V-"-::- ■ V • ' _ - . . . ., < ^ ^ V • v - • , ~ ; •- ' I Edini slovenski dnevnik v Zjedinjtmh * T A ^^ \T A ■ ^ ■ A I only StoariaTW in tfof | drzarih. I I f\ W 1X1 JA K I I I I /I United States. Izh^ia rsak din izvzemši nedeQ bi | ' ^ 1 m ^ I X ^ i .^ 1 / 1 / 1 E | Issued every day except Sundays £ praznikov. ^ | and Holidays. $ Ust slovenskih delavcev v Ameriki. .■i i> M ii ——i■ . mmmm—mmm—^mmmm—mm—mm—mg——■ ■ ■ ■ ■■ ggggg—— » ^^^^ * ■ ■ ...... TELET OH PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered m 8econd-Cla»e Matter, September 21, 1903, aft the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Cosfrou of March 3, 1879. TELEFON PISARITE: 4687 OORTLANDT. NO 260 — ŠTEV. 260. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 5, 1910. — SOBOTA, 5. LISTOPADA, 1910. ^ VOLUME XV ITT — LETNIK XVHL Iz delavskih krogov. Izgradi v Piftsburgu. o Krojaški it raj k T Cbicagi se bo naj-brie razatnl tudi na New York, Philadelphia in Cincinnati. POLOŽAJ V CINCINNATI. HLovirukki polirerji in steklarski de Uvel upajo, da bodo štrajk kmalu končali. Chirafo, UL, 4. nov. Predsednik chieflj^kega sveta od United Carmen,! .Makri* of America je izjavil, tla se hod«* krojaški .štrajk uajbrže razširil tudi na me*ta Xew York, Philadelphia in t 'iocinnati. ker se je izvedelo, da izdelujejo krojaške tvrdke v imenovanih mestih dela za ehicaške tovarne. Odredila so se poizvedova-nja iu ako se to obistini, bode predsednik <»d National Council imenovane delavske zvece Thomas A. Riekert odredil jpeneralni štrajk vseh krojaških delavcev v Chieagi, New Vorku, Philadelphiji in Ciuciunati. Dva tovarnarja sta se že ndaia zahtevam delaveev in dovolila skrajšani delavni fas. Voditelji Štrajka w. j delavei *o mnenja, da je to dobro znamenje iu dn se Sode štrajlc kmalu Delavski ultimatum t Cincinnati. Cincinnati, Ohio, 4. nov. Krojaški i delavci, ki sni uposleni v 8 tovarnah, s« (Kirvdili »hod, na katerem ho sta-I \ili tovarnarjem ultimatum in zahte-vali ml njih, da morajo ustaviti jkv--tlianje obleke v Chicago, ker sicer 1 t »i delavei bili prisiljeni pričeti s | Itfredi V Pittsburgh Pit t »bor g, I*a., 4. nov. Mesarski pomočniki iu izdelovalci klobas, ki »e nahajajo na štrajk ti, so napadli delavce, ki »o hoteli iti na delo, in vozniki', ki prevažajo mesne izdelke. !Višlo j*4 do krvaviU Kj>opadov. Vozniki so se morali z vozovi vrniti nazaj v tovarne. Štrajkarji ko hirali kamenje in ojteko. Policija je areto-vala roditelje. Eden delavee je bil inecei {»oškodovan, ali so g,a tovariši i »Mlnesli, pred no ne ji- moglo dognati I njeffMO ime. Situacija pri itrajku kovinarjev in * steklarjev. f Ivo vinski polirerji v New Yorku pričakujejo, da bod« njihov štrajk kmalu končan. Predsednik njihove /veze se je zdaj mudil v Philadelphi-ji. kjer so tudi polirerji štrajkali. Ker je štrajk v Phuadelphiji končan, upajo delavci, da se to zgodi tudi v New York*, kakor hitro se vrne predsednik Paly, ki hode vodil nadaljna podajanja z delodajalci. Tudi steklarski delavei bodo mor-' da ie v ponedeljek stopili v delo, ker ^o imela dosedanja pogajanja j>ovo- , 1 jen nape Ii. Velikanski hotel. X«-w York Central železnica ImmIc i.a blorku med Madise-hih kot nravnost ni ai^stel ali radikalni soeijalisti in anarhisti, med njimi Krna fioldman, so ga ugnali v kozji rog in mož se je zmuznil iz d\o-rane. Izvaoradno cena vožnja s krasnim pamikftm nemške proge GROSSER KURFUERST ki odptaje v Bremen dne 10. novembra Cena do: Bremena ............$21.00 UaMJwie ........... 28.76 Reko ............... 29.50 fc^h.....- - ^ -...... , Ekspresni štrajk. Položaj še kritičen. i Organizacije vseh večjih mest so pri- i pravi j ene na generalni štrajk. ZADNJA POGAJANJA. Ekspresni vozniki morajo imeti do-volilni list; to velja tudi za stavko-I kaze. -o- Situacija v ek«,presnem štrajku je ne izpremc. i je na i:t šc vedno kritična, ('asi ste d\c tvrdki Gimbel Brothel's in Monahan Hrpress Company pri-(Kiziiali gahteve svojih uslužbencev. Tudi I*ierce Krprt-s.s Company se po-: 1 >:aja z unijo. Ako velike ekspresue j kompanije ne ls»do pripoznale unije,!1 j>otem boiic g-otovo izbruhnil generalni štrajk. Včeraj je prišel v X» v: York Da- I niel J. Tobin, predsednik od Inter- ; national Brotlierhowl of Teamsters. < On hode še enkrat poskusil doseči poravnavo m»*d ekspresnimi kompa-pijami in njihovimi uslužbenci. Zborovanja. ; \'t'-eraj jm »pol ud ne so se vršila zbo- -rovanja štrajkarjev, katerih se je u-1 ■ deležil tudi predstninik organizacij- I-die zveze Tobin. Delavci zahtevajo, j? ila se proglasi generalni štrajk. Vod-'t stvo štsnijka izjavlja, da je prijiozna-! nje unije podlaga nadaljnim j>ogaja- ; ■ njeni. Delavci zahtevajo llurni de-j. lavni dan. zvišanje plače in z«»pctiio|i tiamcščenje vsdi uslužbencev, ki se-;1 laj št raj ka jo. j' Važna odredba. - I Mesto je izdalo orslinaiico, da mo- j rajo imeti ekspresni vozniki in vsi j ilrugi vozniki, ki prevažajo tovore, |iose1>eu dovolilen list. Stavkokazi. j i ki zdaj nadomestujejo ekspresne j i voznike, nimajo takih dovolilnic, ali j 1 po tej ordinanci jih bodo morali • imeti, sicer ]>a ne bodo smeli voziti! I hi mestu. Zupan Gaynor je odredil, da -e preišče, ako se mestna ordinan- ; <*a ni s kakoršno iščno razsodbo i razveljavila. Ako se ni. potem bode (»olicija dobila nalog, d« odpravi vse stavkokaze, ki nimajo prevoznih dovolil. Kriza bode v teku l!4 ur rešena. ] Vse je zdaj odvisno od pogajanj, katera bode vodil predsednik Tobin. j i -o--— Boj s tatovi. Med groeerjem Xikolajem Ilinner- ^ som na 1012 Brook Ave., Bronx, in tatom, ki se je bil priplazil v njegovo stanovanje, se je včeraj zjutraj bil boj na življenje in smrt. Tat je bil j prišel v stanovanje skozi okno v kopalni sobi. Hinners se je zbudil in je tata prijel, ki pa se mu je hotel izviti iz rok. Dolgo sta se ruvala, pred no se je bilo posrečilo tatu, da je jx>teg;-nil neko orodje iz žepa, s katerim je udaril grocer j a po glavi. Vsled ropota so se tudi drugi stanoval« i v hiši zbudili in tat je pustil svojo žrtev le- ' /jati na tleh in je po i>ti poti pobegnil, (»o kateri je hi| prišel. Hinnersova po škod ha je zelo nevarna. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tat je izginil brez sledu. Denarje v staro domovino pošiljamo ca f 10.38 ............. M kroa ca 20.50 ............. lOt kroa ta 41.00 ............. 9M kroa sa 102.66 ............. »09 kroa, sa 204.69 ............. 1000 kroa ca 1020.00 ............ 6009 kroa Poitarina jo viteta pri tok svotak Doma se aaksgaae »vote popolaoma Izplačajo kres viaarja odbitka Naio denarme poifljatvo IcplaJblo e. kf. pottai kraaflal »rad v 1L ie ii. iaok. Deaarje mam peotaH le BaJpriUi-eeje «o |25.N v (olovlal v prlporo-6eaem «11 regiatrlraaom plima, vetje moške po Domootfto Postal Moaoy Order ali pa Vow York Baak Draft PRANK SAKBER CO. 19 Cortiandt »Iu Mww York, X. 1 9194 WL Clair Ava. B. B V Philadalphiji se pripravlja štrajk. —o — Uslužbenci poulične železnice v Phi-laddrhiji so pripravljeni na boj. OBLASTI V STRAHU. Vodstvo poulične železnice noče izpolniti obljub, danih pri poravnavi sau^jega Titrajka. Philadelphia, -1. nov. — Cslužbrnci pouličnih železnic >o prie.^ii!i v četrtek ponoči dva shoda, e nega ob 8. uri t\ei>r. enega pa ob 1. Uii r v. »noči. — S!enie zjutraj. X:i <;!«'!: shodih se je pooblastilo ekseku-tivni komite od Amilgui i A-ciation of the Steet Car Workers takoj proglasiti štrajk. kadar mu zdi! to potrebno z oziram na postopanje I vodstva pouličnih železnic. Govorjenje in mišljenje delave«v kaže. da \ od:« čeni pinčeti nov boj /a svoje pra-i v;ee. Vodstvo železnic je prelomilo desetič. Položaj meial kritičen, ker je \ od-J st vo jMmličnih železnic pre'oniilo be-j sedo, katero jim je bilo dr:; ko < > -e j spiejeli mirovni ]>ogoji pri zadnj« in j štrajku. Vodstvo se brani dovohej uslužheneem ]x>prejšnje vožnje. <'hicaški advokat Raymond Robins -e je v imenu uslužbencev pogaja! z ^ John < r. Voplcrjerii ko! zastopnikoNi upraviteljstva pouličnih železnic ali vse -dosedanje konference >o bile j brezuspešne. Ako se v teku prihod-j njih 24 ur položaj ne spremeni, bode j gotovo izbruhnil generalni štrajk. Delavski voditelj aretovan. I Xenadna aretacija delavskega vodi-j telja Pratta je duhove še bolj razbil-j rila. Pratt je bil olMlolžen, da je Krši; hišni mir. Bil je izpuščen proti var-1 ščini in je na shodih nastoj>ii kot go-»oruik. Policija je> že pripravljena na j Štrajk in je že na več krajih otvoriiaj nove |mHcij>ke stražnice. -o- Geiferalni pravnik. Edward R. O'Malley je kandidati republikanske stranke za generalnega ! pravnika. Ziikaj kandiduje rejuibli-kanska stranka tega moža? Kdo je kolektal $40,tH)0.000 na ostalih ]»ri-stojhinah i:i davkih, delo. katerega štirje njegovih prednikov niso izvrš Ii v desetih letih f Kdo je dvignil obtožbe proti nekemu bivšemu državnemu inženirju in pregledniku, ki je bil sleparil državo pri oddaji kontraktov za zgradbo cest * To je bil Edward R. O'Malley, Za.-luga tega moža je tudi, da se je razkrilo postopanje pri nakupu iu prodaji mleka. O'Malley je lekazal, da obstoji zveza med trgovci z mlekom, kateri je bil namen na eni strani pritiskati na tarmerje, da morajo prodajati mleko skoraj za ceno, kolikor jih stane, na drugi strani pa je zveza prodajala mleko odjemalcem po najvišji ceni. Uspeh preiskave je bil, da je morala Consolidated Milk Exchange ustaviti svoje poslovanje v Jržavi in cena mleku je nato takoj padla za eden cent. Vse to je storil general ni državni pravnik Edward R. O'Malley. Republikanska stranka je postavila Edward a R. OMalleya zopet kandi A- toni za generalnega pravnika iu na xns je, državljani, da ga zopet izvolite in mu pomagate, da bode mogel nadaljevati boj proti trustom. Bratska zveza Knights of St. John & Malta razpnščetna. Državni zavarovalni superintendent Hotchkins je pri Supreme Court v New York Ccyintyju izposloval odločbo, s ktero se ukazuje likvidacija bratske zveze Knights of St. John & Malta. Preiskava, ki se je vršila meseca junija, je pokazala, da društvo vsled notranjih prepirov in nezadostnih prispevkov ni bilo v stanu vsem plačilnim dolžnostim zadovoljiti. — Zveza je štela meseca junija 2153 članov in je izdala polic za $2^'U9,9yO inedtem, ko je imela na razpolago denarja samo $13.000. V plačilo je bilo zapadlo za $Tif),000 smrt nine in zavarovalnine. » - m r- hmimrn -,rirr ■" ' - ---- • ! Homatije v Hondurasu. j Uporni general. Odstavljeni poveljnik na otoku Ama- J | pala se je uprl predsedniku repu- i blike Honduras. SOVRAŽI AMERIKANCE. Amerikanska topničarka 'Princeton' leži pred Amapalo in bode v slu- ; čaju potrebe bombardirala mesto. -o- Tegucigalpa. Honduras, 3. nov. — Predsednik Davila je bil odstavil generala Jose Valladaresa, poveljmaa iui otoku Amapala zaradi njegovega j >ovraž:iega nastopa proti inozeuieeu. ; zlasti proti Amerikaneem. Na njego- j vo mesto je bi! imenovan general (.'a-1 listo Carias. Valladares se je vrnil vi torek na oto-k, da bi izročil posle svo-! jemu nasledniku, mesto tega pa jej' prevzel zopet poveljsvo na otoku in I' se brani zapustiti otok. Predsednik f je pozval Valladaresa, da se uda, ali i on je to odkloni] in se pripravlja na i' hud odpor. Vojno pravo v Hondurasu. i Vsled upora generala Valladaresa se je v Hondurasu proglasilo vojno pravo. Amerikairski konzul v Tegu-eigalpi jt1 državni departemem \ Wasliingtonu o tem obvestil. Oiok ' Amapala -e nahaja v obsednem stanju. 1'hoil v pristanišče ji> zaprt. Amerikanska topničarka ••Princeton** leži pred mestom Amapala in bode takoj pričela mesto bombardirati. ako bi se v mestu primerili iz- • gredi proti tujcem. General Vallada-i' ros j,, velik sovražnik tujcev, zlasti j Amer.kancev. Svojemu psu je pri-j i djal ime " Taft' *. da bi tako pokazal j zaničevanje nasproti Amerikaneem. Intervencija Z jed. držav. Predsednik Davili, hode pos;;-.l .-vo-j je čete nasproti upornemu genera'i' | ali njemu se bode težko {»osrečilo gti ( ukrotiti, ker upornik razpolaga /: dobro oboroženimi vojaki. Xa jbr/.- bodo j morale Zjed. države interveirrati in j napraviti red na otoku. Prijatelji j prejšnjega predsednika republike Ma- | nnela Bonile zatrjujejo, da ta ni v j Roljeni zvezi z Valladarosom. j. --o- Linčanje v Texasu. Smrt na grmadi. V Rock Springs ie bil linčan Mehikanec Antonio Rodriguez, ki je umoril ženo raneherja Hendersona. LINČARJI SO NASKOČILI JET -NIŠNICO. Oblasti še aosedaj niso nobene osebe aretovale. o- Rock Springs.-lex., 4. okt. — Dvajset le stari Antonio Rodriguez iz Las Babas, Mehika, je bil včeraj ponoči lincan. ker je umoril Mrs. Lem Henderson. ženo uglednega raneherja. Po umoru je Rodriguez ztježal ali so gn vjeli in pripeljali v zapor. Aretovanec jt- priznal. da je umoril ženo, ker je ž | njim v zaničljivem tonu govorila. I Zgorel na grmadi. PondPi je razjarjena množica naskočila jetnišnico, premagala jetniške paznike in odpeljala morilca na prost1 kraj pred mestom, kjer se je zgradila grmada iz bičevja in vejevja. V sredi je stal debel drog, na katerega je množica privezala Rodrigueza in nato je podžgala grmado. Mehikanec -e j" brez upora dil prr^ezst«. na <1 rog. Xjegovo truplo je popolnoma zgorelo in ni ostalo od njega drugega, kakor pepel. Linčarji so j>o storjenem dejanju se razkropili na vse strani. Oblasti ni obisku črnogorskega kralja na dunajskem dvoru. Termin 1 za obisk se je določil v^sredi meseca novembra. Kralj Xikita ostane na l Dunaju le kratek čas. ker nato takoj odpotuje v Petrograd. Kmečko gibanje v Bosni. Zagreb. 4. nov. Kmečki upor v Bosni se še ni polegel. Kmetje so , »bili nekega bega. v Agačih >o-zažgali mohamedantem veliko število , senikov, v Prnjavoru pa nekemu ]>o-sestniku vse zgradbe. V okraju Der-\ent je oblast oborožila lnohauudau-*ke posestnike, da se morejo braniti j j pre;l morebitnimi napadi. Okrožnega predstojnika v Tuzli so kmetje na potu napadli in se j(> rešil z begom v avtomobilu. 1'porn'ki so sami j Srbi. , Turški konzulat v Bosni. Sarajevo. 4. nov. Turčija je tu ustanovila konzulat. Za generalnega i? konzula je imenovan Snad-bej. Zdaj imajo v Sarajevu konzule Xemčija. 1 Francija. Anglija. Italija in Rusija. !- Por^ dr. Stadlerja. Sarajevski .nadškof Statller je v| I Rimu doživel popolen poraz. Papež; i ; je odklonil njegovo prot ifrančiškan- : »ko gonjo v Bosni. Splošno se do- 1 mneva. da je nadškof svojo ulogo že loigrnl in da se bode v kratkem u-tnaknil iz svojega mesta. " J' JAMES THOMPSON. —o— ji k- Republikanski kandidat za Comptrol- j lerja. ! James Thompson, ki kandiduje na republikanskem ticketu za comptrol- , lerja, je eden pr\-ih trgovcev v Renn-jseiaer County. On ima mnogo mlinov" Valley Falls ob Roos'ek Riveru, kakih 14 milj oddaljeno oil Troy. On je zelo dobro znan v Rennsselaer Co. in na glasu kot dober in pošten trgovec. On dozdaj ni opravljal kake javiie :>liižbe, pač pa se je bavil s politiko v svojem County. Zavzemal je odlično mesto med zaupniki republikanske stranke v Rennsselear County in je voditelj republikanskega kluba v tem County. On hoče svojo pisarno vodi-jti po trgovskem načinu in če odpra-j vit i politične metode, ki so bile zdaj v rabi. To bode, ako bo Thompson izvoljen od velike koristi za narod. Mi se že leta borimo proti političnim mašinam in se trudimo, da se uvede trgovska uprava pri vladi. Mi potrebujemo torej takih mož, ki se razumejo na trgovsko upravo in zato glasujte na dan volitve za James Thom|»so-na in za ves republikanski ticket. Pretep na parniku. Včeraj zjutraj je priplnl v Xew York parnik 4*St. Andrew". !*redno je prišel parnik v svoj dock, je nastal med moštvom ua parniku pretep iu neki konjski hlapec je bil hudo, poškodovan. Poškodovanec je prišel tudi ob uro in denar, kolikor ga je imel. Glavni provzrot itelj napada je pobegnil, kakor hitro se je parnik v dock ti | ustavil. * ■ I Vesti iz inozemstva. ; Car v Potsdamu. Francoski ministr. predsednik Briand je že sestavil novo ministrstvo. ZADNJJI JEZUITI ZAPUSTE PORTUGAL. Španska vlada je v večjih mestih in industrijalnih središččih pomnožila posadke. -o-- BeroJin, nov. — Ruski car Xiko- ! laj II. .lanes dospel v Potsdam na obisk nemškega cesarja. Vse ceste od j i kolodvora do palače, kjer l*ode cesar i j stanoval, >o bile po vojakih zastraže-: ne. Nemški listi j>ovdarjajo. da bode j earev ohisk ugodno nplival na raz-! j morje meti oljema državama in na ev-j -rope,j»ki mir. Cesar N iljem bode kina-| jlu vrnil obisk v Fried be rgu na ll">-senskem kjer je car g<»: svojega svaka. velikega vojvode Ernota l.ndo-vika. I'o vodom carjevega obiska pri rede 1 -ocialni demokrati shode, na katerih! j bodo protestovnli proti obisku. Novo francosko ministrstvo. Paris, 4. nov. — Xovo francosko minististvo je sledeče sestavljeno: Ministrski predsednik in notranji! ministeru: Aristitični minister: Tln-odore Čira nI. Zunanji minister: Stephen Hehon. Vojni miuLster: Brun. Minister mornarice: Hone de Lape vi ere. Xaučni minister: Maurice Fame. Finančni minister: K loj/.. Trgovski minister: Jean Dupay. Po!jedeljski minist.: Maurice l.'av-maud. Ktdonijski minister: Morel. Delavski ministei : I.ouis Latiere. .Minister za javna dela, pošto in br-jzojav: Pueoh. Prihodnja seja parlamenta bode H. novembta in takrat bode novo mini-Sti-stvo podalo svojo izjavo. I Jezuiti za puste Portugal. l Lisbon a. ^l. nov. — Petdeset jezili- " j tov se je danes dopeljalo na Xizozem-.-•ko. Bili so to zadnji jezuiti, ki so bili izgnani. ' i Položaj v Španiji. Madrid, d. nov. — Vzlie za t r Jeva- ( 'liju vlade, da vlada v deželi mir. se , | pomnožujejo garnizije v Barceloni, :; jSaragassi, Sabadellu in drugih večjih . {mestih in industrijalnih krajih. Re-fzervniki soj poklicani v aktivno slu- . ! žbo. Posadka v glavnem mestu se je po-| množila za 20.000 mož. Vlada pravj. da je rezervnike le za to poklicala v I ^ službo, ker hoče ua sijajen način oh-hajati s^>omin na bitko pri Melili. V | resnici pa se vlada boji revolucije in 1 hoče imeti vojaštvo pripravljeno, da lahko vsak upor v početku zaduši. j Papeški delegat za Canado. London. 3. nov. — ^Lsgr. Stagni. titularni škof v Aquili je imenovan : papeskim delegatom za Canado in s*.1 bode pričet kom meseca decembra po-«ial na svoje mesto. Orkan v Italiji. Rim. 3. nov. — Po celi Italiji je divjal hud vihar, ki je provzročil veliko škodo. Mnogo čolnov in jadrnic se je potopilo. V kolikor je dosedaj znano je 12 oseb utonilo.. V Rimu je vihar razdjal poslopja za razstavo, ki >e ima prihodnje leto otvoriti. ?ar-dinski pavilon se je podrl in podsul 12. delavcev. Štirje delavei so bili | smrt nonevarno ranjeni. Kitajski cofiL Peking. 3. nov. — Prine-regent je' izdal edikt. ki je oficijelne kroge o-supnil. Edikt določa, da morajo v diplomat ični službi stoječi kitajski uradniki, konzuli in konzularni agenti si takoj dati postriči cofe. -o- ROJAK*. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN j NAJCENEJŠI DNEVNIK! _____..... .....- Velike Blazoikove In družinske rratiice ZA LETO 1911 razpošiljamo po 10 centov komad t poštnino vred. Cena za 100 Pratik je fTi.00, za 50 Pratik pa $2.75. Znesek naj se blagovoli pošiljati pri manjšem naročilu v poštnih znamkah, pri večjem pt po Postal Money Order ali čeku. SltOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortiandt St., New York, N. Y. Pratike je dobiti tudi v podružnic PRANK SAKSER CO., 6104 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Iz Avstro-Ogrske. -Preosnova kabineta. Vladni listi naglašajo. da v sedanjih razmerah ne more biti govora o sestavi koalicijskega ministerstva. SPRAVNA POGAJANJA V PRAGI Bivši ogrski trgovinski minister Fr. Kossuth namerava zapustiti Ogrsko. -o- Praga. -L nov. V vladnih krogih naglašajo. da bode ugoden izid spo-lazumnih pogajanj v Pragi nedvomno v j • I i \ nI tudi na oiv.:ivni zbor. Vendar j.a v sedanjih razmerah ne moro l»iri govora o rekonstrukciji kabineta in o sestavi koalicijskega minister-stva. ker manjkajo vsi potrebni predpogoji. zla-ti pa. ker >e morajo po-j red stranke v državnem zboru zjo-diniti na nek enoten program, pred no -e bode mislilo na preosnovo vlade. Državni zbor bode sklican sredi ra?--eca novembra i i bode «io Zjed. državah. Mnogo naših bralcev kadi tobak že leta in leta in tem ni treba praviti, da jc izvrsten za kajenje in za žvečenje. Ako ga kdo še ni kadit, naj ga kupi eden zavoj in prepričal bode, da je dober tobak. Poizkus bodo že vsakega prepričal, da je to najboljši tobak, katerega se more dobiti. Kadite ali žvečite enkrat ••Xavy^ i tobak in vi boste razumeli zakaj je bil ta tobak skoraj pol stoletja naj-bolj popularni dolgorezani tobak v deželi. '*Xavy?* tobak morete kupiti povsod. -o- /7; j Povodenj v Franciji Paris. 4. nov. V vseh krajih Francije so veliki nalivi. Reka Seine strašna hitro nara^čča in v Parizu se že boje «nove povodnji. Iz vseh krajev dežele prihajajo vesti, da so reke pr«r plavile obrežja. iirin- ^iTM'tii^i^iriiBitii'-ir^irri inn-iraiir Bmlf n rili i nHrtl I "6LAS NARODA"1 (Slovwnlo OaUly.j I Owned and published by ths I IKov«nlo Publishing Co. (a corporation.) FKANK SAKHF.R, President. TANKO PLEftKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer B ........................ ............— III II ^Ml— Flam of BoaifMMW «»f the corporation and ■Sddrewee ol »bon officer*: 8"i ( -ortlandt I tlmM3orouKh ol Manhattan, N«w York fiaoslo W'to velj« list u Ameriko In Oanado.........$3.00 ; m m Bol lete.........1 50 K; ** Uo u vaemto New York . . . 4.00 I pol leta x* maato New York . . 2 00 | * Evropo za vse leto . . . . 4 60 i' * " *' pol leto.....2 60 I' • «• « četrt leta .... 1.76 B*GLAS NARODA" i uhaja Tuk dan is- "GLAS NARODA" ("Voice of the People"! I gnad every da^^exevpt Honda/« aw) Subscription yearly 93.00. B;jftdvertlaementa on •gmiiwit> »JPMI nil I ■ —■ II m^m^^mmm j Dopiri brez podpisa in asobnostl ee CM B «BU.-lr JO. -] llaoar naj m blagovoli potil jati po — j K Moat-y Order. i Pri apremeaU krala naročnikov ■ prosimo, da ee nam tudi pre)Anle I b*v<*ilA6e naznani, da hitrsj« iiajde- Dopisom in poftiljatvaas naredite ta na» HQUA8 NARODA" K MiQortlandt St., New York Olty. Telefon 4687 Cortland!. Koncem tedna. Bogata dama, ki se je f>c.ročila s ■ pvojtm iuferjem, *;e je ravnali po be- ■ pedali svetega pisma: Ljubi svojega ■ bližnje' a... . Njen najbližji je bill V Frawiji ^ je v zadnjem letu j I fodilo več otrok, kakor pa je umrlo : M ljudi. \ poprejšnjem letu je bilo na- j ■ robe. Vprašanje je, kdo j** postal i B&elj pat: ijotičen, ali možje ali žene? Predsednik illinoiskega državnega i B*seiii ili >« u Jame« pravi, da se v A- ■ met iki izdajajo zakoni v interesu ad-j ■ vokatov, ne pa v interesu občinstva. ■ Tudi nam ne zdi tako. ; Žena je umorila tvoja dva otroka I i a nate tudi sebe usmrtila, ker se je Rujt-n mož z ozirotn na njeno pretek- ■ lost branil z njo *kupaj živeti. Ka-j lieii soduik bode razsodi!. ee j* in v iloliko je mož kriv dvojnega umora?; • » tleary Robert Anthony, mlad tat j ■ In vlom lec. je rekel, da m? ne izplača j ■%rastt. Mladi mož bi bil moral po~ j Republikanski kandidat v državi ■ WiM*oumu »e je zavezal, da se bode mil, ako bode izvoljen guverner-1 Hf^m. Radovedni &mo, kako boo dame nosile kitaj-Hake lase in koitrunovo voluo na gla- |ril; • e _ e | Leo B1o * i rooeeieltiamu, vsl«l tejra so tudi ' konjekture in prorokov n ija v smislu j' demokratskih ž»lja. ('©Io stave so. 1 ugodnejše za demokratskega kanili- ' data l>ixa, kakor pa za republikan- | skega kandidata Stimsona. 1 Preračunanja se letos ne morejo I' lahko delati, ker se letošnje volitve ne morejo primerjati z volitvami po-! prejšnjih let. Pri letošnjih volitvah ' sodelujejo tako različni elementi in činitelji, da je vsako prorokovanje . nemogoče. V poprejšnjih volitvah I niso odločevali tarif, draginja, roose-veltizem in tammanyzem, vsaj ne v toliki meri, kakor sedaj. In vrh tega j niso bili volilci nikdar popred tako ^ apatični, kakor so danes, kar nam . c priča slabo registrovanje v mestih in na deželi. i Gotovega se dandanes ničesar ne ( ve o izidu volitev in kdor pro rokuje, } samo ujiiba in nori sebe in volilce in ( čitatelje. Pri mnogih roili želja mi-1 sel o zmagi. Kdor nima osebnega j interesa in kdor ni vsled strasti ali 1 sovraštva zaslepljen, mora stvar res- , no iu pametno presojati in priti do zaključka, da je stvar še nedoločena in da je treba počakati. l^ta 1902 se je bila dosegla najmočnejša večina za demokratskega | kandidata v New Yorku. Znašala je j 122,083 glasov. Ta večina je znašala ] f>8.*56 odstotkov eelega votuma. Ka '< potllagi letošnjega registrov anja iJVj* pri enakem pluralitnem razmerju bi;) I>ix dosejrel letos 129,195 glasov, ali tudi ta veČina bi tie prij>omo{rla Dixu | do zmage, ako bi Stimson zunaj me- » ^ta New York a ne dobil več glasov, t kakor jih je Hughes pred dvema le- i turna, ko se je moral boriti proti svo- | jim lastnini pristašem. Dix more zmaaati le v slučaju, da potegne de- i mokratski plaz. kar je sicer mogoče. L ali ne tako sigurno, kakor si neka-|, teri domišlja vajo. Spreobrnjenje. i Frnneoski ministerski predsednik iz soe ija listič nej?a Savla se sj»re- | j obrnil v konservativnega Pavla. Dej- , stva so močneja kakor pa teorije. Njegovi bivši pristaši mu očitajo re-nega!stvof ali po krivem. Oni so bili ] svojei^asno.ponosni na to, da je eden' njihovih pristašev prišel na krmilo vlade meščanske republike in ne ka- j ke socijalistitne države. Briand je bil odgovoren nasproti tej republiki in ne nasproti svoji stranki, ki še dandanes reprezentira le majhen del narodnega zastopstva in tudi majhen del naroda samega. Ako je Briand zdaj odstopil, da jt- inebil ekstremnih elementov in-da s«-- mu omogoče sestaviti novo mi-nisterstvo, ki bode se strinjalo z njegovo konservativno politiko, je to le konsekvenca njegovih dejanj. Briand ostane Še vedno radikale«, ali on ne postane revolueijonarec. Njegov ra- i dikalizem se je bolje obnesel, kakor i pa erkstremnost onih fanatičnih teo- i iretikov, ki mislijo, da bodo čez noč u& razvalinah starega družabnega re-da piista^-ili nov družaben red. To i se še njihovim prednikom leta 1793 itii posrečilo, dasi so na tisoče ljudi! (pomorili. Iz zemlje, katero je napotila kri, je vzrastla reakeija. _ _ Naša slabost. 1 j jj Nismo se še zbudili iz dolgoletnega spanja, v katero smo zašli vsled last-j ne kr ivde. Hlapče-vanje se nas je < oprijelo tako, da se ga ne moremo j otresti ni dandanes v stoletju indivi-Idualue svobode. Hlapei smo bili in < kakur blagem se nam še zdi tako življenje — prijetno. Naj nas le bi-ije po hrbtu moderni valpetov bič! i i Saj smo vajeni vse potrpeti, pa tudi j največjo rano! Zdravnika ne potre-bajetoo! In oni. ki vahtijo nad nami valpetov bič, nas imenujejo ubog- i ljivitni in potrpežljivimi ovčieami. Skozi stoletja smo bili izvrstni jfantaati iu smo }e sanjali, a j»raktič-|uoet 11 i bila za nas. Zato tudi jako |dobro razumevamo svojo zgodovino v IproŠlosti in v sedanjosti: zakaj namreč nismo bili in nismo mi gospodarji nad drugimi, temveč njihovi sužnji. Kolikokrat smo imeli pred nosom : i priložnost, da se pokažemo kakor ljudje! Ali mi je nismo opazili, ker j smo spali. Se danes smo počasni, j vsakomur prihajamo prepozno; še dane« smo ljudje, ki Čakamo od drugod pomoči in nimamo samozaupa-nja. nimamo prepričanja, da bi tudi sami, bez tuje pomoči, živeli bolje. Naše oči gledajo na vse štiri stra- j si in čakajo pomoči. j Ne tnamo, da le moč, ki je v nas j samih, nam more dati srečo, in da je! 1 A;,:.:'-. : «k M J:........ vsaka druga pomoč le —» varanje. j Morali bi vendar vedeti, da tajei po- \ rahljajo srečo za-se in nikakor ne < za nas!' 1 Iviskor si mora pomagati vsak po- I jedinee sam in delati, če hoče svoje i te!o ojačiti proti vsem bolestim, ta-.i ko mora tudi naša eelota sama de- i lati, ako hoče svoj organizem okre- \ piti proti vsakemu sovražnikovemu i; navalu. Zato se mi zdi otročje, da ; i se dva ali trije člani tega organizma-i puntajo med seboj, ko obema in iz 1 iste strani preti enaka nevarnost P4*-j t jiiua! — Otročje se mi zdi to, ker j samo otroei \ idijo le par korakov ] okoli sebe, doJ-im bi ti členi morali ] gledati na vse druge člene, na ves j organizem! Taki členi so naše strasK ] ne stranke. Uveljavil se je pregovor: ] kjer -sta dva Slovenca, snujejo se — tri stranke. Kar je pa najbolj neumno, je to, da vedno kažemo s prstom na po- j gubni nr-inek nesloge skozi vso našo j žalostno zgodovino! Vsi smo prepričani o tem; zakaj pa ne delujemo v , tej smeri?! Zares smo majhni, prav;1 majhni, naš pogled ne dosega velike daljave. Prepiramo se med seboj, to-žakumo na krivice, ki jih dobivamo {j od samih sebe in od drugih, sklicu- 1 jemo se na napisane praviee, ki nam 1 pripadajo, ali no mislimo trezno in|i ne delamo načrtov, kako bi popravili j] vse tO. i j Nikdo nas ne more izpametovati,: pu ni največji sovražnik! Brezskrbno leiimo v njegovem strupenem naroč-1 ju in vsprejemamo njegove darove, ki so le vabe na trnku. Ne vidimo zakladov, ki jih krije na5a domovina, in ne poznamo krasot bodi same zemlje, bodi morja; z eno besedo: nismo dozoreli, da bi i hranili in obrestovali svoj kapital. Mi še spimo, a ko nas je dregnil kak tujec, ki se je vgnezdil v našem \ sosedstvu ter sili še v naše posestvo, j mencamo si oči. pogledamo, zazdeha- ' rno parkrat in spet — spimo. Tujec j pa dela nemoteno naprej! Nikdar ne bodemo na boljem, do- ! kler bode eden delal, drugi pa, ne le ! da rnn ne pomaga, temveč mu ovira i delo, metajoč mu polena pod noge. Ne tako! Vsi brez izjeme bi morali skupno delovati za probtijo našega naroda, ker tu gre za naš obstanek! To bi morali imeti na umu vsaj vsi naši voditelji in puščati na strani vse vsakdanje malenkosti, ki so — žal — največ delovale v dosedanjem življenju. Oseba je začasna — narod pa ostaja skozi stoletja in stoletja! Skupno delajmo, zaupajmo samo v | in okoriščaj m o se z naravnim kapitalom, pa bodemo gotovo z uspe- j hom odbijali sovražnika in mu pre-črtavali vsak njegov za nas nevarni in smrtonosni načrt. Ljubljana leta 1821. j Leto 1821 je bilo za Ljubljano zna- ' menito, ker se je vršil takrat v nje-i uih zidovih znameniti kongres treh! vladarjev, ki so se posvetovali o \oj-l nib hoinatijah in mirovnih pogojih, ter zabavali Ljubljančane s svojimi navadami in razvadami. Oči cele Evrope so bile tedaj* obrnjene na skromno našo prestolico in zato ni manjkalo potopisov in krajepisov, ki so radovednemu svetu predstavljali našo Ljubljano. — Charles Nodier, urednik vladnega lista, ki je izhajal za Napoleonove Ilirije v Ljubljani, in pisatelj zgodovinskega romana •'Ivan Sbogar", ki se godi v naših [krajih, jo .je opisal tako-le: "Ljubljana, glavno mesto Kranjske, ki se zdaj na njo ozira cela Evropa. leži v stari vindeliški Iliriji ter je spadala od nekdaj med njena najimenitnejša mesta. Starodavni narodi so trdili, da jo je sezidal Jason. imenovali so jo Aeiaona; Avstrijci jo zovejo I^aibach, Italijani Lubiana, doma<"iui pa Lublan. Ta različna imena ima tudi reka Lublan, ki deli me-sto po vsej daljavi na dva skoraj enaka dela. Ta dva dela sklepajo trije mostovi, znameniti zavoljo mnogih svetnikov in drugih svetih podob, ki se okoli njih zbira zmeraj mnogo ljudstva. V Ljubljani je kakih 20,000 ljudi; narodni jezik je ilirsko-vindeliški ter se le malo loči od hrvaškega in pravega istrskejta; ali tu so le redki, ki ne znajo tudi nemški, ali pa italijanski, ali pa no-vogriki, ali pa ume jo vse te jezike skupaj. Francozje so bili dolgo tukaj in so tudi svoj jezik precej razši-j rili. Tako je tu vzgoja sploh mnogo-' jezična, in najpriprostejši meščan < ima za nauke elementov, ki bi jih zastonj iskali na mnogih akademijah, ker razun teh jezikov in raznih slo-\anskih narečij je znanje latinskega in starogrškega tu med vsemi stanovi bolj razširjeno, nego pri nas med višjimi stanovi. Ljubljanske ceste so široke, dobro!; delane in posebno ciste. Več javnih poslopij, ki so sicer priprosto, ali < prav prijetno zidana, bode zanimalo < popotnike; z veseljem bode tudi po- ] gledal bogato deželno knjižnico. ] Kranjci so »visoki; krepki, nekoliko ; • . £ ..'V ||| ' " " l " ■ ■ \ i Ji pripognjeni in krotkega, plemenitega obraza; ženske slove zavoljo posebno ; čiste kože in krepke barve,'ki se pre- ! lepo izgublja do najnežnejših stopinj. Ljubijo lišp, ples, igre (gledališče itd.). In »njih narodna obleka je ne- ; znano prijetna. Kar se ti«"e moral- i uih lastnosti tega naroda, ni mogoče najti popolnejšega. Kranjec je trezen, pobožen, gostoljuben, zmeren v , v sen*; zato ga imajo vzhodni ilirski narod, čeprav jih je pretekel v izobraženosti, za zabitega. Zgodovina , tega naroda ne spominja nobenega u-pora, nobene politične nevihte, celo nobenega pfehodnjega nereda. Da. ljudje, ki žive že mnogo let v Ljub- j Ijaui, se ne morejo spomniti, da bi kdaj slišali o kakem hudodelstvu. Domači jezik še imena nima za nekatera hudodelstva, ki so pri nas (na Francoskem) &sto navadna. L. 1812 je minulo 51 let, odkar so bili zadnjega obglavili. Kakšno orodje za to potrebno, ni nihče vedel. Ljubljana stoji tako, da je zmeraj v zvezi s tremi velikimi mesti. Ta mestu so: Dunaj in Benetke, kamor-je samo šestdeset ur, in pa Carigrad ; (Konstantinopel), ki je sicer dalje,! kamor se pa vendar vedno in mnogo; trži. Bližnja ilirska mesta so: Postojna (Nodier pise Adelsberg), j Cerknica, sloveča zavoljo cerkniške-: ga jezera, ki imajo v enem letu V| njem opraviti ribiči, lovci in žanjice;; Idrija, imenitna zavoljo rudnikov;' Kranj, čigar lega nas spominja na i j najlepše kraje v Švici; lepi Trst, ki [■se s svojimi palačami kosa 7. Genovo, I v srečnejših časih pa se je s svojo kupčijo kosal z najbogatejšimi pr*-Istanišči cele Evrope; vesela Gorica. | ki mimo nje teče prijetna Soča. in ki so jo poznali že stari pesniki; v ne-i koliki daljavi močijo njena rodovitna' polja valovi reke Trinara, ki jih je I opeval Virgil. Ta zemlja je polna slavnih in prav prijetnih spominov. I povsod se ti zdi, da stojita pred teboj jKafitor in Poluks, ki sta se prva vo-; S žila po Savi; Jasou, ki je dobil zlato juvnovo runo in zidal mesta, koder je !hodil; Japix, ki je prvi dajal postave, iDiomed, prvi kralj v Trstu, iu Ante-;ior, ki je šel šf* dalje, ter na bregovih Rrente sezidal učeno Padovo, in ; slednjič: Od skale, ki je nekdaj nosila zidove Epidavra do zgodovinskih imenitnih planin Paserijanskih je videla ta zemlja leteti slavo francoskih vojnikov. Ljubljano varuje grad, ki je sezidan n;, prijetnem, prav lepo obrasli eni griču. Ves kraj ima, mnogo bu-jkovih in smrekovih gozdov. Tričetrt milje od mesta teče Sava; znana j»j ipravljica, da so tu Argonavti najprej spustili ladjo v valove. Ni je zemlje na svetu, ki bi imela toliko naravnih zakladov, kolikor I Kranjska. Vse naše misli presega bo- j gastvo vsakršne vrste žužkov in rast-jlin, kakor jih popisujeta flora in; fauna Caruiola, dve prav dobri knji-j ;gi. ki pa v njih pogrešamo mnoge no-j :\e najdbe. Tukajšnje lisice in pa j medvedi slove v kupčiji zavoljo svojih lepih kož; gozdi in močvirja ima-i j jo dosti divjačine, rib potočnic in je-, zernic je v Ljubljani na trgu dovolj. V reki, ki teče skozi mesto, love največje rake v Evropi iu morebiti na celem svetu; dolgi so po deset do petnajst palcev. Ti raki in pa neka ! na suhem živeča želva so posebno ce-; njena jed pri narodnih veselicah, j Letniki starodavne sladkosnedenosti j pripovedujejo, da je Lukul polže dobival iz Ilirije, hi '4 lumiche illiri-che" so še zdaj pravi oblizek beneških in ncapolitanskih sladkosnede-žev. Narava je Kranjce dobro obdarila, prijetnostim, |K»trati in umetnosti pa se jzogibljejo. Ko so prišle sem francoske armade, morali so skoro vse pohištvo pripeljati od drugod; večina nam navadnega pohištvi je bila Kranjcem neznana. Za okras svojih izb imajo lepo pobeljene stene, kvečjemu se najde na njih italijanska slikarija; na steno se namreč dene platno z izrezano i>odol>o in po njem se barva s čopičem. Iger, ki se z njimi na Francoskem kratkočasijo društva, ne poznajo, mi šele smo jih naučili nekoliko hazardnili iger, čeprav so bile bližnjim Benetkam že več stoletij znane vse oblike društvenega življenja. IzprehajaJišča okoli Ljubljane niso posebna in zavoljo prijetnosti cere okolice tudi niso potrebna. Leopold-ruh s krasnimi gozdi je le četrt ure <>d mesta; Šiška, Krakovo, prijetfra j okolica pri Božjem grobu, lepe bukve pri Bokalcab, vsi ti kraji so kras okolice in najlepša pribežališča. To neznano mesto je v vrsti učenih mest že davno veljavno; naravo-znanci: Scopuli, Patvcer, Fabrieino in Pajkul (Pjtiknll) so se tu rodili; naše dni je tu živel baron Zois, eden največjih rudoznancev, pravtako tudi učeni Peznaigger, ki je prestavil več [grških pesnikov, Vodnik, Adelunk, vindelinsko - ilirski Johnson in Graentz. jako učen jezikoslovec, tudi doktor Jeuniker, ki je v tem oddaljenem kotu v svojih n^lqdih letih pretekel napredke zdravničtva, in pa pohlevni Kaljster, zdaj bibliotekar -iV -J.: .-'liii* « ' ' ' --"'"* - --- * v .Ljubljani, ki pa s svojim znanjem zasluži dostojnejše mesto. Jaz mu želim nsjvh, ki ga najde na Nemškem, vselej učenost brez sleparije." Tako torej je slovelo naše mesto in naša domovina pred devetdesetimi leti, takšen krasen glas je šel o njej po svetu. Z izrazi najvišjega priznanja in občudovanja govori sloveči francoski pisatelj o intelektualnih in moralnih lastnostih našega naroda, in Kranjsko slika kot obljubljeno deželo, ali Indijo Koromandijo glede bogastva in obilnosti. Kako je danes vse drugače! Bajonetov brez števila j in torbe svinca so stražile še pred j par tedni ljubljanske levolucijonar-je, dežela je revna in izmozgaua, nemški listi pišejo samo o ''črni Kranjski. Kdo je kriv, da smo srečno prijadrali na ta slavni cilj f Kar pa piše Nodier o preteklosti naših krajev, spada marsikaj v deželo pobožnih legend, ki jim pobožni bralec veruje, ali pa tudi ne. "Maxima cura". o Papež Pij je že večkrat s svojimi enciklikami iznenadil vso javnost, jcim je zašel papeško stolico, mu je j bila prva skrb, da s svojo encikliko i zoper moderniste dene na uzdo svobodoljubne dnbqpmike. Pij X. pa \ nas je presenetil z boromejsko encikliko, ki je provzročila toliko vi-' barja. Kajnoveja senzacija iz Vatikana i pa je znani dekret "Maxima cura". S tem papeževim dekretom je odvzeta župnikom vsa politična neodvisnost. Na temelju tega dekreta moire jo škofje odjemati župnikom vse /.upniške pravice, ako na primer de-lujejo ali kandidirajo za kako politično stranko, ki slučajno škofu ni 'prijazna. Po tem dekretu so župniki izročeni svojim škofom na milost in i nemilost. Doslej so bili /.upniki v političnem pogledu neodvisni od svojih škofov. Ta najnoveji dekret pa zahteva od župnikov brezmejno pokorščino nasproti svojim škofom. Ta pokorščina ni omejena na nobeno polje, razteza. se marveč na vse: na politično delovanje župnikov in na podeljevanje svojih zakramentov. — Ako župnik ni zadovoljen, more apelirati, ali npelacijo rešuje — škof sani! Potemtakem je škof eventuelno storil žnp- j niktt krivico, more se župnik prito-j /iti. ali škof sam rešuje pritožbo' proti svoji lastni krivici! Povsem jasno jc, da je temn pape- j že vem u dekretu namen, da uduši sle-j herni svobodni dih med nižjo duhov-, : Ščino. Po nekod je ua primer duhovščine, i ki se upira politični vsemožnosti jezuitov. Tem duhovnikom se je liote-j lo zaviti vrat. Ti morajo izgubiti j vso p ol i t i č n o svobod o! Po tem dekretu župniki ne bodo j več svobodni državljani, ki bi mogli ; po svojem poštenem spoznanju in ! ; prept ičatiju delati za svoj narod in, ! svojo domovino! Ali rečeni papežev dekret je tudi, v nasprotju z mnogimi državnimi j zakoni. Vso moderne države so iz- j dale zakone, ki jim je namen, da va- j i rujejo politično svobodo in figaebno j j volilno svobodo. j Sleherni državljan v vsaki svobod-jni državi ima neoporečno pravico voliti in pripadati politični stranki, ki se strinja z njegovimi nazori in njegovim merjenjem. Pravico ima tudi, da kandidira na podlagi gotovega . programa. Tej svobodi svobodnih dr- j zavija no v v svobodnih državah na- i pravlja papežev dekret konec glede j župnikov. Papežev dekret enostavno proglaša one zakone ničnimi za en del državljanov. Prvo praktično uporabo smo že doživeli te ilni: napravil jo je madjar-ski Škof Parvv. Ta je suspendiral kar dva duhovnika, člana madjarske vladne (delavne) stranke. Ali ogrska vlada je storila odločne korake v obrambo politične svobode državljanov svečeniškega stanu. Tako bodo postopale gotovo tudi druge vlade. ker jim nikakor ne more ugajati, da bi se enemu delu državljanov od tretjega faktorja jemale pravice, ki jih država daja in jamči vsem svojim državljanom. Poročila od vseli strani javljajo, j da je papežev dekret "Maxima cura" j izzval veliko nevoljo med prizadeto i duhovščino samo. — Kako ne ?! No- j benega dvoma ni, da bode sledilo mnogo incidentov, ki ne bodo ljubi njim, ki so koncepirali ta dekret. Tudi vatikanskemu državnemu tajniku Mery del Valu ne izostane izkustvo, da struna, ki se jo preveč napenja, rada — poči! Kje je FRAN GRABNAR T Doma je iz Moravč na Dolenjskem. Preje je bi! pri meni na stanu in spdaj ne vem, kje se nahaja, zato prosim cen jedle rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani,. za kar bo» dem zelo hvaležna. — Ivana Obit, Box 279, Monongahela City, Pa. —"ž"II* .. . . J- _ .....: podpJruštvoj rt =1 i sveteBarba • i Zjediqiene države Severn* Aios^k* Sedež: Forest City, Pa. Mfcorporiraoo doe JI. |aaoar)a 1902 v driatl Cmm^^I VBMUllil: I ' Predsednik: AL6JZ3J ZAVEBL T. O. Bor tU, Forast City, Pa Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 61, Mineral, Kui. L tajnik: IVAN TELBAN, Boa 707, Forest City, Pa H. tajnik: ANTON OS TIR, 1134 E. ffOtk Street, CWvaUad. OfcU Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 137. For««t City. Pa i _ IASW1XIKX: MARTIN GERCMAN, predsednik, Box «83, Forest City, Pa KAROL Z ALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa JOfi. BUCENEU, starejši, H. nadzornik, Bx Ml, F*r««t City, Pa. FRANK lUNK, HL aadaoraik, M Mili Strast Lasera«, Ka POROTNI ur PRUTViri ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega edbera, Weir, Kaaa . J08 PETERNEU L porotnik, P. O. Box *5, Willoek, Pa > IVAN TOKNlC, IL porotnik, P. O. Box 623, Forest <^ity. Pa »j 1 Dopisi na) m L tsjnUnti VfAJI HLBUI, & O. Forest City, Ca »I - D.užtveno glasilo je "GLAS NARODA". A in NOVO LETO Z.A DUZiIL poiiljajo Slo- __ ^^ venci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 C0RTLANDT ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. NEW YORK, N. Y. CLEVELAND. OHIO. Taftovi revolucionarni načrti. j Washington, 1. <>kt. V vladnih ki«»- Ijiih se «orori, da bode predsednik ; !'aft predložil v prihodnjem zasedanju kongresa revolueionartie zakonske preosnove. On hoče vse poštarjt-i prvega iu drugega razreda posla vili pod prepise za civilne uslužbenec in j vse carinske in davčne prejemnike' stalno namestiti. Ako se to zgodi, po.ilan- i cev. Predsednik Taft je prepričan, da i ho.le s svojimi načrti prodrl, U«-r ua bodo I udi demokrati podpirali.. Na-! dalje namerava predsednik predlaga- , jii zvišanje poštne pristojbine za iua- i ! ffazine in znižauje isie za navadna pi- j sma. Poštnina za navadila pisma se! zniža na enden cent. Roparji so ga vrgli v vodo. j George Schvvader se je ponoči vračal na svoje stanovanje na S45 E. l.r>5. |cesta. Na mostu čez Harlem River so ga srečali trije črnci in vpra.š-ai,1 koliko da je ura, rili pred no j«" «ni 'e kaj odgovoril, ga je eden udaril. , in ira vrgli v vodo. ! j Sreču je bila, da se je vjel za neki j čoln in kričal na jMimoč. John Cosgro-j ve, ki je bil v bližini v službi, je | slišal in rešil iz vode. Sclnvader j'' b'l| vsled zadobljene poškodbe tako -lab, i da se ni mogel sani rešili v čoln. Listnica uredništva. Nekaterim rojakom v Milwaukee. Wis., ki nas zlaidajo zaradi t«»£a, ker prinašamo oglase za republikansko strankov državi Xcvv York, izjavljamo, da moramo oglase sprejemati in prinašati tudi tekste k tem ogla-som. Naše stališče nasproti delavstvu smo pa že tolikrat pojasnili v našem listu, da mora biti že vsakemu znano. }Smer lista se ne sme in ne more soditi | po 4>glasib. t — Cenjenim rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da j'.h v krat-| krm obišče naš zastopnik ir. Jakob Skerjanc. kateri je ]>ooli]aščen pobi-!, rali naročnino za naš list in knjige. Ker je dotičnik vsega zaupanja vreden, £ra rojakom najtopleje priix»ro-čamo. OPOMIN. Tem potom opominjam vse one, ki; mi kaj dolgujejo na hrani in stanu.' dai se mi v 14 dneh javijo; če ne, sem primoran vse objaviti s polnim imenom in rojstnim krajem v vseh slovenskih časopisih. Peter Gorup, P. O. Box 165, Loupurex, Pa. (4-5—U) ' Hamburg-American Line. ' Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka^med NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. Veliki komodni parniki, opremljeni j z vsemi modernimi napravami, ka j kor tudi z brezžičnim brzojavom i ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znaČi komLinaci o VARNOSTI, tHITKOSTI IX UDOBNOSTI. POSKUSA SKRB IN POD- V0RBA ZA SLOVENCE. PENNSYLVANIA - odpluje 12 novembra. Za vožnje listke in vožnji red, p. -vprašajte pri Hamburg-American Lise, ali pa pri lokalnih agentih. Iščem FRANKA STRAXCAR, doma iz vasi Lokavec pri Ajdovščini na Primorskem; potem JOSIPA KO-GEJ iz Spodnje Joterje na No-1!anjskem, ter IVANA KREBEC iz Sehori na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, f-e kdo ve za koje-ua izmed teh, naj mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Alovsins Hlad, 5^130 Harrison St.. Pittsburg, l'a. (4-5—11) naznanilo. Cenjenim rojakom naznanjam, da sem se preselil iz Crosby v Lvman Kun, I'a., kjer potrebujem 40 mož za delati drva. Plačam od klaftre $1.25. Drvarji lahko zaslužijo o-ti»Lrp! zjs«mU na -\t-iu. »Lil /unifitjavujit Ijtidjt* vareuont s nko- ' po*I jo. NcUi lliaitrtn-ki j«-i iUjuI: M(mI« r iu rvtlvu mož d«-* Ije iUMuir \ s\t»n» glavo. to«la skrbuo sv j <•41% a. da mui ak (eden denarja ua tu^pidago, tri ne sme nalagali z raz-J Mpnosljo in nii-euiernostjo možu m-^trebite skrbi. I'lavilui, in rvdna razdelitev iiie-sevitik stroškov je jn*e|M>trebua |*m1-laga zakoiuikejja mir« iu v>akej»a u-^odnega življenja. Živi, kako* moliš, a ne. kakor bi rada, ter pomni, tla živiš predvsem za -vojo rodbino, ur pa za vuauji svet! \'i«akemu raz-uaiiiemu človeku je vsekakor ljubša \ skrotuuiU razmerah živeča rakdo, jla ji«-i »lobukr v dolgovih. Zato naj hi vplivale /.ene tudi ua »v »»je može. da s«> v vsakem o/.iru skromni. Omilile uaj bi jiui dom. tla Ui oe zahajali v gostilne, kjer se če--»tokrat za pije ves tedenski zaslužek. Hi itlka rt-Miiva je. tla je ninogili krajih še vedno alkohol vladar med slovenskimi delavci. krneli in tudi go««|MMli, daM ne morem«* tajiti, tla j«' v tem o/.iru že dokaj holje. kakor j« lilo preti leti. Naloga slovenskih žen Aiaj Iu bila,- tla odvračaj«* može od pijaueev auja! Saj alkohol ugrabi človeku zdravje iu denar. Pri današnji draginji pa že pri najmanjši labk<»miš|jeu«K*ti laJiko str«nški jireko-račijtl dohodke, ill po| e m >e začne /i\ I jenje na dolg. ki vodi v propast iu uniči srečo tolikih rodbin. < »• tore j "nimaš velikega premoženja ali velike plače, kupuj vedno Je najpotrebnejše in plačuj vse sproti! Na u t miii je jt-mlji pač le v najskrajnejši sili. Nič ni hujšega, kakor plačevati dolgove, ki silno hitro rastejo. N»' pripravljaj ve lih gost i j. nego kuhaj ".krotimo, a okusno in skrbno, če k sti fvoji dohodki tudi skromni. Nikakor pa ne sme gospodinja skopariti pri hrani, ki botli pripro-sia. loda zadostna iu tečna. .Mož iu žena delata, torej morata tudi jeati; oltiM i rastejo, zato takisto potrebujejo dobro prirejene hrane. Tudi naj j£o> j »* m I i i i ja ii«' zabi j n»>l«»v. ki so ves •lan ua t toga h in pri «lelu! Neumestna je tudi varčuust v kulturnem o/.iru, ter je nespametna žena. ki si nikdar ne privošči nikake-j»u razvedrila, nego tlela kukor tovorna /iv iua, dokler slednjič ne omaga. Ivakor 1 elo, |H»trebnje tudi duša sv o-je brane. Van-nos t oltstoja torej v tem. da /iiaino prav iu pametno razdeljevati dohodke, ki z ujiuti lahko ra/.polagu-mo iu ne v stiskan ju teli dohodkov. I kater« bi morda «levali ua stran te^ s tem brt/polr«bito kratili vsako u-»ihIiiosI svoji družini. Najbolj varčni pa moramo bili s časom. Ilenjami i Franklin je rekel: Hodile 1 m i! j varčni s časom, nego s katerokoli drugo stvarjo, ker čas jej blago. i/, katerega je narejeno živ I je- I nje! ' Ivanka, __0_ Pismo ii Francije. e* —o — I>ij«*i, I »ni g'Uti'L-i!\o. 12. oktvbra -10. L Napami nazori o Francozih. — Go apodajnka in denarna velemoč Francije. - Ncmci in Francozi. — Zakaj u« uživajo Nemci nikjer pri sosedih simpatij? etiki ^o Slovenci, ki bi >e bili do-M**laj itU-iruije 'živili s Krunvijo iu z nje zanimivimi razmerami. S-ioelo trdim. da mu« JMirtiuri <► u»j lnj»i in !»«»-!*g'ati cv rojiski državi jHav slatini, če se ftM|hdnoma napačno orituU*asu i. Nekje «•« t bral, da frsiu-o-4(i kmet >tra-«la Meni. ki v francoski provimi.ii ži- < vim ui «» len« ni t-sa,- uianciga. j»a*' jki je moj«' ptepričanje, da je t'ram*««t»ki kmH nsjfci-rstfj*! i/.me 1 vveh kmetov Kvrope. Naša ll»a o Franciji je v toliko ntM >m ua. ker |m> oni številno niv.iiat.ti kliki, ki je ua veM»jaiin» v-»e h'i au i rMKe ko llike, jih sntatramo kot tta-n*i 1«»5fola ieev in lahkoživ^ ev. Temu HKproti b« -Ji k on štatovano. da na svc»- . jih fNfitf i\ &n j i>h »in*n K v res* uiaem na«***! h m* je r toliko stariJi bi ji na«'t j I h'raucije sicer nadkriljujejo tlruge dr- ' j ža ve. ki pa drugače dele ko za njo ista : liajo.l'o statistiki jtostaue skoro vsak: I Fiaif« /. v pt /nej-i možki tlobi po-j-«-slnik kaike inrpreiiiičitine. llrt-j: ozi-ra na to nepreii akloi-v o imetje ostane j Francija »>le»l svoje-ga neizmeini-ga P ni niči i eg a imetja ua prvem uiMu u e I kapitalističnuni državami. Po- I prejšnje shranjevanje v nogavice ''bas de laine" je nadomeščeno v tv«>-detuili tlthbah s hraiiiluičuimi knjižicami iu vrednostnimi papirji. \ hranilnicah je vloženo sojsi milijard Iran- j kov — na posameiZJiika pnbližnn 4 močati» mednarodno orožje. Mahniiuo z go-jM. larskiga ]»olja zt.>- ' )>»'l tlrugani. P« »sta v liho neko kritično paralelo j t Nemci in Francozi, kulturno tla-1 nes, uajjačjiiua narotloma na evropski celini. Že od začetka srclnjega ve- j ka je vladal izrabit autagonizem uk-«1 germanskim in romanskim plenwiioin. Uotnani s«> se čutili kulturno tnočnej-šc. Nenyi so bili o>bso\ razeui }n»\sf»;i iu kttm-eiu ld. stoletja je nas»tala ]m> slovica : * * Teuton iei uulliirs aniici". Me 1 Italijani in Nitnei —e j«- vsbd bo-j<-v cesaivJie tlol»e vgnjeo'-dil srd in st»-vraztvo. "I'nd koennlen ileirlvdlie j Leute da-s heilige Lan l gevvinuen. die | Welsedien liasst.ii sie stt sehr.