo krita, lesena hiša št. 55 v slabem -taaju in slaba gosprdar-ka poslopja; cena 2143 E 56 v. Vinograd v izmeri 47 arov 84 m4; pašnik, pozd in travnik v skupni izmeri 2 ha 67 a 74 m8. Cena 1557 K 37 v. Zemlj. knj. Sitež vi. št. 162, propadla viničarska hiša, pašnik, Djiva, v sknpni izmeri 37 a 50 m2. Cena 192 K 50 v. K posestvu Sv. Bolfenk, vi. št 71 š-s spadajo sledeče pri-tikline: 1 vinska preša, 1 kad in 3 sodi v cenilni vrednosti 155 K. Pod najnižjo izklicno ceno se ne bo prodajalo. Zem-Ijiško-k-jižni nr»d mora zaznamovati, kedaj se vrši draž-banje. Upniki morajo svoje zahteve pravočasno naznaniti sodniji.
Okrajno sodišče Ptnj, odd. IV.,
dne 20. februaija 1917	177
Kmetijski« zadruga v Račah
kupuje okrogel ¡n tesa les.
—
Sijajna bodočnost
je zagotovljena novim srečkam avstr. Rdečega križa in turškim srečkam! Nakup teh izbornih srečk po-menja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju
veliko bogastvo!
Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
dm milil >i%a kroni
Pogodi za naknp teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo!	192
Srečkovno zastopstvo 16, Ljubljana.
Bog, vsemogočni vladar življenja, je dne 21. svečana rano poklical k večnemu življenju blagega, častitega gospoda
Ivana Ogradi,
začasno vpokojenega kap lana pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v najlepši mo,4ki dobi 37 let Bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala vsem, ki so dobremu pokojniku Jjubeznjivo lajšali zadnje ure zemskega bivarja! Bodi jim Bog bogat plačnik! Zahvalimo se tudi vsem p. n. vdeležencem pogrebnega sprevoda, zlasti veleč» stitim duhovnim sobrutom od blizu in dilei (iz Ptuja), gg. misijonarjem >n oo. kapueinoin, dalje čč. šolskim (s šolsko mladino) in usmiljenim sestram, posebno tudi g. pevcem pod vodstvom g. org. Karla Bervar, slednjič vsem, ki so s sočutjem in molitvijo slavili zadnjo pot bla-gopokojnika! Naj bo vsem $o plemenito delo kršč. ljubezni do bližnjega šteto v obilno za-služenje, dobremu g. Ivanu pa tolažba in «a-gotovilo večnega veselja. Spom n njegov naj bo molitev!
Celje, dne 23. svečana 1917. Franc Ogradi,
opat.
Ifsi^■.■■k i: -

zadruga z n«©meje?i© mm
Mrauiliie tfloße
o^SSf^U« P« * , od 1. in 16. * a*«8i?u 50 vkrtB L5 b	pred tivigom. Nevadigujenot o«
fc-Husent jišvjj» n dewjiafcra« vsakega l*ta pripife i«® ter,	t»-le obrestujejo qp^jtm^Js a*
¿TR^Äi MVdd«V k®t ffog», BS & bi B»
tief »4M» i* H ü W stranka i
•!..«..'>,___.k -u__t
Uradne ure
petek is wgawkj dan eJ, %
■k» M«Uij« ed 8. de pel 10 «se to" m ^plaöuje se redse bcjs^ »h ar»r h» <m esj«jö vsak daa od 8. dr 12. a»
Uradni prostori
K KUtbwjyo t »iuontskeu» samoetes* v Ptuja.
t MALI* NAZNANILA |
tu besede tuu 6 vinarjev, petitmrta 18 rim. Mrtraška oznanila b «fctsls vsaka petitrrsta 24 v, Izjav, in Poslano 86 rinarjer. Žareč teatao objavo znaten popust. In.er.tt m «prejemajo le proti predpl* Sila. Zadšji čas u sprejemanje inseratov torek opoldne.
1
Išče se voznik b enim ai drema
S aroma konj za izražanje le^.a (blo-ov) iz gozda na žago. Eonjska krma preskrbljena, zaslužek na dan 1» pa konj 60 K garantiran, gozd leži pri Vnzeniei na Štajerskem. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Janko Tarčar, Grade«, Katzianer- ; gasse 10.	__88
lionlak« |
Pri slabostik rsled starosti i» te- j lavah v želodsa je konjak očiičen (dest>l ran) iz starega v na te rti «toletij znan kot najboljše sr*detre ■a dolgo življenje in cjačenje. Pošiljajo se steklenice, ki rsebn- j jejo 4 pollitre 12 let starega konjaka franko za 40 kron. ; fletnega konjska, čudnodobro ns- j pevajoče sredstvo za vdrg «jenje • ri trganju v čl «s kih 4 pol-H trske steklenice 13 K. Prodaje 5 se tudi vino ed 66 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgaadsd ( liter po 3 K <0 t Benedikt Hsrti, veleposestnik, grad GUlič pri Ko-ajicsh, Štajersko.	1 Kienr.
„Solzna Avstrija."
Kcjigo ood nnslevem „Solzna Avstrija" s 26 krasnimi pesmimi, bkra-ieno s slikami, pižlje Matija Belec pri Br Bolfs-nka v Slov. ge ricah, via Ptuj. Štajersko, rsakeau, ki mu pošlje zasek 1 krono 40 v v denarja ali pa t norih aepo rabljenih poštnih znamkah. Ta s» o min na svetovno vojno, naj nr manjka v nobeni hiti! — Nov; krasna Romarska Marijina pesen oa 80 vinarjev. Na brezplačna na Točila se pa nemormo ozirati 1 68
Dvonadstropna
hiša
«raven ie drugo poslopje, eov» aidana za pekarijo. Peč z paro ss posivi z glavarstvenira dovoljen Jem. Na prav dobrem prostore todi na daa do 200 hlebov tnjegi kruha. Stanovalci plačajo as Isti 4600 kron. 8e pod lahkimi pogoji n 60.000 kron proda. Vpraša s. v j&ozartztrasss 59, Maribor. 66
Kupim
domačo slivevko • • žebelni vosek • • • vinski kamen«
niklaste ali iz jekla K i 14'— in IS K, a radia« svfe-, lebus pleič» K U — 3f — 23.; 2 Ia kilesjem K 24 - »—J z ¡radi»« uritiohno piosäe K SS': 82—, S«"—, c precinijzkim ko- i lesjun K M•—, mkiu »š satogljive	K 86'-
80*—, riata ara s nateglli?»' z&pertaies K S«" -,	\
nc j«»'««. Zast»j»va äst»-: Ijena, ali pa denar Msa|, P*-' $itja se perseti«; as h jiiče pretä yra#ni«s« BiksssH« i dsaMfja pelag St v ea	'
Prva tivaria wr\ Ivan Konrad,
e. 1. k. dvomi d*bavMj v B?tac \
m »a	2 J) 1
Tlako množino po najriiji ceni.
Ponudbe naj se pošljejo: Sv. Šsrec, trg., Maribor, Tegett-
hof-ova ni 67.
91
Meč;« učenec se sprejmi t za! Barevn, Kaiserstrsose St. 18 Ma
ribor.	68
Uienec se takej sprejme. Pred
»•fit ima tak, ki st je že nekolike učil čevljarstva. Štefan Straiek čevljarsva delavaica Celje, Kova ieva nliea it. S	88
Dobri eevljl po ceni.
Poiiljam vsepovsod proti povzetja sledeče obuvalo in sicer tako dolgo, dokler bo kaj zaloge po najnižjih fabriikih cenah: Otroške čevlje s klobučerino in podplati iz linoleja it. 19 do 2« 4 K. Otročji čevlji, prima kakovosti z močnimi prob-kov aastimi podplati it. 21—¿6 6 E. Dobri čevlji h. ženske iz dobočerin« z debelimi skosi za šitimi klobačeviaastimi podplati it 87 - 43 li E. (D »oje čevljev). Močni moiki nsnjati čevlji s pri bitimi lesenimi podplati it. 42—46 21 E. Naslov Raeolf Werdisbeim te^arniita zaloga čevljev, Gradea, Spmjasse ti.
V i n 1Č a r, ki se razume na ame-riike vinograde ter je zanesljiv delavec in ume tudi nemški, ima
2 delavski moči, večletna spričevala, se takoj sprejme. Vpraša se v žup-nišču Hengsberg pri Wildonn na Srednjem Staj.	v 104
Vabilo
na ©Mili zbor
Kletarsk« ga društva v Ormožu,
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
ki m Trši r četrtek dne 8. sušca 1917 ob 3. ari popoldne t društveni sobi Klet. gostilne t Ormoža. DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika o lanskem občnem zbor«.
2.	Poročila načelstra in nadzorstva.
3 Odobrenje račnnskega zaključka za leto 1917.
4.	Razdelitev čistega dobička. >
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, m vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in dnevnem reda, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih članov.	U 162 Načelstvo.
Vabilo
na občni zbor
Ormožke posojilnice ▼ Ormožu,
Mg, «aftraga i neom »aveno
ki «e rrii t četrtek dne 8. «aiea 1917 ob.l. «ri popoldne t uradni sobi posojilnice.
DNIVNI BED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstra.
2.	Čitanje zapisnika o lanskem občnem zboru.
3.	Odobrenje računskega zaključka sa leto 1916.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in istem dnevnem redu, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih članoT.
161	Načelstro.

Vabilo
na VIL redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice ▼
Ptuju
reg. zad. z nem. zavezo.,
mm' m® ________________
ki se vrši, dne 5. marca 1917 ob 9. uri dopold le^T uradnih
prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.	JSf f
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916.
4.	Razdelitev čistega dobička
5 Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti, Trši te eno uro pozneje dragi občni zbor z istim dneTnim redom, kateri prezpogojno veljavno sklepa.	167
N»8els!vo.
Vabilo
lin redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Pilštanju
-	T®H< »adrBfla a Mam, zavene
ki se Trši t nedeljo dne 11. marca 1917 ob 8. uri zjutraj t uradnih prostorih na Pilštaigu.
SPOREDU
1.	Poročilo načelatra in nadzorstra.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1916.
3.	Slučajnosti.
166	Načelstvo.
Havbični polk St. v Mariboru ponudi gnoj od 150 konj poSenši s 15. marcem 1917. Ponudniki se vabijo, da stavijo svoje predloge v nadvojvode Viljema vojašnici ▼ Mariboru pri zapovedništvu
Zahvala.
Podpisana vdova po svojem, dne 1. ki-movca 1916 umrlemu možu Ivanu Bezovšek izreka s tem v svojem, kakor tudi v imenu svojih mladoletnih otrok vrhovaemu zastopu „Fonciere," Peštanske zavarovalue družb« v Gradcu za kulautno izplačilo cele zavarovane svote vkljub Čisto kratkemu obstanku zavarovanja najiskrenejšo zahvalo ter priporoča to družbo oziroma njenega zastopnika, gosp. JurSiča v Gornjemgradu k sklepanju zavarovalnih pogodb vsakemu natopleje. Sv. Lenart, dne 2. svečana 1917. 7	Ana BezovSek.
oooooooooooooo o	o
o o
Cvetje
iz vrtov sv. Frančiška
(glasilo HI. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo let* 2 K.
O O O
o o
oooooooooooooo
arna sv
«piefem* »sa tiskarsko stroko »padajoča dela kakor: Časnike knjige, brošure, stenske in druge koledar]«.
3a vi4 ii ,majske uradi spovedne ia misijonske listke s črnim, rdečim aM modri k fikom. uradne zavitke t natisom glave ter razne eznaiiilne napise Z« »lavni ofečinske, šolske in druge urade uradne zavitke, oznanila, napis« -ugiase, plačilne predpise, prejema* potrdila itd Za obrtnike a <rgo>e« punui, tavitke, okrožnice, račune, opomine, menic«, cenike, dopisnic« naslovnice, letake in lepake s črnim in drngobarvnim tiakom. Za posojilnice, zadruge in druMva: pravila, zapisnike, pristopnice in upre jeumiee, letna poročila, računske zaključke, društven« snake, rabila itd.

Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor
rila v
il&JBÜlNRSS Hill!
Trgovina iiskame sv. Cirila
MARIBOR, r lastni hiši Koroška cesta štev. S
pripereča sveje velik» zalogo raznega papirja, peresnikov, peres škatijsc za pereenike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (Vi-ranih in belih, r vseh velikostih), trgovskih knjig, noticor, pismenega papisja r mapah in Skatijah, razgiednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske), ruspels rneh velikosti, molitreniki, noleld, nrettfcjk», Ikapnlirji. — Ši&mbilge za urade in dr. — Postrežba točna ia solidaav
Btran I.
SLOVENSKI GOSPOBAV.
t, marca 1917
m
dska hranilnica i
regisfpovana zadruga s r>e^m. zaveza
srama Hranilne j\m oi Tseteia, is jife obrestu« is
4°lo.
Za nalaganje denarja po pošti m'na razpola gopo-ložnic« c. kr. poštne hranilnice aa Dunaju št. 92.466.
Rentni davek plačuje s&dmga gsssa
Poselilm tlaie
članom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji Vknjižbo in drugo zemijeknjižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke.
ur®
vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne
16
MT »Hotel Beli vol . Graika (cesarja Viljema) cesta it. 9.
Semena
zanesljivo kaljira kopajte samo pri tvrdki
Ivan Ravnikar-Celje*
Na primer: deteljno seme, pego Mamut, rdečo in rumeno, različno travmo seme, vrtno in cvetlično p« najnižjih dnevnih cenah.
Razglas.
Gospodinjska tečaja %a kmečka dekleta se bodeta vršila na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. in sicer po tri mesece: Prvi se začne dne 2. aprila in bode trajal do 30. junija, drugi od 9, julija do 6. oktobra.
V vsaki tečaj se sprejme do 25 deklet Štajerk. Prostih mest je 10, druge plačajo za cel tečaj po 100 K. Prijave sprejema podpisano ravnateljstvo za prvi tečaj do 15. marca t. 1. Prošnjam za sprejem je priložiti domov-nico, zdravniško spričevalo, spričevalo o nravnosti in šolsko spričevalo. Za prosta mesta, je potreben tudi izkaz o premoženjskih razmerah.
Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št Jurju ob juž. železnici.
..Usnjelirmr4
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-akušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatorej velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenioi za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in preprodajalci dobe popust.	129
133
Kislo zelje,
belo repo,
kupuje trgovina Poš,
Maribor, Koroška cesta 20. „

»
Sadjarski tečaj, spojen a travništvom in vrtnarstvom sa bode vršil na dešelni kmetijski šoli v St. Jurju ob juž. žel. 2 tedna v prihodnjem mesecu marcu, začenši v pondeljek dne 12. ter se nadaljeval 1 teden meseca julija. Sprejme se do 25. vdeležnikov. Prosto hrano in stanovanje jih dobi 10, drugi morajo plačati za to za cel tečaj po 85 K. Prijave sprejema podpisano ravnateljstvo do 4. marca t. 1.
Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. šel.
Otvoritev kleparske obrti!
U3oj; m si ul udno nazcaniti, da sem v Maribora, Grajska ulica štev. 28, (Bu? ggasse) otvoril dobro opremljeno
kleparsko delavnico.
Prevzamem v izvršitev vsa v mojo stroko spadajoča nova dela kakor tudi popravila. Z velespošto vanje m
Madso Uss&r,
koncesijonirana inštalaterska obrt za napravo 103	plinovih ia vodovodnih naprav.
i
132
Sprejmemo
veščaka - cenifca
Vsako množino m
kapi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
131
Gonilne jermene
takoj razpošilja Kattner 8 Co., Gradec 46. Brzojavni naslov »Gigant«, Gradec. i Kien.
za klavno in plemensko živino. Reflektirano le na absolventa kmetijske šole m izvrstnega strokovnjaka s splošno izobrazbo dobrega raČu- j ^__J
narja, sploh zmožnega in zanesljivega delavca. \ ~TT~--— IT~T~™ " """"""T
Biti mora tudi vojaščine prost. Ponudbe z j ViflOSffiOfliki POZOf! izpričevali se naj vloži na: Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. Plača primerna in dijete.

Cela oprava za
valj eni mlin
z dvema strojema se takoj ugodno odda. Ogleda se lahko vsaki čas pri trgovcu Maks Čakala, Št. Jurij ob Tabora.	na
Nobenega zobobote
[ Nobenih niči brez spanja. Sredstvo „Fide*" smsaj tuje bol pri * o tli h zobovih, kakor tudi pri cajfcol; troovratonm, revmatičnem zoboboln, kjer sa it *x. druga sredstva bila zaman. Ak« nI uspeha, s« poiij» «»■ar nua|. Cena K l'B0, 3 škatljice K 4 —. — Nobt-^a inm.j na aohovih več! Buežnobelo zobovje se doseže s sredstvom ,Xiiisov» vodi sa sobe." Takojšni oapeb Cwi 2 K; 8 steklenice K 5. K«Taeay, Koči«* 'Kaaebau), I. Portfach li/Z «0, Ofrrsko.	2 H. Sek
Na ¡«uho cepljene trte so na prodaj, same najboljše rodovitne vrste in sicer I. vrste. Vse trte so cepljene na Riparia Portali3 in Gothe štev. 9. Cepljene trte so zelo močne in lepe. Trte so popolnoma zaraščene in jako lepo vkoreninjene, zakar se jamči Dobijo se tudi cepljene trte posebno močne (l. 1915). Cena po dogovoru. Kdor si ! oče naročiti zelo močne in lepe trte naj se blagovoli oglasiti pismeno ali ustmeno pri Francu Slodnjak, trt-nar v Rotmanu, pošta Juršinci pri Ptuju (Spod. Štajersko).	98
„P»n«raiiia-International"
Maribor, Gr*jak» trg itov. 3, ».raven gcatllnu , k irnemt orlu" se > rioornia n* obilen obisk. Odk«Ttj cel dan. Vstopnu* 80 v, otroci 20 v. Predstava traja 26 minot. Vojni d godki iz vseh bojišč pokrajine vs h dežel celega sveia v narav ai vel kosti, si kovit« | in resnične. 7 malo d*narja in maio izgube, časa se vidi mnogo Miri ' mivosti cel».» iveta. Kilor si enkrat ogleda „Panoramo," piide zopet, ker to vedno nove predgta t:
Čevlji
z lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožahovina.
Št 26—28 K 14-—. „ 29-34 K 17'—. „ 35—38 K 20-—. „ 39—41 K 23—. „ 42—46 K 26—. Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena. Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v.
M. Sekram, Maribor ob D.
GOSPOSKA ULICA.
8«
Cement
prodaje Zadruga v Racah. 646 k
Sfere cape in ennfte
kupuje po visokih cenah, vsako množino, Jaoka Artman, Št. Jnr ob jaž. železnici.	7M
ipijice m svinje.
Cena 1 steklenice je K 120. O dobfem ačinke» anjn teh kapljic imam mnogo priznalnih in po« valnih pisem. F* PfUtl, mestna lekarna v. fcr. orla" Maribor, Glavni trg št. 15.
Zahvala,
NImsi verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko ,prepričal, as res ¡pomagajo, Vsm izrekanj lepo hvalo t«;
i« zdravil-, vse® rrinjerejctsi. Prosim, pošljite mi «pet ¡svinji
!|le »	*-*—----' " ' " "
m
SJ1« airds-iioo In »icer Mtro kakor mam« 6 steklsnla. S psa&sm* s Skorjanc.
Braila;* rjui, d»» 6, tvgaste 191».
tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podlage za ploske noge, brgle, umetne ude kakor roke in noge L t. d ter pokončne držaje in druge različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu izdelnje izvrstno in dobro staro-znana tvrdka
Franc Podgorlek,
bandažist, s« Maribor, Burggasse 7>
MUZEJ

Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važna
pr©dmete? osobito vojne spomina
izdajatelj In zaJoftnik: katoliško tiskovni* društvo.
•dgovorni uradni*:, V® koala v BtnpajK
«Tisk tiskarna sv» Občila x Martber^