Šola in dom. (Konec.) Tisti, ki prevzamejo učence v stanovanje, prevzamejo s tem dolžnosti staršev. Njih dolžnosti so tiste, ktere imajo starši do svojih otrok. Iz njih rok bo tirjal tedaj Bog, pravični sodnik, neumerjoče duše njim izročene. Ni majhna reč, imeti učence v sta- novanji; velike, težke so dolžnosti, ktere prevzamejo tisti, ki vzamejo otroke, učence v svoje stanovanje, pod svojo oblast, pod svoje nadzorništvo. Celo deželska gosposka je, to spoznavši, o raznoterih prilikah dajala postave, ktere je treba vediti in spolnovati vsem gospodarjem in vsem gospodinjam, če hočejo biti pravi oskerbniki učencev, ne pa lakomni najemniki, kterim je mar le za lastni dobiček, malo pa ali celo nič za dušni prid keršanske mladosti. Na kar imajo gospodarji in gospodinje, pri kterih učenci stanujejo, posebno gledati, je po cesarskih postavah poglavitno to le: I. Vseh gospodarjev in gospodinj, pri kterih učenci stanujejo, ki tedaj staršenadomestujejo, je ojstra dolžnost, vestno paziti, da učenci, njih skerbi izročeni, šolske postave na tanko spolnujejo, posebno: 1. da se vsaki učenec spodobno obnaša, pobožno in keršansko živi, zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi moli, v cerkev hodi, in se varuje preklinjevanja, laganja, opravljanja, podpihovanja, nespodobnega govorjenja, napčnega obnašanja in pregrešnega djanja; 2. da časti vrednim osebam, duhovnom, cesarskim in mestnim vradnikom, učiteljem in drugim veljavnim možem vedno kaže spoštovanje; 3. da je snažen, in«iina perilo, vso obleko, šolske bukve in druge reči v lepem redu; 4. da vse šolske dolžnosti na tanko spolnuje, se ne peča z nepotrebnimi rečmi, ne bere napčnih, kužljivih bukev, ne zapravlja časa, tolikanj dragega darii božjega, ne zamuja šole brez dostojnega vzroka, brez gotove potrebe; 5. da z vsemi, ki stanujejo pod eno streho, živi v prijaznem miru, da je do vsakega priljuden in ne zabavljiv, da nikogar ne zaničuje, posebno pa, da svoje domače prednike, namestnike svojih staršev (gospodarje in gospodinje) vestno spoštuje, in jim je vselej pokoren; 6. da se varuje vseh nepoštenih, kužljivih družeb, in da je posebno zvečer o mraku že doma, in se po ulicah, ali kod drugod nikakor ne potika; 7. da ne zapravlja denarja, ga ne razposojuje brez dovoljenja staršev ali njih namestnikov, da sebi izročenih reči ne prodaja, ne zamenjuje, ne podaruje, da dalje uikomur, naj si bo kakor hoče, ue stori kake škode; 8. da je trezen v jedi in pijači, da vro6 tte pije, ampak počaka, da se ohladi, da se v poletji le v to odločenem kraji spodobno koplje, nikakor pa ne ob nedeljah in zapovedanih praznikih, da ne obiskuje prepovedanih krajev; 9. da tobaka ne kadi, ne le očitno, temuč tudi ne doma, da za denar ne igra, se ogiblje kvart in drugih prepovedanih iger, da ne hodi v kerčme in druge liiše, v kterih se več slabega in pohujšljivega sliši in vidi, kakor dobrega in podučljivega. II. Ko bi učenec te, ali kake druge postave prelomil, je njegovega oskerbnika ojstra dolžnost, ga resnobno opominjati in svariti; ko bi pa le nič ne maral, in se ne poboljšal, ali pa bi bil še celo drugim napakam vdan, mora oskerbnik to precej naznaniti staršem, ali šolskim prednikom. III. Učencev oskerbnik ima dolžnost, večkrat poprašati, kako se učenec uči in vede, in učiteljem, zlasti pa šolskim prednikom, vse na tanko razodeti, kar zadeva učenca. IV. če gospodarji ali gospodinje, pri kterih učenci stanujejo, teh dolžnosti ne spolnujejo, ali pa če dovolijo, da se v njih hišah shajajo slabe tovaršije, ki so učencu nevarne, zgubijo pravico, učence imeti v stanovanji. Starši morajo svojemu otroku iskati drugega stanovanja, če ne, pa mora učenec šolo zapustiti. Ravnatelj. Pomenki o slovenskem pis an / i. XXX. D. wJur je Jur! Ze ime kaže, kak tepec da si" — je očital nekdaj učpnik učencu. 0. Bore učenik bore učencu! Tako ni prav, in imena svetnikov se nikdar ne smejo obračati v zaničevanje ali zasramovanje, pred otroci že celo ne. D. Sej tudi jaz tpga ne poterdim; hotel sem le povedati, da nas je vsled Krušičevpga §. 13. č. d) ravno iine Juri zapeljalo v lako razgovarjanje o lastnib imeiiih in priuikih, da bota kdej Učenec in Tovarš težko stala pred stolom stolnika svojega Jezičnika. 0. Toraj se podvizajmo, in povrj nama Krušic sam, kaj še praviš v plodovitnem §. 13! K. V §. 13. e) pravim: Die im Wessenfalle der Einzahl auf: ba, da, ta Auslautenden haben im Werfalle der Mehrzahl je, z. B. golob — golobje, gospod — gospodje, kmet — kmetje. D. Ali praviloma? Zakaj bi Slovenec ne smel reči tudi: golobi, gospodi, kmetJ, kakor govorijo in pisarijo mnogi Slovani in govorijo tudi sini tpr tje Slovenci (cf. moži n. mož/e)? — Povedal si to sicer po Metelkotu ; pod čerko /f) ,,Auf n Auslautende haben im Wprf'alle der Mphrzahl: ni und njea — si pa pozabil opoinniti, kar Metelko dobro razloči, da Ie impna s prednjim samoglasnikoin, p.: kr\stjani-nje, tl&čani-nje, kopwm- nje, liočani-nje, ne pa tudi s prednjim soglasnikom, p.: ovm, maln?'. ker nikdar ne pravimo ovnje itd. — Pod čprko g) praviš: ,,Olovek hat in der Mehrzahl in altern Schriften: človeki, jetzt abpr nur: Ijudje1'; — to je laž, in kakojerazlagati, sta povedala že Učenec in Tovarš v svojih pompnkih. — Pod čerko f) praviš: ,,Allgemein iiblich ist: otroci, pri otrocih; falsch hingpgen, obwol gebrauchlich: z otroci" in Ostroverhar moj jp ravnokar rekel: pred otroci že celd ne! 0. Krušic je pozabil, da razlaga novo slovenščino, np pa staroslovenščine. V novoslovenskem je v druživniku i, in pred * se k sme spreminjati v c, kar tudi slovenski narod dela, ki sploh govori: z otroci. Drugač je bilo v staroslovenščini, ktera je pisala v tem sklonu jeri-y, pred kterim se goltniki ne spreminjajo, ali, kar je vpljalo v stari, ne velja povsod tudi v novi slovenščini, in po tem je soditi Krušičevo slovo ,,falsch hingegen, obwol gebrauchlich". XXXI. D. Preskočili smo imenilno, preimenitno opombo, ktero je v rodovitnem §. 13. pod čerko e) Krušic dal slovenskim pisateljem in zlasti ,,bodočim" slovničarjem, in ktera se njemu samemu tolikanj važna zdi, da jo ponavlja tii in tam po svoji slovniški knjigi. 0. Kako pa se glasi tu in tam? Povej nam sam, da bolje razvidimo to reč! K. V oponibi pod čerko e) v §. 13. pravim: Kichtig sollte man: golobije, gospodije, kmetije schreiben, weil, wenn vor dem j kein i stiinde, nacb den Eegeln der slovenischen Lautlehre bj zu: blj, dj zu: j und tj zu: c verschmelzen miisste. V istem §., pa pod čerko h) pravim: Man musste auch da: kopunije, Ljubljančanije schreiben. §. 14. č. h) k zgledu Ijud-Ijudje pravim: Auf ahnlicbe Art možje, lasje . . . Auch hier miisste man: ljud(/e, nohti/e, tatije, možije, trakije so wie auch: trakovi/e schreiben. §. 15. č. a), kjer učim, da imajo iinena na./e: prpdmpstje, razpotje, smrečje itd. v drugeni sklonu dvojstva in mnoštva ij: predmestij, smrpčij — pravim: Das geschieht darum, weil schon im Werfalle der Einzalil: predmestije u. s. w. geschrieben werden miisste. §. 17. č. f) pravim: Skorja, ladja u. s. w. haben sk<5rij ladij, woraus man sieht, dass sie: skorija, ladija geschrieben werden sollten. S tem se vjema, kar pišpm §. 18. č. c}, in §. 19 pravim: Es miisste wol: Kočevije, Zagorije, Podbrdzije, Senodolije, E e t i j e u. s. w. geschrieben werden. §. 27. č. c) pravim: Wie trije, so sollte riclitig aucli štirije geschrieben werden; denn in diesem Worte scheint das i nach dem r nnr deswegen nicht gehort zu werden, weil der Ton nicht auf demselben ruliet, was in trije wol der PalJ ist. §. 47. št. 9. o glagolščakih pravim: Auch da milsste man: pisanije, petije u. s. w. schreiben, was, wie schon §. 15, a) bemerkt wurde, aucb von den auf je auslautenden Sammelnamen: cvetje, zdravje u. s. w. gilt. In §. 65. č. b), kjer govorim o spremembah, ki se godijo pri glagolih četerte verste v deležniku terpne oblike, pravim: Diese Verschmelzung findet — mit wenigen, sehr unbedeutenden, durch Wolklang oder durcli Klarheit des Sinnes bedingten Ausnahmen — nach den slovenischen Lautgesetzen nothwendiger Weise statt, sobald zwischen: d, t, st, c, s, z, 6, #, *, /, n, b, p, v, m und eben darauf folgenden j kein anderer Laut steht, der die Versckmelzung hindert. Weil man nun: gospodje, kmetje, cvetje, s smertjo, hrastje, volcje, lasje, vozje, smrečje, Sušje, možje, s žival-jo, stranjd, grobje, kSpje, Kočevje, zdravje, germje u. s. w. ohne Verschmelzung ausspricht, nicht aber: gosp6je, kmeče, cveče, smerčo, hrašče, volče, laše, vože, smreče, Siiše, može, živaljo, stranjo, groblje, koplje, Kočevlje, zdravlje, germlje sagt, so miisste man folgerichtig den vor j stehenden, die Verschmelzung hindernden Laut, welcher, wie uns das Altslovenische zeigt, ein i ist — in unserer Mundart jedoch zum Halblaute herabgesunken — auch in der Schrift bezeichnen, und: gospodije, kmetije u. s. w. schreiben. — D. Precej dobro si se razodel; mladi, posebno južni kerdelniki tvoji so se te pisave tudi koj lotili, ter so jeli v djanji spolnovati to, kar se je celo tebi prevred zdelo v knjigi slovenski. XXXII. 0. Kako zelo si zadel mnoge pisatelje slovpnske s temi pravili, lehko spoznaš iz tpga, da je tudi ,,Slovenpc" dvakrat govoril zopcr to pisavo, in da je sloveči knjižnik P. M. v Novicah I. 22. prav iz dna svojega sprca zaklical: ,,PomisIite, za Boga, na pdinost, ki namje toliko potrebna!" — Zaklical je tako glasno, da se mu je odmevalo celo iz Hrovaškega. — Ker je ta spis odgovor in pogovor na te tvoje nasvetovane oblike v Novicah, ktere so sicer vodice vnajnovejši pisavi, in ker se tako milo glasi, beri ga, Dražba, milemu Krušicu v resno preniišljevanje in blagovoljno posnemanje! D. ,,Znebivši se srečno dolgih pravopisnih in oblikarskili bojev bili saio Slovenci — narod slovničarski — ravno dosegli nekako edinost v pisanji, kar se tiče vsaj vnanje oblike naših časnikov, ter snio z zedinjenimi raočtm obdelovali svojo narodno njivo, oziraje se pri teni tudi na ravnanje naših južnih sosedov, od kterih smo se že in bodemo se še učili; — kar se je zatrosila zoppt ljulika npsrečne neskladnosti, ktera se je tii pa tam res tudi prijela. Našli so se namreč — komu ni znano? — kteri ,,pisevajo ali piševajo, da ne kmetje, anipak kmetije imajo kmetije, ki jira pri dobrem obdelovaniji donašajo veselija pa tudi lepega premoženija, v tpm ko so si gospodije izbrali mnogovrstno dejanije z umom itd." Ne bojim se sicer, da bi kdaj večina slovenskib pisateljev pritegnila takim novotarjem, vendar bi jih jaz oponinil in poprosil: ne kazite slovenskpga edinstva, ne kvarite jezika, in ne motite dosedanjega slovenskega razcveta in razvoja, ki meri nekaj tudi na približevanje k jugoslovanskim bratom živečim z nami na enera in isteni nepretrganpm ozemelji! Vi se pozivate na veljaka Miklošiča, prepričani, da je on kos, razgrniti staroslovpnščini lice, kakoršno je samo na sebi. Dobro, — pa zakaj ga ne posnemate tudi zastran novoslovenščine? Berite njegove čitanke, njegov staroslovenski slovar, kako on slovenske bespde piše, on, ki se mu gotovo nikdar še sanjalo ni, da bi trebalo sedanjo živo slovenščino pritiskati na Prokrustov posteljnjak nekdanje slovenščine ali bolgarščine in raztegovati jo po isti. Pri zbornih imenih (coll.) in pri glagolščakih (subst. verb.} poznajo vsa živa slovanska narečja samo formacijo — je (Čehi sedaj i), ne pa — ij e, kakor ima staroslovensko. Kdo nam tedaj daje pravico, odstopati od njih? Če Srbo-Hrvati, da molčimo od drugih, pišejo: pisanje, vladanjp, orožje, područje, podnožje, podgorje, predmpstjp, Podrinje (^Drina-Tbal), in zarad razločnosti celo Potisje (Tlieissgebiet, ne Potišje niti Potisije), čemu bi mi po npki doniišljpni doslpdnosti vlikali tisli i, kteremu ne bi vedeli ni pravega glasii? Držirno se torpj udomačcnega, v časnikp z mnogim trudom vppljanpga pisanja, in ravnajnio se, čiste isto, po nekdanji nirtvi slovenščini santo toliko, da ne zastranimo ali zabrazdimo od živpga slovenskega in srbsko-hrvaškega narečja! I)ixi".