STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FOAESTRY LETO "1990 • LETNIK XLVIII • ŠTEVILKA "10 Ljubljana, december "1990 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 449 Igor Jerman, Lado Eleršek Do hitrorastočih nasadov po poti avtovegetativnega razmnoževanja To lmprove the Fast Growing Stands by Application of Autovegetatively Propagation 458 Franc Gašperšič Vloga gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospo- darjenju z gozdovi v Sloveniji 463 Franc Gašperšič O učinkoviti organizaciji gozdnogospodarskega na- črtovanja v Sloveniji 470 Mitja Cimperšek Gospodarjenje z gozdovi ob gradovih in razvalinah na primeru grajske razvaline Gornji Rogatec 477 Strokovna srečanja 481 Iz tujega tiska 483 Književnost 485 Jubilanti 486 Naši nestorji 487 Poročilo republiškega sekretariata za kmetijstvo, go· zdarstvo in prehrano za leto 1989 Naslovna stran: Hrvoje Oršanič: Zima Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address YU 6"1 ODO Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun- Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50"1 01-678-48407 Letno izide "1 O številk 10 issues per year Letna individualna naročnina 105,00 din za dijake in študente 35,00 din Polletna naročnina za delovne organizacije 2i0,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 25,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 v • • dne 16. 1. 1990) za GV ni treba placat1 temelJnega davka od prometa proizvodov. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 6i 102 Ljubljana GDK: 165.44:181.51 Do hitrorastočih nasadov po poti avtovegetativnega razmnoževanja Igor JERMAN, Lado ELERŠEK* Izvleček Jerman, 1., Eleršek, L.: Do hitrorastočih nasa- dov po poti avtovegetativnega razmnoževanja. Gozdarski vestnik, št. 10/1990. V slovenščini, cit. lit. 12. Čedalje večje zahteve po lesni masi zahtevajo tudi nove prijeme pri njenem pridobivanju. Ena izmed pomembnih možnosti za pridobivanje večje lesne mase je tudi selekcija hitrorastočih primer- kov gozdnih dreves, ki jih nato vegetativno raz- množimo. V članku predstavljamo različne tuje in naše izkušnje s tako selekcijo in poskušamo oceniti njeno gospodarsko vlogo. 1. UVOD Ločimo materialne in nematerialne koristi gozdov. Njihova vrednost in medsebojno razmerje nista stalna in jih je le težko oceniti. Še vedno pa velja, da pridobivamo gozdarji denar s prodanimi kubiki, brez katerega tu~Ji drugih dobrin, kot so šport, rekreacija in. kultura, ne moremo zadovo- ljivo razvijati, Potrebe pQ lesu po celem svetu stalno naraščajo, in :to tako zaradi dviganja živ- ljenjske (ekonomske) ravni prebivalstva kot · zaradi nenehnega naraščanja števila ljudi. Kmetijstvo je z.elo napredovalo pri pridobi- vanju hrane s pomočjo kemije in selekcije. Čeprav si gozdarji po eni strani želimo, da bi bili gozdovi čim bolj nedotaknjeni, se po drugi strani nismo pripravljeni odpovedati njihovim večjim· donosom. V svetu se zato čedalje bolj uveljavlja žlahtnjenje gozdnega drevja, ki je glede na sodobne agresivne metode v kmetijstvu bliže naravi. Hkrati pa je lahko tudi precej učinkovito, saj lahko z ustrezno in prek več generacij raztezajočo se selekcijo ob vegetativnem razmnoževa- * Dr. L J., dipl. biol., L. E. dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. Synopsis Jerman, 1., Eleršek, L.: To lmprove the Fast Growing Stands by Application of Autovegetati- vely Propagation. Gozdarski vestnik, No. 1 O/ 1990. ln Slovene, lit. quot. 12. lncreasing demands for wood force us to use new .m~thods i~. i.t~ a?qui~itio~. One of very prom1ssmg poss1b1ht1es m th1s d1rection is selec- tion of fast growing individual trees, which are then vegetatively propagated. ln the article va- rious researches (ours and others) with such seleciton are shown together with the estimation of its economic value. nju rast nasadov izboljšamo za več deset odstotkov (KLEINSCHMIT 1975). Tovrstno selekcijo shematsko prikazuje grafikon 1. 2. TEORETIČNA IZHODIŠČA Hitrejša rast posameznih dreves neke populacije lahko temelji na dejavnikih okolja ali genetske zasnove~ lahko pa tudi na obojem (t. i. interakcije genotip- okolje). Dosedanji izbor hitreje rastočih smrek na bolj ali manj homogenih rastiščih in njihovi vegetativni potomci kažejo določen selek- cijski dobiček. S precejšnjo verjetnostjo Tahko predpostavljamo, da gre lu za genet- sko pogojenost, čeprav je pri vegetativnih potomcih možna tudi epigenetska - zaradi neposrednega nadaljevanja živega stanja od matičnjaka prek potaknjenca na novo sadika. V vsakem primeru pa nas epigenet- sko dedovanje ne sme plašiti, kajti glede na njegovo stabilnost bodo stabilni tudi znaki -dokler bodo vodili linijo vegetativ- nega razmnoževanja. Drugače pa je z de- belinsko rastjo, saj nanjo bistveno vpliva gostota nasada. Selekcijski dobiček torej lahko tu ugotavljamo le pri enako gostih nasadih. Spoznanje, da gre vsaj pri višinski rasti G. V. 10/90 449 Grafikon 1 :Shematični prikaz izbire hitrorastočega dela populacije sadik, njenih vegetativnih potomcev in ponovitve teh faz v naslednjih krogih h d izbrane sadike p1,p2,p3 x1,x2,x3 x1s,x2s,x3s x2-x1 x3-X2 x3-x1 populacije l. 11. in 111. kroga povprečne vrednosti populacije sd3 povprečne vrednosti selekcioniranih sadik selekcijski dobiček višinske rasti med p1 in p2 selekcijski dobiček višinske rasti med p2 in p3 selekcijski dobiček višinske rasti med p3 in p1 selekcijski diferencial v 111. krogu-selekCije za dedno pogojenost in sorazmerno visoko dednost, nam omogoča povečevanje selek- cijskega dobička prek več krogov selekcije. Pri tem gre za čedalje ožji izbor dreves z izrazito zmožnostjo hitre rasti. Kakor nam je lahko taka hitra rast všeč, pa večstopenj­ ska selekcija pomeni tudi izrazito ožanje genetske osnove. če na primer drevesa kloniramo, potem imamo pri čedalje večji zahtevnosti po hitri rasti čedalje manj klo- nov - na koncu ostane en sam. Ker je pravo bogastvo naših gozdov v čim večji genetski pestrosti, pomeni večje vnašanje klanov z ozkim genetskim skladom siroma- šenje gozda (kljub morebitnim gospodar- skim koristim). Precej drugačne pa so razmere, v katerih ne gre za naravni gozd, temveč za n?men- 450 G. V. 10/90 ske, produkcijske nasade. Tu je poudarjena lesno-predelovalna funkcija. Ni posebno pomembna širina genetskega sklada, tem- več predvsem hitrost rasti ter debelina in oblika debla. V takih nasadih so selekcioni- rane hitrorastoče smreke zelo dobrodošle, saj zagotavljajo obilnejše »žetev«. Ena izmed perspektivnih poti za vzgojo hitrorastočih smrek je juvenilna (mladostna) selekcija prek avtovegetativno razmnože- nega mladega drevja. Po hitri rasti odliku- joče se primerke izberemo v juvenilni raz- vojni stopnji drevesa navadno na stopnji sadike (ZOBE, TALBERT 1984). Zakoreni- njanje potaknjencev mladega drevja je na- mreč bistveno uspešnejše kot zakoreninja- nje starejšega drevja, nadaljnja rast teh zakoreninjencev pa je tudi manj grmasta in bolj intenzivna (JEST AEDT i 980, WEIS- GERBER 1983). Juvenilna selekcija je seveda smiselna le v primeru, če se hitrejša rast (vsaj do neke mere) nadaljuje tudi v zrelih letih. Med hitro rastjo na stopnji nekajletne sadike in istim drevesom v starejših letih mora obsta- jati neka korelacija, ki ji pravimo strokovno juvenilno-adultna (>>mladostno-odrasle c() korelacija. Le ob zadostni juvenilno-adultni korelaciji je smotrno vzgajati hitrorastoče drevesne nasade prek juvenilne selekcije. Da bi lahko čim bolj natančno ocenili (eks- trapolirali) juvenilno korelacija pri iglavcih, smo analizirali nekaj takih nasadov. 3. ŠTUDIJE VEČJIH NASADOV PRI NAS IN NA TUJEM Mlajši smrekovi nasadi v Sloveniji Za raziskovalno nalogo Optimizacija sno- Grafikon 2: Povprečna višinska rast vseh smrek (P) iz 18 nasadov Slovenije in 3 najvišjih smrek {V) iz vsakega od teh nasadov {meritve IGLG 1983) in višinska rast 10, 11 in 12-letnih smrekovin nasadov v Nemčiji (p1, p2 ... , V1, V2 ... ) h(m) 3 .Ah (0 157m; 21%) 2 v 1 Ih (0,13m; 13% P(0,97m} 4 6 -r T T ~ VP41VP5 T_l_ VP1 .......L 6 T 'VP6 j_ 9 10.11 P. starost nasada število let T 1 1 ' 1 1 1 1 8 1 ' 1 10 1 ' 1 13 14 15 16 starost smrek . o ' G. V. 10190 451 vanja umetne obnove (ELERŠEK 1987) smo od l. 1982 do 1985 analizirali 41 smrekovih nasadov, starih 9-15 let. Za prikaz dinamike rasti hitrorastočih smrek smo izbrali 18 ploskev (nasadov), ki smo jih izmerili na terenu l. 1983. Na posame- znih ploskvah smo izmerili 21 do 23 smrek. Preglednica 1 prikazuje rast povprečnih in treh najvišjih smrek za združene nasade glede na starost, poleg tega pa še skupne vrednosti vseh ploskev v 18 nasadih. Ti podatki so prikazani tudi na grafikonu 2. Rast izbranih sadik zelene duglazije v sedemletnih nasadih (DAGENBACH 1978) Nasad je bil osnovan s sadikami, ki so bile razvrščene v tri velikostna razrede. Višinsko rast teh sadik prikazuje pregled- nica 2. Rast zelene duglazije v štiriletnem nasadu (HOČEVAR 1981) Nasad zelene duglazije je bil osnovan v Birmensdorfu s sadikami povprečne višine 68 cm. V naslednjih štirih letih so bile pose- bej opazovane vse sadike z začetno višino 1 OO cm in več. Njihova štiriletna rast je prikazana v preglednici 3. Petnajstletni nasad japonskega macesna (KRUSCHE, DECK 1980) Nasad je bil osnovan kot provenienčni poskus s 24 proveniencami. Provenience so bile rangirane glede na višino sadik pri Preglednica 1 : Mlajši smrekovi nasadi v Sloveniji - višine smrek (cm) pri različnih staroslih nasada (merjeno l. 1983) Starost nasada (štev. let) K N T 4 6 9 10 11 12 9 6 V3 101 160 311 p 91 140 262 10 V3 137 212 366 422 p 104 170 291 340 11 4 V3 145 236 420 553 p 124 203 353 470 12 4 V3 79 131 225 353 p 66 107 169 263 13 3 V3 116 201 346 p 112 180 292 Povprečje: 18 V3 110 325 p Legenda: V3 tri najvišje smreke pri končni starosti p - povprečne smreke N - število ploskev T -tip smreke K - končna starost nasada Preglednica 2: Višinska rast izbranih sadik zelene duglazije v nasadu (Dagenbach) Starost drevja (število let) Velikost sadik n 4 HO cm (%) cm Majhne 230 27,5 (72) 152 Srednje 177 37,5 (98) 193 Velike 47 50.0 (130) 214 Povprečje 454 38,3 (100) 186 Legenda: H0(7) -višina pri starosti nasada 0(7) let 452 G. V. 10/90 11 H7 13 557 466 (%) (82) (104) (115) (100) Preglednica 3: Višinska rast zelene duglazije v štiriletnem nasadu 4cm Velikostni n (%) razred ZH1 cm ZH2cm ZH3cm ZH4cm (%) ( 0/o) (%) (%) Povprečje 905 68,5 78,4 122,2 181,9 247,6 vseh sadik (100) (100) (100) (100) (100) 9,9 43,8 59,7 65,7 (100) (100) (100) (100) Povprečje 56 106,6 117,5 170,1 237,6 319,7 sadik, večjih (156) {150) (139) (131) (129) od 100cm 10,9 52,6 67,5 82,1 {110) (120) (113) (125) Legenda: H (0,1 ... ) -višina sadik pri starosti nasada O, 1 ... leto ZH (0,1 ... ) - letni višinski prirastek (cm) pri starosti nasada O, 1 ... leto Preglednica 4: Višine smrek v različnih nasadih1 ki so bili osnovani s povprečnimi in izbranimi sadikami Višina smrek v nasadu številka Ime nasada Starost povprečje 2X sortira ne velike nasada Johanngeorgenstadt (Carelsfeld) 2 Konradsweise {Hatmannsdorf) 3 Greifensteine (Hartmannsdorf) 4 Hetzdorf {Hartmannsdorf) 5 Questenberg (Bad Liebenwerda) 6 Questenberg (Kretscham-Rothensehma) starosti nasada 15 let. Kar 11 proveniec je prešlo pri ponovnem rangiranju v nižji rang, vendar je povprečni rang 5 najvišjih prove- nienc v zgornji četrtini nove razporeditve rangov. Te najvišje provencience so v še- stem letu prednjačile za 9 °/o nad povpreč­ jem (višina povprečnih: 2,3 m, višina najvi- šjih 5 :2,5 m), pri 15. letu pa še za 3% "(višina povprečnih: 9,4 m, višina najvišjih 5: 9,7m.). Deset, enajst in.dvanajstletni nasadi, ki so bili osnovani z izbranimi smrekov imi sadikami v Nemčiji (MELZER in drugi 1987) V poskus je bilo vključenih milijon smre- 12 11 11 10 10 10 cm(%) sadike, cm(%) 129 (100) 167 (129) 211 (100) 265 (126) 226 (100) 250{111) 173(100) 304 (176) 230 (100) 250 (109) 197 (100) 226 (115) kovih sajenk, ki so jih med presaJanJem razvrstili v male, srednje in velike sadike. V času izkopa, pri starosti štirih let, so jih ponovno razvrstili v iste razrede. S temi sadikami so bili osnovani številni nasadi. Višine in razmerja višin teh smrek prikazuje preglednica 4. Iz obravnavanih nasadov, pri katerih je posebej spremljana rast hitreje rastočih sadik do starosti 8, ii, 13, 16 in 17 let in so bili večinoma osnovani zato, da bi ugo~ tovili genetski dobiček, je razvidno, da se relativna prednost višinske rasti z leti sicer zmanjšuje, absolutna vrednost pa narašča. To so še mladi nasadi, vendar lahko sklepa- mo, d.a se bo ta težnja nadaljevala vsaj še G. V. 10/90 453 nekaj desetletij, kot to prikazuje grafikon 3. Tridesetletni nasad, osnovan s hitrorasto- čimi sadikami, bi bil po tej prognozi- za meter višji od nasada, osnovanega s pov- prečnimi sadikami. Po Schwapachovih ta- blicah ima tridesetletni sestoj smreke v 1. bonitetnem razredu višino srednjega dre- vesa i i ,6 m in celotno lesno maso 266 m3/ha. Dve leti starejši sestoj je višji za i m in ima za 37m3 (14%) večJo celotno lesno maso, oziroma za dober m večji povprečni starostni prirastek. 4. NAŠE DOSEDANJE DELO IN IZSLEDKI Z izborom hitreje rastočih štiriletnih smre- kovih sadik v drevesnicah in njihovim na- daljnjim vegetativnim razmnoževanjem smo pri nas začeli l. i 984. Skupino hitreje rastočih sadik je predstavljal 1 % najvišjih sadik. Z razmnoževanjem povprečnih sadik celotne populacije pa smo vzpostavili mož- nost za kasnejši izračun genetskega do- bička (ELERŠEK, JERMAN 1988). Začeto delo smo v naslednjih letih nadaljevali in tako do l. 1989 razmnožili naslednje prove- nience: Godovič, Novaki, Hrušica, Jelendol, Medvode, Jezersko-Kokra 11. Pokljuka, Pevc, Luče, Godič in Rog (pribl. 12000 potaknjencev, ki so se zakoreninili s 60- 80% uspehom). Do večjih izpadov je prišlo še naknadno pri vzgoji teh zakoreninjencev na gredicah, predvsem v času prvega pre- zimljanja. Potaknjence smo zakoreninjali v plaste- njaku v kremenčevem pesku (od ?ačetka aprila do sredine avgusta, ko smo jin presa- dili na gredico) z uporabo hormd~skega pripravke 0,25% lOK v prahu (betaindol ocetna kislina). Zadostno vlago smo vzdrževali v plastenjaku z avtomatičnim pršenjem, ki smo ga uravnavali s krmilno tehtnico. Nekoliko slabše rezultate pa smo dobili v nekaterih letih zaradi previsokih temperatur in pomanjkljivega senčenja. Grafikon 3: Prikaz razlik med višinami hitrorastočih in povprečnorastočih nasadov po letih in predvideni trend hitrejše rasti s (131 cm) 14 let 70 60 50 40 30 20 1 2 3 4 S 6 7 S '9 lO 11 12 13 14 15 16 17 lB 19 :m 25 1. Nasadi smreke v Sloveniji (IGLG) 2. Nasad z. duglazije (Dagenbach) 3. Nasad z. duglazije (Hočevar) 4. Nasad japonskega macesna (Krusche} S. Nasadi smreke v Nemčiji (Melzer} starost drevja - število let 454 G. V. 10/90 Nasad Zadobrova S štiriletnimi smrekovimi sadikami, vege- tativnimi potomci izbranih matičnih dreves provenience Jelovica, Godovič, Novaki in Hrušica smo 1988 osnovaH manjši poskusni Nasad Javorje nasad v Zadobrovi. Sadike slednjih dveh Spomladi l. 1989 smo osnovali na ekolo- provenienc so bile kasneje iz nasada odtu- jene. Rezultate meritev teh smrek prikazuje ško obremenjenem območju Črne na Koro- preglednica 5. škem nasad Javorje s štiriletnimi smreko- vimi sadikami provenience Rog, ki so bile Preglednica 5: Letna višinska rast vegetativnih potomcev selekcioniranih smrek v nasadu Zadobrava (l. 1989) in absolutne višine sadik (1. 1990) Provenienca Tip N x(cm) % s Meritve 1989 Jelovica p 23 12,7 100 6,33 Vv 19 18,5 147 5,97 Vn 22 17,0 134 7,21 Godovič p 26 12,3 100 3,60 Vv 22 18,1 147 7,36 Vn 22 15,4 124 6,15 Meritve 1990 Jelovica p 23 56,5 100 14,12 Vv 19 81,5 144 12,00 Vn 22 69,2 122 13,58 Godovič p 26 54,0 100 10,86 Vv 20 74,5 138 17,21 Vn 22 66,9 124 13,44 Legenda: x - povprečna višinska rast (1989) oziroma absolutna višina (1990) Vv- velike (izbrane) potomke velikih smrek Vn - neizbrane potomke velikih smrek P - potomci povprečno velikih smrek p1 - statistična značilnost pri stopnji tveganja p < 0,05 p2 - statistična značilnost pri stopnji tveganja p < 0,01 p3 - statistične značilnost pri stopnji tveganja p < 0,001 s- standardna deviacija Signifikanca PVv PVn VvVn p2 p1 p2 p1 p2 p2 p3 p2 p3 p2 p2 p2 p3 p3 p3 p3 Preglednica 6: Letna višinska (1) in debelinska (d) rast vegetativnih potomcev slekcioniranih smrek v nasadu Javorje 1 (cm) Tip N d(cm) % Višinska rast v 114* 12,33 127 p 122 9,71 100 Debelinska rast v 118* 1,44 114 p 122 1,26 100 Legenda: V - potomci velikih smrek P- potomci povprečno velikih smrek p3 - statistična značilnost pri stopnji tvegonja p < 0,001 s- standardna deviacija s Signifikanca 5,00 p3 3,08 p3 1,03 8,51 .. - pri štirih sadikah je bil vrh odgriznjen, zato niso upoštevane pri izračunu višinske rasti G. V. 10/90 455 vzgojene po vegetativni poti iz velikih in povprečno velikih matičnih dreves. Rezul- tate dendrometričnih meritev, ki smo jih opravili na koncu prvega vegetacijskega obdobja, prikazuje pr~glednica 6. Nasad IGLG Na inštitutskem vrtu smo jeseni 1989 ugotavljali število kresnih odganjkov pri tri- letnih smrekovih nasadih, ki so bile vzgo- jene iz potaknjencev večjih in povprečno velikih smrek provenienc Jelendol, Jelovi- ca, Hrušica in Pevc (slika). Rezultate prika- zuje preglednica 7. 5. RAZPRAVA Hektarske donose lesa lahko povečamo na več načinov, med drugim tudi s predhod- nim izborom (selekcijo) drevja in njegovim razmnoževanjem za snovanje hitrorastočih nasadov. Neenaka rast enako starih sadik je namreč opazna v prav vsaki gozdni drevesnici. Izbor rastljivejših štiriletnih smrekovih sadik, vzgoja njihovih vegetativ- nih potomcev in spremljanje njihove nadalj- nje rasti na našem inštitutu kaže na geno- tipsko pog_ojenost hitrejše rasti v dre- vesnicah . Se večji genetski dobiček pa bi Preglednica 7: število kres nih odganjkov glede na tip sadik in provenienco pri triletnih smrekovih sadikah na IGLG število sadik število(%) smrek s kresnim odganjkom Provenienca na gredi Potomke velikih Potokme povprečnih V + P sadik (V) sadik (P) -------------------------------------------Jelendol Jelovica Hrušica Pe ve Skupaj 212 + 62 5 (2,3) O (O) 178 +54 10 (5,6) O (O) 157 + 79 15 ("1 0,4) 1 (1 ,2) 158+34 12 (7,6) i (2,9) 705 + 229 42 (5,9) 2 (0,9) Izrazita kresna odganjka pri triletnih smrekovih sadikah, vzgojenih s potaknjenci izbranih smrek (h = 83 in 54cm). (foto : Lado Eleršek) 456 G. V. 10/90 dosegli, če bi tako vzgojene sadike poM novno selekcionirali (2. krog selekcije). Na bistveno vprašanje, ali se hitrejša mladostna rast nadaljuje tudi kasneje ozi- roma ali obstaja juvenilno-adultna korela- cija v gospodarsko pomembni meri, smo skušali odgovoriti z analizo nekaterih pri- merno osnovanih sestojev. Ker se v vseh primerih hitrejša rast (v absolutnem smislu) nadaljuje do zadnje meritve (pri nasadu japonskega macesna do starosti 17 let), upravičeno menimo, da se bo ta težnja še nadaljevala. Rezultati analize naših in tujih nasadov se približujejo Schonbornovemu pričakova­ nju; ta meni, da je 20% zvišanje donosov na podlagi vzgoje fenotipsko močnejših sadik povsem stvarno. (SCHONBORN 1983). Podobno trdi Kleinschmit, da je mo- goče z izborom po poreklu rastljivejših smrek bistveno povečati donose (KLEIN- SCHMIT 1975). Meni celo, da je mogoče izboljšati donose za okoli 30% - z ostrim izborom na ravni posameznih sadik ter z njihovim nadaljnjim avtovegetativnim raz- množevanjem. Selekcijski izbor pomeni sicer zmanjša- nje genetskega sklada. Zaradi nevarnosti genske osiromašitve moramo torej pri osnovanju nasadov uporabljati večje števi- lo, na primer 20-50 klonov. Po drugi strani pa zaradi snovanja klonskih hitrorastočih nasadov celotni gozdni genski sklad ne more biti prizadet, saj predstavljajo taki nasadi le majhen del gozdnih površin. ln še primerjava: poleg ogromnega svetov- nega vodovja s pestrim ribjim bogastvom (bogatim genskim skladom) obstajajo tudi majhne, gospodarsko naravnane ribogojni- ce, ki pa ne ogrožajo ostalega vodnega sveta, temveč celo nasprotno. Ker te ribo- gojnice do neke mere zadovoljujejo člove­ kovo potrebo po ribah, jih zato človek manj lovi v naravnih vodah. Produkcijski nasadi hitrorastočih dreves so torej nedvomno potrebni, predvsem za zunajgozdno pridelavo lesa ter za večje donose v gospodarskih gozdovih. V sled- njem primeru mora biti genski sklad selek- cionirane populacije večji. Potrebo po takih nasadih pa potrjujejo tudi svetovne težnje. Na svetu vsako leto v ta namen posadijo več deset milijonov klonskih sadik gozd- nega drevja. LITERATURA 1. Dagenbach, H., 1978. Erste ergebnisse eines Douglasien-Sortierversuch. Mitteilungen des vereins fOr Forstliche Standortskunde und forstpflanzenzGchtung, Baden-WGrtenberg, 26, 68-69 2. Eleršek, L., 1987. Optimizacija snovanja umetne obnove. Elaborat, IGLG, Ljubljana. 3. Eleršek, L., Jerman, 1., 1988. Pomen selek- cije in vegetativnega razmnoževanja pri vzgoji hitrorastočih smrek. Zbornik gozd. in les., Ljublja- na, 31, 27-38 4. Gračan, J., idr., 1988. šumarsko sjemenar- stvo, oplemenivanje šumskog drve9a, razsad- nička proizvodnja i sušenje šuma u Ceškoslova- škoj. Sum. list, Zagreb, 112, 3-4, 143-158 5. Hočevar, M., 1981. Die optimale Pflanzzeit bei der grunen Douglasie (Pseudotsuga menzie- sii/Mirb/Franco) in Abhangigkeit von Pflanzenzu- stand und Witterung. Mitteilungen, Birmensdorf, 57, 2, 85-187 6. Jestaedt, M., 1980. Die avtovegetative Ver- mehrung von Forstpflanzen. Allg. Forstz., Mun- chen, 35, 26, 691-693 7. Krusche, D., Reck, D., 1980. Ergebnisse 15 jahrigen Herkunftsversuche mit Japanlarche (Larix leptolepis/Gord). Allg. Forst.- u Jtg., 151, 6fl, 127-136 8. Kleinschmit, J., 1975. Vegetative Verme- hrung der Fichte. Mitteilungen, Escherode, 24, 78-83 9. Melzer, W. idr., 1987. Bedeutung der Pflan- zensortierung von Saat- und Veschulpflanzen fOr. das Kultur- und Dickungstadium der Fichte (Picea abies/L./Karst). Wissenschaftliche Zeitschrift der Technische Universitat, Dresden, 36, 6, 255-260 1 O. Schonborn, A., 1983. Produktions-Steige- rung und-sicherung im Wald mit Hilfe Pflanzen- zOhtung. Allg. Forstzu., Munchen, 38, 16, 407- 409 11. Weisgerber, H., 1983. ForstpflanzenzOch- tung, Mitteilungen des Hessischen Landesforst- verwaltung, 19, 50-57 12. Zobal, 8., Talbert, J., 1984. Applied Forest tree Improvement. John Wiley and Sond, New York, 161-162, 425-427 G. V. 10190 457 GDK: 62(497.12) Vloga gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji Franc GAŠPERŠIČ* Izvleček Gašperšič, F.: Vloga gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodarjenju z gozdovi v Slove- niji. Gozdarski vestnik, št. 1 0/1990. V slovenščini, cit. lit. 2. V razpravi so dani cilji in naloge sodobnega gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodar- jenju z gozdovi. Na tej podlagi je na novo definiran pojem gozdnogospodarskih območij v Sloveniji. 1. UVOD Z naglim razvojem družbe se je v zadnjih desetletjih zelo spremenila vloga gozdov v Sloveniji. Poleg vedno večjih potreb po lesu moramo računati z naraščajočimi potre- bami po vseh splošno koristnih funkcijah gozdov. Zaradi različnih škodljivih vplivov nam hkrati zelo peša biološka odpornost gozdov. Gospodarjenje z gozdovi se mora dejansko (ne le deklarativno) usmeriti na čim popolnejše zadovoljevanje najrazličnej­ ših družbenih potreb. Takšna usmeritev gospodarjenja z gozdovi je kategorični im- perativ za vse evropske dežele z razvitim gozdarstvom. Večina evropskih dežel je v ta namen novelirala gozdarsko zakonodajo, metodologijo izdelave gozdnogospodarskih načrtov pa prilagodila zahtevam za večna­ mensko gospodarjenje z gozdovi. V več kot 200-letnem razvoju gozdnogospodarskega načrtovasnja gre zdaj za vsebinsko zelo pomembno prelomnico, ki se je dovolj ne zavedamo. Priznati je treba, da ta vpraša- nja razmeroma dobro rešuje slovenski za- kon o gozdovih že iz leta 1985. Načela polifunkcionalnega gospodarjenja z go- zdovi so dobro konkretizirana v Pravilniku o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov in v strokovnih podlagah za obnovo gozdno- * Prof. dr. F. G., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 458 G. V. 10/90 Synopsis Gašperšič, F.: The Role of Forest Managing Planning in Forest Managing in Slovenia. Gozdar- ski vestnik, No. 10/1990. ln Slovene, lit. quot. 2. The paper presents the aims and tasks of modern forest managing planning in Slovene forest managing. Based thereupon, the notion of forest managing districts in Slovenia has been defined a new. gospodarskih načrtov enot in območij. S sedanjo novelacijo zakona o gozdovih, ki ima težišče na ekonomskih in organizacij- skih vprašanjih, imamo možnost še bolj doreči celoten splet vprašanj, ki se nana- šajo na gozdnogospodarsko načrtovanje. Osvetljevanju tega je namenjena tudi ta razprava. 11. CILJI IN NALOGE SODOBNEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA NAČRTOVANJA Cilj gozdnogospodarskega načrtovanja je uresničevanje načela trajnosti pri pro- izvodnji lesa in izpolnjevanju vseh potrebnih . splošno koristnih funkcij gozdov. Načelo trajnosti pomeni organizirano skrb za pri- hodnost, zato je v bistvu tudi etično načelo. Bistvo tega načela je v uravnavanju odno- sov med družbenim razvojem (zlasti druž- benimi potrebami do gozdov) in posebno naravo gozda (dolgoročnostjo, biološko za- pletenostjo in nedeljivostjo večnamensko orientiranega proizvodnega procesa v go- zdu). Zaradi te specifične narave gozda tu ni dovolj običajno planiranje. Gozdarstvo že od svojega nastanka uporablja zelo specifične metode gozdnogospodarskega načrtovanja. Z gozdnogospodarskimi načrti dobimo šele potrebno strokovno podlago za planiranje. v prihodnosti moramo računati z naraš- čanjem najrazličnejših družbenih potreb do gozdov (materialnih in nematerialnih) ob hkratnem slabšanju njihove zdravstvene kondicije zaradi najrazličnejših škodljivih vplivov nanje. Računati moramo torej z ogroženostjo uresničevanja družbenih po- treb. Za čim uspešnejše zadovoljevanje potreb v takšnih razmerah ima gozdarstvo na razpolago le eno sredstvo -intenzivira- nje gospodarjenja z gozdovi, oziroma splošno izboljšanje kulture dela z go- zdovi. Tu ima gozdnogospodarsko načrto­ vanje izredno pomembno vlogo. Trajnost proizvodnje lesa in izpolnje- vanja vseh splošno koristnih funkcij go- zdov sta neločljivo povezana. Uresnič­ ljiva sta sočasno v prav tako nedeljivem proizvodnem procesu v gozdu. Pod pro- izvodnim procesom moramo tukaj razumeti celovito: biološki + delovni proces v gozdu. Splošno koristne funkcije gozdov niso same po sebi enostavno dane, ampak so rezultat nekega proizvodnega procesa v gozdu, torej tudi delovnega procesa, s katerim specifično uravnavama delovanje biolo- škega procesa v gozdu. Posamezne fun- kcije gozdov so med seboj v komplementar- ni, indiferentni, konkurentni in celo v izklju- čujoči odvisnosti. Naloga gozdnogospodar- skega načrtovanja je tako urediti gospodar- jenje, tj. medsebojno uskladiti celoten si- stem ukrepov v gozdu, da bodo cilji doseže- ni. Naloga gozdnogospodarskega načrto­ vanja je torej »Organizirati polifunkcio- nalno (večciljno) gospodarjenje z gozdo- vi«. Ni ga strokovnega področja v gozdar- stvu, ki je za to nalogo bolj poklicana. Gozdarstvo je v zgodovini pred skoraj 300 leti nastalo kot nujnost pri zagotavljanju vedno bolj ogroženih družbenih potreb do gozdov. Z izvajanjem te naloge se je razvilo gozdnogospodarsko načrtovanje, najprej kot izkušnja in nato kot znanost. Z uporabo zelo specifičnih metod načrtovanja v pro- storu in času teži k organizaciji takega gospodarjenja z gozdovi, ki bi s specifičnim sistemom ciljev in ukrepov v gozdu zago- tavljal trajnost izpolnjevanja družbenih po- treb. Nalogo sodobnega gozdnogospodar- skega načrtovanja lahko izrazimo tudi v bolj praktični obliki. Gre za reševanje kompleks- nih nalog razvoja gozdov in gospodarjenja v skladu z načelom trajnosti vseh funkcij gozdov. Zaradi prej omenjene specifične narave gozda in gozdne proizvodnje prideta čas in prostor pri gozdnogospodarskem načrtovanju do izraza v izjemnih razsežno- stih. Gre za tipičen primer dolgoročnega načrtovanja v časovnih horizontih, ki prese- gajo 1 OO let in celostno obravnavo velikih prostorskih enot. Načrtovanje razvoja go- zdov in gospodarjenja si ne moremo-niti zamisliti brez območnih gozdnogospo- darskih načrtov. Nepredvidljivost zaradi dolgoročnosti obvladamo z adaptivnostjo pri načrtovanju, tj. s stalnim prilagajanjem na novo nastale in predvidljive pogoje in možnosti. Področja, ki zahtevajo območni, oziroma velikopovršinski pristop k načrtova­ nju, so zlasti naslednja: Pravilno oblikovanje gozdnogospodar- skih ciljev. - Popolnejša izraba rastiščnih in sestoj- nih potencialov za proizvodnjo lesa in izpol- njevanje splošno koristnih funkcij. - Ustrezno diferenciranje gospodarjenja glede na naravne potenciale in zahteve po funkcijah gozdov. - Vlaganja v gozdove, ustrezno narav- nim potencialom in funkcijam. - Obravnava gozdov kot elementa eko- loške stabilnosti v prostoru in kvalitete živ- ljenjskega okolja. - Racionalno reševanje najrazličnejših razvojnih problemov v gozdovih. - Uravnavanje odnosov s souporabniki v prostoru in reševanje konfliktov {lovstvo, vodno gospodarstvo, turizem itd.). - Vključevanje v sistem planiranja. Po- vezava s sistemom planiranja je oboje- stranska in je možna le, če funkcionira načrtovanje na območni ravni. če bi sedanje naloge gozdnogospodar- skega načrtovanja v Sloveniji omejili na najbolj bistveno, gre zlasti za dvoje: - pri gospodarjenju z gozdovi se morata uveljaviti znanje in ustvarjalnost; - uveljaviti se mora polifunkcionalni kon- cept pri gospodarjenju z gozdovi. JII. NAČELA IN ZAHTEVE Poleg vodilnega načela trajnosti mora gozdn9gospodarsko načrtovanje upošte- G. v. 10/90 459 v ati še naslednja načela in zahteve: - velikopovršinski (območni) pristop; - celostni in kompleksni pristop, tj. obravnavo vseh gozdov v določenem pro- storu in upoštevanje vseh pomembnih de- javnikov. Vrste problemov v malem (npr. v ol~V dialogu z gozdom« bolje pozna, bo ob manjših stroških lahko izdelal kvalitetnejši načrt; - velika nevarnost za birokracijo goz- dnogospodarskega načrtovanja ter oddalji- tev načrtovanja od gospodarjenja z gozdo- vi; Dobre strani decentralizirane organizaci- je: G. V. 10/90 467 - načrtovalci dobro poznajo gozdove in družbeno okolje; - boljše možnosti za kontinuiteto kakega uspešnega koncepta pri gospodarjenju z gozdovi'; - omogočen je vpliv tistih, ki razmere najbolje poznajo in imajo največ izkušenj pri gospodarjenju s konkretnimi gozdovi; - načrtovanje je obogatitev dela dobrega gozdarja - izvajalca, brez tega je njegov delovni profil okrnjen. - boljše možnosti za racionalno izvedbo nekaterih del in zaposlitev delavcev na gozdnih upravah in revirjih; Slabe strani pretirane decentralizacije so: - vse prej naštete dobre strani centralizi- rane organizacije je zelo težko, ali celo nemogoče izpeljati. Izredno resen moment pri razmišljanju o organizaciji gozdnogospodarskega načrto­ vanja je v nujnosti tesne medsebojne pove- zanosti in soodvisnosti načrtovanja in spremljave (kontrole) gospodarjenja z go- zdovi. Načrtovanje in spremljava (kontrola) gospodarjenja z gozdovi, vključno s tako imenovano inšpekcijsko kontrolo pomeni sklenjen »Upravljalski proces«. Ta dva procesa sta informacijsko tako med seboj povezana in soodvisna, da lahko rečemo: Kdor načrtuje, ne da bi vse- stransko spremljal izvedbor se lahko načrtovanju odreče. Gre za podobno si- tuacijo, kot če bi šofer avtomobila izpustil volan iz svojih rok. Kontrola daje temeljno obeležje načrtovanju in zato v Sloveniji govorimo o konceptu načrtovanja na nače­ lih dinamičnega usmerjanja procesov. Prof. J. Kostler je nekoč kritiziral poseben fenomen v gozdarstvu, kjer se veliko na- črtuje in daleč premalo kontrolira. V tej zvezi je poznan naslednji izrek: » Načrtova­ nje brez kontrole je nesmiselno, kontrola brez načrtovanja pa nemogoča.« Ko govorimo o kontroli, nimamo v mislih zgolj kontrolo izvedbe načrtovanja vključno z inšpekcijsko kontrolo, ampak tudi, ali celo predvsem kontinuirano spremljavo (kon- trolo) gospodarjenja z gozdovi kot proces neprestanega učenja v obliki dialoga »go- zdar-gozd in adaptivnega prilagajanja ukre- pov v skladu z novimi spoznanji in izkušnja- mi, pridobljenimi v tem dialogu. Tako ra- 468 G. V. 10/90 zumljena spremljava (kontrola) gospodarje- nja z gozodvi je bistvo filozofije sodobnega gozdnogospodarskega načrtovanja, ki ga razvijamo v Sloveniji. Kvaliteta tako zamiš- ljenega načrtovanja je v raziskovalnem pri- stopu k objektu načrtovanja. Tak koncept gozdnogospodarskega načrtovanja je ures- ničljiv le, če je temeljito povezan oziroma kar zraščen z gospodarjenjem z gozdovi. V zadnjem času predlagan organizacijski model izoliranih območnih izpostav republi- škega biroja za gozdnogospodarsko na- črtovanje ter ločeno gospodarjenje z dru- žbenimi in zasebnimi gozdovi je v popol- nem nasprotju s takim konceptom gozdno- gospodrskega načrtovanja. če hočemo gozdnogospodarsko načrtovanje napraviti popolnoma sterilna, neučinkovito in ga do- datno še zbirokratizirati, potem uporabimo ta model in bomo v tem hitro uspeli. IV. PREDLOG OPTIMALNEGA ORGANIZACIJSKEGA MODELA ZA GOZDNOGOSPODARSKO NAČRTOVANJE V SLOVENIJI če želimo združiti prednosti centralizi- rane in decentralizirane organizacije in hkrati uveljaviti temeljna načela sodobnega gozdnogospodarskega načrtovanja na prin- cipih kontrole, je rešitev v naslednjem orga- nizacijskem modelu: - Organizacijsko jedro gozdnogospo- darskega načrtovanja naj bo v okviru ob- močne organizacije za gospodarjenje z go- zdovi. V mislih imam pravilno razumljena skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi v območju. Edino tako in tu je mogoče ustva~ riti potrebno kritično maso kadrov in opreme za gozdnogospodarsko načrtovanje. Tu je vsa tehnična dokumentacija o gozdnem prostoru (tudi originali temeljnih gozdarskih kart), o gozdovih in o gospodarjenju (naj- različnejše evidence). Kolikor bi to doku- mentacijo raznesli na tri strani (organizacija za gospodarjenje z družbenimi gozdovi, z zasebnimi gozdovi, izpostava republiškega biroja za gozdnogospodarsko načrtovanje) je zelo velika nevarnost, da se velik del te izgubi ali pa uniči. Dobri načrtovalci se morajo vzgojiti in rekrutirati iz vrst uspešnih »gozdnih go- spodarjev«. Za tak pretok kadra v oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje na ob- močju je očitno nujna organizacija, kot jo tu predlagam. V organizacijskem modelu, ki ga je predlagala skupina strokovnjakov v Kmečkem glasu, je tak pretok strokovnih kadrov pa tudi informacij zelo otežkočen ali celo nemogoč. Območna organizacija za gospodarjenje z gozdovi in območna izpo- stava republiškega biroja za gozdnogospo- darsko načrtovanje bi bili hitro med seboj v konfliktu in bi se vedno bolj izolirali. Z ločitvijo gozdnogospodarskega načrtovanja iz območne organizacije za gospodarjenje z gozdovi bi morali dodatno zaposliti dolo- čen administrativni kader, potrebovali bi dodatno opremo, največkrat tudi ločene prostore itd., kar bi gozdnogospodarsko načrtovanje dodatno podražilo. , - Tam, in le tam, kjer so dani ustrezni kadrovski pogoji, je možno obnovo načrtov gospodarskih enot zaupati tudi kvalitetnim inženirjem, ki gospodarijo z gozdovi na gozdni upravi. To se lahko uredi tudi vsako leto sproti, pač odvisno od kadrovske situa~ cije, zaposlitve s stalnimi deli in odvisno od zahtevnosti načrtovalnih problemov v kon- kretnih gospodarskih enotah. - Večino prednosti, ki jih prestavlja cen- tralizirana organizacija gozdnogospodar- skega načrtovanja, bi morali uveljaviti v okviru centralne službe za gozdnogospo- darsko načrtovanje v Sloveniji. Za zače­ tek bi morali pritegniti sem vsaj minimalno jedro sposobnih strokovnjakov. Centralna služba bi morala opravljati zlasti naslednje funkcije: - Usmerjanje in koordinacijo dela služb po območjih, vključno s skrbjo za ustrezno kadrovsko sestavo. - Centralna izdelava programov za raču­ nalniško obdelavo podatkov in izdelavo načrtov sploh. - Skrb za hitro izmenjavo izkušenj in uporabo novih spoznanj (hitro uvajanje no- vosti}. - Centralno skrbeti za informacijski si- stem (najprej za njegovo uveljavitev, saj tu zelo zamujamo). Mišljen je tisti segment informacijskega sistema, ki je nujen za gozdnogospodarsko načrtovanje. - Naloge, povezane z državno statistiko. - Izdelava strokovnih podlag za srednje- ročno in dolgoročno planiranje. - Centralna skrb za kvaliteto gozdnogo- spodarskega načrtovanja v enotah in ob- močjih v zelo občutljivi in vplivni pripravljani fazi, tj. pri letnem planiranju obnov gozdno- gospodarskih načrtov. Že v tej fazi je treba poskrbeti za ustrezno vsebinsko zasnovo · načrtov. - Kontrola kvalitete opravljenih terenskih del. - Usmerjanje in pomoč območnim služ- bam v fazi sprejemanja temeljnih odločitev pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov (še posebno območnega}. - Strokovni pregled načrtov v potrditve- nem postopku v celoti ali prek pooblaščenih strokovnih poročevalcev. Ustrezen stro- kovni pregled načrtov in resen potrditveni postopek, kritični odnos do načrtov, je odziv na njihovo kakovost in s tem motiv za kvalitetno delo načrtovalcev. - Prek letno aktualizirane banke podat- kov zasledovati uspešnost gospodarjenja z gozdovi po območjih in v Sloveniji. - Usmerjanje in pomoč pri vmesni pre- verbi območnih gozdnogospodarskih na- črtov po preteku petletnega obdobja njihove veljavnosti. - Skrb za korektno izpeljavo sprememb in prilagoditev načrtov gozdnogospodarskih enot ter njihov strokovni pregled v potrditve- nem postopku. Sodelovanje z republiško gozdarsko inšpekcijo pri spremljavi gospodarjenja z gozdovi po območjih. - Dokončno urediti še odprta vprašanja evidence gospodarjenja z gozdovi. - Izobraževanje načrtovalcev, organiza- cija posvetovanj, seminarjev itd. Centralna služba mora biti od območnih organizacij popolnoma neodvisna, kar je hkrati tudi pogoj za njen avtoritativen na- stop. LITERATURA 1. Beyer, M.; Das Wegnetz im Ternovanerwal- de, Centralblatt fOr das gesamte Forstwesen, 1891/8-9 2. Guttemberg, A.: Eine Forstregulierun_g die ldrianer Staatsforste vom Jahre 1846, Oster- reichische Vierteljahresschrift, Wien, 1913/XXXI 3. Schollmajer, H.: Direk:tiven filr die Be- standesaufnahme und die Betriebseinrichtung auf der F. C. Herschaft Schneeberg, 1906 4. Več avtorjev: Forsteinrichtung in verschie- dene Jlinder der Welt, Bucharest, 1983 · G. V. 10190 469 GDK: 911 :907 Gospodarjenje z gozdovi ob gradovih in razvalinah na primeru grajske razvaline Gornji Rogatec Mitja CIMPERŠEK* Izvleček Cimperšek, M.: Gospodarjenje z gozdovi ob gradovih in razvalinah na primeru grajske razva- line Gornji Rogatec. Gozdarski vestnik, št. 1 O/ 1990. V slovenščini, cit. lit. 4. Sestavek obravnava teoretične in praktične izvedbene ukrepe rekultiviranja grajskih razvalin v Rogatcu. Zaradi tesne prepletenosti zgodovin- skih, ekoloških, naravovarstvenih in konservator- skih sestavin je pri ohranjanju arhitekturne dedi- ščine v okolju gozdov priporočljiv interdiscplinarni način rekultiviranja. 1. UVOD S tistimi kulturnimi nalogami gozdov, ki izhajajo iz spomeniško varstvenih zasnov, se gozdarji redkokdaj srečujemo ali pa se jim celo zavestno izogibamo. Razlog temu je na eni strani slabo poznavanje metod dela in nizka kulturna zavest, na drugi strani pa se pojavljajo dodatni stroški, s katerimi je redno povezano tako ravnanje. Med slovensko umetnostno dediščino imajo gradovi, graščine in njihove razvaline poseben dokumentacijski pomen. To so navidezno neme, v resnici pa zelo zgovorne priče naše preteklosti, saj so bile dolga stoletja najtesneje povezane z usodo slo- venskega naroda, ki ga je v dobi fevdalizma predstavljal naš kmet. V teh ošabnih, mrač­ nih in drznih kamnitih zložbah zaznavamo zgodovinske, umetniške, gospodarske in družbene spremembe naše bolj ali manj slavne preteklosti. V sozvočju z geomorfološko strukturo reljefa in njegovimi urbanimi prvinami go- zdovi odločilno sooblikujejo vedutno fiziog- nomijo določenega prostora. Vsak izsek naše krajine vsebuje svojevrstno zgodovin- .. Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, Tozd Boč , 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 19, YU 470 G. V. 10/90 Synopsis Cimperšek, M.: Forest Management ln the Areas of Castle Ruins - an Example of Castle Ruins at Rogatec. Gozdarski vestnik, No 10/1990. ln Slovene, lit. quot. 4. The article deals with theoretical and practical measures for carrying out restoration of castle ruins in Rogatec. Owing to close interdependance of historical, ecological, nature-protecting and conservation components, an interdisciplinary ap- proach would be appropriate in order to preserve architectural heritage in forest areas. sko izkušnjo -prostorsko zgodovinsko ko- do, v kateri je zabeleženo vse tisto, kar je bilo doživeto, tudi tiste zamisli, ki so med razvojem propadle in so vidne samo še kot ostanki (razvaline) ali celo samo kot ustno izročilo (spomin). Toda tudi propadli kon- cepti vsebujejo izkušnjo, ki jo je koristno ohraniti in preveriti. Sodobne družbe celo- vito obravnavajo vse tisto, kar pojmujemo kot dediščino, in zlasti v povezavi s turiz- mom iščejo razvojne možnosti. V severovzhodnem delu občine Šmarje se je v zgodnjem srednjem veku razvil trg, oziroma mesto Rogatec, kot se nekajkrat omenja v starih spisih. V 18. stoletju je dosegel zavidljivo razvojno raven med slo- vensko-štajerskimi naselbinami. Varovala sta ga dva gradova, od katerih je najstarejši iz 12. stoletja. Utrjeno naselje pod njim se je ponašalo z vsemi tistimi tegobami, ki so tako značilne za takratne čase. Kljub poža- rom, kugi, napadov kobilic, zažiganju čarov­ nic, turških in madžarskih ropanj je zlasti v dobi baroka dosegel nivo, s kakršnim se niso mogla pohvaliti niti največja slovenska mesta. V Rogatcu je bila zbrana najimenit- nejša kolonija umetnikov, ki so jo vodili Ranger, Lerchinger, Mersi in Metzinger . Odnos med takratnim Rogatcem in še nepomembno Rogaško Slatino lahko pre- poznamo iz zapisov slovitega francoskega naravoslovca in raziskovalca 8. Hacqueta, ki je leta 1784 proučeval rogaške vrelce. Svoj opis začenja takole: ))Eno uro od Rogatca za neko vasjo, imenovano Sv. Križ, teži kisli vrelec ... «(2). Danes sta se vlogi zamenjali, Rogaška Slatina je sve- tovno znana, medtem ko je Rogatec utonil v pozabo. Po zatonu fevdalizma je Rogatec delil usodo, ki je tako značilna za številne koz- janske srednjeveške trge, začel je razvojno krneti in danes komajda še kaže blišč in sijaj nekdanje slavne preteklosti. Kot strate- ško, gospodarsko, politično, sodno in kul~ turno središče je bil v kraju tudi sedež velike gozdne posesti, ki je obsegala 2500 ha gozdov in je bila leta 1945 odvzeta zadnjim lastnikom knezom Windisch- gratzom. Od nekdanjih časov, ki jim v okolici Ro- gatca sledimo od surovih Keltov, bojevitih Ilirov, krvoločnih Rimljanov, do tisočletnega neenakega boja z nemškimi zavojevalci, so gradovi izraz zgodovinske dobe in neke neizprosna življenjske nujnosti. Grad Gornji Rogatec uvrščamo v tako imenovano zlato obdobje gradov. Romanska utrdba se prvi- krat omenja leta 1192. Po ohranjenem tlorisu iz leta 1574 spoznamo, da je bil zasnovan v čisti, geometrično pravilni, trdnjavski zasnovi, ki se je prilagodila ozki grebenski legi (3). Ponaša se s tem, da ga v vsej svoji zgodovini oblegovalci niso nikoli osvojili, pač pa je leta 1574, ko je bil še deloma lesen, pogorel in je bil na njegovem mestu zgrajen udobnejši in bolj reprezenta- tiven objekt. Po letu 181 O v njem niso več stanovali in je začel propadati. Pobočje je kmalu porasel gozd, po razvalinah pa se danes razraščajo že več kot pol metra debela drevesa. Na ostankih razvalin umetnostna govo- rica zamira, toda še danes sta vidni dve iz kamna izdolbeni romanski strelni lini •. za strokovnjake pa so zanimivi način gradnje. poznejše prezidave in druge dragocene podrobnosti. Estetska likovna komponenta usiha, še vedno pa je je več, kot v marsika- terem povojno zgrajenem stanovanjskem silosu. V 15. stoletju je bila v dolini Draganje postavljena graščina Strmol, ki deli mno- žično usodo vrednostno zavrženih sloven- skih gradov. V objektu deloma stanujejo in je tako zapuščen. da se mu obiskovalec le s tesnobo približa. Pred našimi očmi, brez pomoči, propada veličastna stavba. Degra- Slika 1 : Rogatec na Visherjevem bakrorezu iz l. 1681 G. V. 10/90 471 dirano je tudi okolje, ki ga je nekoč krasil park z vodnjakom in sprehajalnimi potmi. Zemljišče je Okrajna uprava za gozdarstvo dodelila kmetijcem, ti pa so najlepša dre· vesa brezčutne posekali- kot njivo koruze. V Rogatcu že več let tli želja po obnovi in prezentiranju lokalnih zanimivosti. Na severni strani grajskega hriba nastaja etno- loški muzej v spomin na domačega pesnika Jožeta Šmita. Sestavljajo ga starinska kmečka poslopja, ki so bila v izvirni obliki prestavljena iz bližnjih lokacij . Revitalizacija razvalin starega gradu je samo kamenček v mozaiku možne ponudbe kraja in okolice, ki plaho spremlja skokovit razvoj Zdravilišča Rogaške Slatine in vidi. v tem celovitem bogastvu svojo priložnost. 2. METODOLOŠKI PRISTOP 2.1 . Proučevanje virov Pobočja, na katerih so gradili gradove, so večinoma do golega posekali. Krčenja niso bila potrebna samo zaradi pridobivanja lesa in kamna za gradnjo, temveč pred- vsem zato, da so pravočasno opazili so- vražnika. Tudi za ogrevanje je bilo potrebno veliko lesa. Šele z iznajdbe smodnika so utrdbe izgubile svoj pomen, pobočjem pod njimi pa so namenili druge gospodarske naloge, kot je paša govedi in drobnice. Najbolj pogosto so jih prepustili gozdu, v ugodnejših legah pa so na njih gojili razne kmetijske kulture . Tako so na primer na strmih, južnih legah sevniškega gradu nare- dili police in na njih, še med obema vojnama pridelovali južno sadnje. Kjerkoli so po- vršine prepustili gozdu, jih je pričel zaraš- čati pionirski gozd. Tudi tam, kjer so se med pionirske vrste postopoma naselile klimaksne vrste, so ostali sestoji nenego- vani in danes ne opravljajo gospodarsko pomembnejših nalog. Na bakrorezu G. M. Vischerja iz leta 1681 (slika 1) vidimo utrdbo na povsem ogolelem pobočju. Pod njim so, kot piščanci pod koklja, nagnetene trške hiše. Na skrajni levi strani stoji v dolini potoka Draganje ponosna graščina Strmol. Na grafikah po letu 1800 (slika 2), pa je že vidno zarašča­ nje vzhodnega in zahodnega pobočja . Po starosti gozda, ki danes obrašča pobočje lahko sklepamo, da je do konca leta 1900 gozdna vegetacija zavzela celoten greben- ski pomol. Razvaline so povsem utonile v Slika 2: Po l. 1800 začne pobočje razvalin ponovno preraščati gozd 472 G. V. 10/90 ~--- gozdu in samo domačini in redki poznavalci vedo, da .nad župno cerkvijo Sv. Jerneja izginjajo neme priče sedemstoletne zgodo~ vine. Gozd se je iz konservatorja spremenil v razkrojevalca spomenika. Drevesne kore~ nine namreč bolj uničujoča pospešujejo razpadanje trdno zgrajenih zidov kot pa sam neusmiljeni >,zob časa«. Na priloženem rastrskem prikazu {priloga 1, 2) smo s pomočjo računalnika in risal nika shematično predstavili površinske spre- membe med kmetijskimi zemljišči, gozdovi in urbanizacija od leta 1 825 do današnjih dni. Delež kmetijskih zemljišč se je v tem času zmanjšal od 71 do 55 odstotkov, medtem ko je gozd osvojil v istem obdobju dodatnih 1 8% površin. Izrazito zaraščanje z gozdom, ki se je v stopetdesetih letih razširilo na območju obeh gradov, po- sredno izraža upadanje življenjske moči kraja. Nekdanji park je danes spremenjen v degradiran in zapuščen gozd, v katerem je akacija skrajno neprimerno nadomestilo za nekdanje kakovostne parkovne sestavi- ne. Delež stanovanjskih in drugih infrastruk- turnih površin se na obravnavanem krajin- skem izseku ni pomembneje povečal. 2.2. Opredelitev ciljev Razvaline gradov so svojevrsten zgodo- vinski pomnik. Grad ni bil samo središče dogajanja in nasilja v kraju, temveč tudi pribežališče v stiski in žarišče kulture, ki je bolj ali manj uspešno tekmovala s cerkveno oziroma samostansko. Ostanki grajskih lu- pin so pomemben krajinski element, ki v določenih okoljih izboljšujejo orientacijo. Kot simbol duhovno ponazarjajo preteklost ter so neme priče kultiviranosti določenega predela. Kjerkoli prispevajo k bogatejši turi- stični in rekreativni ponudbi, imajo tudi po- membno gospodarsko vlogo. Pri izbiri ukrepov za rekultiviranje takega prostora imamo ponavadi na izbiro dve skrajni možnosti: 1 . zgodovinsko, ki zahteva vzpostavitev prvotnega stanja. V odnosu do gozda to pomeni navadno ponovno ogolitev pobočij. Priloga 1: Analizirani izsek in katastrske karte (l. 1824) G. V. 10/90 473 LETO 1825 LETO 1989 urban 1_ 12 kllt.z.l_ 55 Priloga 2: Rastrski prikaz zaraščanja od l. 1825 do 1. 1989 D 83 D EE aozd 1_ 13 park 1_ B aozd 1_ 31 park 1_ a r .. _"--------------- ostanki rn.valine -------------- obnovljen dostop ... ,-:r:-:_::_ _________ očiščena ploščad ----------- Yodutno krčitev gozda ~ 1\raatl, ki ogrožajo ~ tupnlieo ROGATEC Priloga 3: Situacija razvalin gradu Gornji Rogatec v odnosu do starotrškega jedra Priloga 4: Shematski prikaz sanacije okolja razvalin G. V. 10/90 475 Razvalina ali grad postaneta ponovno daleč vidna; 2. ekološko, ki zahteva, da vegetacije ne ovirama v razvoju. Gozdu prepustimo, da ponovno osvoji svoj prvotni položaj . Popolna prevlada narave ima prednost pred zgodovinsko pričevalnostjo (1). Med obema skrajnostima se navadno odločimo za kompromisne rešitve. Drevju oziroma gozdu prepustimo tak razvoj, da se arhitektura in narava čim bolj zlijeta. Toda pri tem varujemo stavbno dediščino pred razdiralnimi učinki vegetacije. Zaže- lena je dobra vidnost objekta - iz večje razdalje. Hkrati težimo za tem, da bi bil tudi sam objekt privlačno razgledišče. V našem primeru smo se srečali s po- polno zaraščenostjo, nevidnostjo objekta in tako časovno odmaknjenostjo od prvotnega stanja, da smo se pred ukrepanjem posve- tovali s strokovnjaki Restavratorskega za- voda iz Ljubljane. Z veliko razumevanja so nam izdelali rešitve, ki so bile optimalno usklajene z željami krajanov in našimi go- zdarskimi možnostmi (4). 2.3. Povzetek najvažnejših gozdarskih ukrepov ob razvalinah a) Izboljšanje dostopov iz trga do razva- lin z obnovitvijo obstoječe kolovozne poti. b) Gradnja nove vlake bo omogočila redno gospodarjenje z do zdaj nedostopnimi sestoji, ki imajo pomembno spomeniško- varstveno funkcijo. Z vlake bo možno pose- kati tudi tista močno nagnjena drevesa, ki ogrožajo stavbe starotrškega jedra. c) Odstranitev drevja in grmovja na sa- mih razvalinah, razen na vetrovni, severni strani (zaščita). d) Premaz panjev s herbicidi. e) Trikotni izsek dreves za razgledno okno na južni strani razvalin zaradi boljše vid 1 j ivosti. 476 G. V. 10/90 Predvideni ukrepi so nazorno predstav- ljeni v skicah Restavratorskega zavoda (pri- loga 3 in 4). 3. ZAKLJUČEK Od tistih dob, ko je puntarska »uboga gmajna« pela »Grad gori, grof beži ... « se je videz nekdaj mogočnih grajskih zidov močno spremenil. Ljudje so jih z največjim sovraštvom zidali, zažigali, pa spet obnav- ljali in okraševali. če se danes ozremo po slovenski arhitekturni zapuščini , lahko za večino gradov ugotovimo njihovo neusmi- ljeno propadanje, kljub iskreni želji mnogih, da se končno najde smotrn način njihovega oživljanja. Gradovi in njihove razvaline ži- vijo v sozvočju z okoljem. Svojo prvotno vlogo so odigrali in zdaj je samo od du- hovne širine družbene skupnosti odvisno, ali vidi v njih kulturno vrednoto ali pa jih pusti vnemar in celo pomaga pri njihovem propadanju. Ena izmed nalog gozdarstva je, da sprejme kot svojo kulturno obvezo takšno ravnanje z gozdovi, ki bo hkrati varovalo, negovala in oživljalo zgodovinske pomnike in njihovo okolje. Toda ta obveza ne more biti taka, da bi gozdarstvo prevzelo sto .in sto propadajočih gradov v Sloveniji in skrbelo za njihovo nadaljno usodo. VIRI 1. Hčfle, H. H.: Zur Wald- und Forstwirtschaft in der Umgebung von Burgruinen. Forstarchiv. 59/1988, p. 56-60. 2. Leskovar, R.: Ob 300-letnici Zdravi l išča Ro- gaška Slatina. Turistični vestnik, Celje 1964, p. 3-19. 3. Stopar, l. : Razvoj sreqnjeveške grajske arhi- tekture na slovenskem Stajerskem, Ljubljana 1977 4. Vardjan, F.: Restavriranje in prezentiranje grajske razvaline Rogatec, Restavratorski zavod Ljubljana, Ljubljana 1989 (tipkopis). GDK: 425. i :425.3:48:971 Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistoče zraka Sestanek delovnih skupnosti za Alpe (Arge Alp), Alpe-Jadran (Argen Alpen Adria) ter Podonavje Murau, 20. in 21. 6. 1990 Bilo je malo drugače, kot se je dalo razumeti iz vabila. Osebno vabljenih je bilo 9 članov, od tega štirle iz Avstrije, ostalih pet pa iz Madžarske, Svice, južne Tirolske, Hrvaške in Slovenije. Zbralo se nas je več kot 30, v glavnem ne dosti po omenjenem vabilu. Logično je, da so bili v večini doma- čini. Organizacijo sestanka je prevzela de- žeJna gozdarska inšpekcija -sektor varstvo gozdov, osebno pa g. W. Schogl, sestanek pa je vodil sedanji predsednik te delovne skupine dr. K. Weissgerber iz Munchna. Srečanje je imelo terenski in kabinetni del, vsebinsko pa smo obravnavali problemaM tika meritev škodljivih depozitov, inventure gozdnih tal, stanje gozdov na območju Alpe-Jadran, alpsko konvencijo in bodoče dejavnosti v naslovu omenjenih delovnih skupin. Za avstrijsko štajersko je značilno, da že dolgo časa pogosto merijo onesnaženje na številnih mestih {višinskih profilih) z eno~ stavnimi, cenenimi metodami (svečke z reagenti na določeno polucijo). V zadnjem obdobju je težišče na integralnih meritvah dušičnih spojin in ozona. Te metode imajo zagovornika P.a tudi nasprotnike. Slednji so mnenja, da na tak način dobljeni podatki dajejo samo približno podobo o imisijski obremenjenosti določenega prostora, vse pomembne imisijska konice pa ostanejo zabrisane. Pretežni del razprave na terenu je potekal v tem smislu. V glavnem so se med seboj dajali gostitelji sami. Kljub pozor- nemu poslušanju nekega jasnega zaključka ni mogoče potegniti. Problem pridobivanja dobrih podatkov iz širokega, oddaljenega gozdnega prostora ostaja še naprej odprt. Na višinskem profilu {800-1700 m) sicer 2400 m visokega gorskega masiva Kreisch- berg smo videli zelo tipično podobo avstrij~ ska-štajerskega gozda na prakameninah in gospodarjenja z njimi. Čeprav mi marsikaj ni bilo všeč, se v to nisem poglabljal, ker sem se posvetil mojemu področju - ocenje- vanju stanja gozda na osnovi zunanje vid- nih znakov poškodovanosti. Ponovno sem se prepričal, da imajo Avstrijci blažje krite- rije ocenjevanja, da so naši strožji od krite- rijev ECE in še taki za nekatere skrajneže preblagi. S tem želim samo opozoriti na dve nerealni skrajnosti. Zelo zapletena je bila razprava o definiciji območij čistega zraka (imisija, suhi in mokri depozit .. '.) in vlogi onesnaženja pri današnjem stanju gozdov širokega, od neposrednih izvorov onesnaženja oddaljenega prostora. Za prvo naj bi veljajo, da kompleksno gledano območij absolutno čistega zraka v srednji Evropi praktično ni, da pa s stališča poškodovanosti gozdov za območje čistega zraka lahko poimenujemo območje, kjer je obremenitev takšna, da tudi v daljšem času sama ali v interakciji z drugimi stresnimi dejavniki žive in nežive narave manjše intenziteta ne more povzročiti večje, dolgo- trajnejše ali celo nepovratne poškodovano- sti gozda. Za drugo pa, da je bila do nedavnega sodba o vlogi onesnaženega zraka, vsaj neposredni, v širokem prostoru pretirana in da veliko nesporazumov izvira iz neločeva­ nja onesnaženja širokega prostora od »imi- sijske klasike<•. Zelo poučno je bilo zasledovati, kako smreka z nadmorsko višino postaja vse bolj ščetkasta, redka, obtežena z lišaji, in obrat- no, kako cemprin, razen nekaj poškodb- kloroz-nekroz zaradi bolezni, škodljivcev, vremensko-klimatskih ekstremov in dom- nevno ozona postaja vedno bolj bujen in vitalen. To je posebno značilno za višinski pas med 1400 in 1700 m. Dreves na meja je tu celo 21 oo m visoko, tvorita jo macesen in cemprin. Da ne pozabim, na tej gori smo videli tudi pomrznjeno borovnica, sleč, bru- snice pa še nekatere rastline, ki so navaja- ne, da so pozimi pokrite s snežno odejo. Veliko izpostavljenih problemov je ostalo G. V.10190 477 nepojasnjenih, med njimi mi je posebno ostal v spominu problem, zakaj kljub bi- stveno manjši emisiji in imisiji S02 vsebnost celokupnega žvepla v smrekovih iglicah ne upada in problem razkoraka med imisijskimi konicami in celokupna obremenjenostjo prostora s polucijo. Za popestritev smo si prvi dan zvečer v St. Ruprechtu ogledali zanimiv lesni muzej. Na kabinetnem delu srečanja smo za uvod dobili informacije o delu in programu delovne skupine Alpe-Jadran. Dejstva na- vajam po izvirnem vrstnem redu. Obravna- vali so t. i. ozonsko konvencijo (zadolžitev lani oktobra v Brixnu). Inventure poškodo- vanosti potekajo v deželah članicah AA časovno in tudi metodološko še vedno različno. Ker določene dežele l. 't 990 (ZRN zaradi obilice drugih del - vetrolom) ne bodo naredile inventure, je potrebno- ob- vezno, da jo v l. 't 99'1 naredimo vsi. V Berchtesgadnu bo oktobra 't 990 alpska konferenca, ki bo obravnavala probleme turizma, gorskih kmetij, prometa. . . Izde- lana bo t. i. alpska konvencija z vsemi strokovnimi in pravnimi regulativi. V Passauu na Donavi bo novembra letos simpozij, ki ima z referati o stanju gozdov v prostorskem smislu namen povezati de- žele Alpe-Jadran z nekdanjimi državami vzhodnega bloka. Pri vsem tem vedno bolj (moje osebno mnenje !) izstopa problem, do kam gre sploh določeno delovno skup- nost razširjati. Osnovna evropska težnja so združevanja, vendar se pri tem naenkrat znajdemo pred problemom, da vse skupaj postane eno in isto (dežele Alpe-Jadran z vsemi članicami, opazovalci in sateliti, ECE, ES). Osrednji del kabinetnega dela je bilo predavanje dunajskega doktoranta A. Ko- bra s Fakultete za analitsko kemijo na temo Mokri depoziti v avstrijskem prostoru. Raz- grnil je veliko zanimivosti pa tudi že obrab- 478 G. V. 10190 ljenih izjav (pa tudi dokazov) o uvozu one- snaženja, tudi iz Jugoslavije. Omenjeni av- tor je povedal tudi, da dobi zelo malo imisijskih podatkov iz sosednjih držav, zato je bil zadolžen, da to uredi uradno preko delovne skupnosti Alpe-Jadran. Skrivati ne gre ničesar! Kot vedno smo tudi na tem sestanku »rili po tleh<<. Ponovno ugotavljamo premajhno intenziteto raziskav na tem strokovnem po- dročju. Enotna metodologija ni izdelana. Tudi v sami Avstriji ne. Kljub temu, da je diskusija občasno krenila na stranpota, je moč zaključiti, da je treba dobiti podatke o talnih raziskavah v kontekstu propadanja gozdov iz držav - dežel članic razširjene delovne skupnosti Alpe-Jadran in delati vsaj tisto, kar vsi zmoremo. Nosilec projekta tla v okviru Alpe-Jadran je letos Slovenija. Podan je bil predlog, da bi se merilci 0 3 onesnaženja drugo leto meseca maja se- stali v Solnogradu ter se uglasili. Slovenija mora posredovati podatke o ozonu pri nas! Dogovorjeno je bilo, da se drugo leto dobimo v Davosu v Švici, l. 1992 pri prof. dr. Prpicu in sodelavcih na Hrvaškem, že več let pa je pričakovati predlog za organi- zacijo sestanka pri nas. Med srečanjem nas je uradno in prijatelj- sko obiskal tudi direktor štajerske deželne gozdarske inšpekcije, dvorni svetnik g. dr. Joseph Kahls. V Murauu sem srečal stare znance in prijatelje, podmladek skupine je obetaven, olikan in zagnan. Srečanje je bilo vsestransko in koristno, ob vsem pa izstopa dejstvo, da je gledanje na stanje gozda in vzrokov za takšno stanje precej drugačno od tistega iz zgodnjih 80. let - je bolj stvarno, bolj proučene, manj čustveno in skoraj nič osebno tendencio- zno. Izjeme pa kot vedno potrjujejo pravilo - tudi pri nas ! Marjan Šolar GDK: 425.1:425.3:48:971 6. zasedanje delovne skupine za ocenjevanje in spremljanje vplivov onesnaženega zraka na gozdove ECE regije lnterlaken (Švica) 14.-17. maj 1990 6. zasedanja delovne skupine se je ude- ležilo 61 udeležencev iz 30 držav članic Evropske ekonomske komisije, trije iz Jugo- slavije: g. Dana Milovanovi6 iz Zveznega sekretariata za kmetijstvo, Marjan Šolar in Borut Sočan, oba iz IGLG iz Ljubljane. Kot opazovalci so že več let navzoči tudi Ame- ričani. Dnevni red zasedanja je že več let ste- reotipen: - enodnevna strokovno-turistična eks-. kurzija ter dva kabinetna dneva, na katerih se obravnava delo obeh programskih koor- dinacijskih centrov, poročila sekretariata in drugih mednarodnih organizacij, posame- zna nacionalna in regionalna poročila, me- todologijo, bodoče dejavnosti delovne sku- pine, finančna vprašanja in sodelovanje z drugimi vladnimi in nevladnimi organizacija- mi, ki se bavijo s problematiko propadanja gozdov. Uvodoma pa gostitelj vedno pred- stavi probleme gozda in gozdarstva lastne dežele. Iz obsežnega gradiva poskusimo za jav- nost, stroko in oblast izluščiti najvažnejše: Mala gorata Švica (40.000 km2) ima 1 ,2 mio ha gozda. Gozdnatost znaša 39 %. Polovica leži nad višino 1000m. 40% go- zda leži na strminah, večjih od 40 %. Prese- nečajo velike lesne zaloge, povprečno 333 m3 /ha. S posek om 4,2 mio m3 krije jo polovico domačih potreb. 31 % gozda je v zasebni lasti. Povprečna površina gozdne posesti je 1 ,6 ha. Veliko škodo povzročajo divjad, snežni plazovi in deloma tudi turi- zem. Glavni problem po letu 1980 pa je propadanje gozdov. Od klone od normale kaže v letu 1989 43% gozdov. Zanimiva je misel, ki so jo izrekli na ministrstvu za gozdarstvo, da so s pretiravanjem glede stanja gozdov tem samo še dodatno škodo- vali. Na enodnevni ekskurzij! smo videli stare, gorske, pretežno smrekove sestoje ter na novo postavljeno meritvene postajo za spremljanje vplivov onesnaženega zraka na gozd. Na 3454 m visokem lnngfranjoehu pa smo videli celo serijo aparatur in timsko delo pri problematiki astronomije, ozračja in nivologije klime. Med vsem nas je najbolj prevzelo sodobno merjenje onesnaženosti ozračja s tako imenovano noptično fotode- tekcijo«. Iz poročil obeh PCC in sekretariata ECE izhaja, da sta centra zelo zaposlena s prečiščevanjem nacionalnih poročil in da je na tem področju treba narediti večji red in stvari sistematizirati in tudi poenostaviti. Skozi vsa poročila je bilo zaslediti finan- čna vprašanja. Sredstev ni pretirano veliko, vendar mi tudi poti do teh ne znamo najti, tako v okviru UNEP, FAO, ES in še marsik- je. Morda ne bo odveč, če odkrito povemo, da je osnovni kriterij za pridobitev sredstev resno, visoko strokovno timsko delo. Iz večletnega sodelovanja v tej delovni skupini zaključujemo, da številni projekti, ki potekajo v vladnih in nevladnih projektih ECE, ES, UNEP, FAO, IUFRO, NAPAP itd. niso popolnoma usklajeni in da bi se z obstoječimi sredstvi dalo narediti več in bolje. Neizrečeno je bilo to misel čutiti na vsakem koraku. Nacionalna (regionalna) poročila je PCC do roka dostavilo 31 članic, med njimi tudi Slovenija, naknadno, do 14. 5. 1990, pa še pet. V mednarodnem kooperativnem pro- gramu pa sodeluje 32 držav. V predhodnem poročilu (Draft Raport) je dosti napak, ki pa smo jih razčistili na samem srečanju. Predvsem je šlo za zame- njavo regionalnih poročil z nacionalnimi in za vse mogoče primerjave, narejene iz tega, ki so popolnoma izkrivile dejansko stanje in trende. Naša delegacija je zavzela stali- G. V. 10190 479 šče, da če ne bomo imeli po enotni metodi dobljenih podatkov za vso Jugoslavijo, bomo v poročilu ECE nastopali s samostoj- nimi regionalnimi (republiškimi) podatki. Rok za dostavo poročil za leto 1989 je bil na sestanku podaljšan do 15. 6. 1990. Mogoče ni odveč povedati, da regijo lahko predstavijo samo zaključena terito- rialna (politična) enota ranga velikosti vsaj 20-30.000 km2 (1 mio ha gozda- Sloveni- ja) in v nobenem slučaju enotna, izločena po kateremkoli drugem kriteriju, sploh pa ne po poškodovanostnem. Glede vloge onesnaženega zraka pri današnjem stanju gozdov so si mnenja zelo različna. Skrajne- žev je malo, tehtnica pa se vseeno nagiba k onesnaževanju, četudi je tu tudi nekaj koristnega, političnega taktiziranja. Od razprave o metodiki sem pričakoval več. Bilo je govora o oblikah raznih obraz- cev in poročil, vendar malo o konkretnih problemih. V kompleks metodološke problematike spada tudi delovanje obstoječih ekspertnih panelnih skupin za mediteransko in alpsko- nordijsko regijo. Za ustanavljanje novih te- ritorialnih kakor tudi strokovnih ekspertnih skupin pa je še dovolj prostora in potreb. Najdlje na tem področju je skupina za tla, prav po zaslugi dosedanjega predsednika g. M. Starr-a iz Finske, ki je s svojo delovno skupino sestavil obrazec za nacionalna po- ročila, le-ta zbral in uredil ter komentiral. Težišče bodočega dela bo na izdelavi enotne metodologije za proučevanje tal v novih, spremenjenih razmerah v okolju. Države članice regije ECE so bile do sedaj · povabljene k sodelovanju, v bodoče pa bo to obveza. Zaradi splošne ugotovitve, da šepamo na področju proučevanja vzročno­ sti pojava propadanja gozdov, je delovna skupina sedmih priznanih strokovnjakov se- stavila več kot 250 strani obsegajoče poro- čilo: lnterim report cause effects relationships in Forest decline (začasno poročilo o odno- sih med vzroki in posledicami propadanja- gozdov). To poročilo bo poleg številnih drugih obravnavano tudi na ministrski konfe- renci decembra 1990 v Strassbourgu. Po- 480 G. V. 10/90 vabljeni so tudi eksperti, po dva iz vsake države. Med drugimi dejavnostmi velja omeniti oba že razpisana trening kurza: mediteran- skega v Florenci (11.-13. 7. 1990) in sred- njeevropskega v Prahaticah na Češkoslo­ vaškem (9.-14. 7. 1990). Druge dejavnosti so bolj tehnično-admini­ strativnega značaja. Z njimi tega poročila ne gre obremenjevati. Srečanje te delovne skupine vedno po- življajo, pa tudi obremenjujejo razni termi- nološki, pojmovni in lingvistični (olikani) spopadi v glavnem vedno istih oseb, pa tudi iz tega se da kaj koristnega potegniti in naučiti. Kot vedno je za odličen potek sestanka skrbel predsednik delovne skupine g. E. Wermann ob pomoči obeh predsednikov programskih koordinacijskih centrov dr. l. Materne in dr. K. F. Panzerja. Vse to pa bi bilo nemogoče izpeljati brez močne organi- zacijske, strokovne in finančne podpore (ta je omogočila tudi naše bivanje v lnterlaknu) švicarskega ministrstva za gozdarstvo. De- sna roka vsemu pa je bil ves čas priprave in izvedbe g. P. Muhlemann iz Gozdne direkcije Bern. ln za konec najbolj aktualno vprašanje: ali je na osnovi letnega poročila o stanju gozdov v regiji ECE za leto 1989 možno odgovoriti na vprašanje o perspektivi go- zda te velike in raznolike regije ali pa vsaj nam bližnjega srednjeevropsko-alpskega območja? Odgovor je: zelo težko! Razloga sta v glavnem dva: a) V poročilu so primerjani neprimerljivi podatki (na primer slovenski 1989 z delnimi jugoslovanskimi 1988); b) stratumi primerjanja (vse vrste, iglavci, listavci, posamezne vrste) dajejo popol- noma različne podobe. če pa v srednjeevropskem - alpskem območju skozi čas primerjamo stanje naj- močneje zastopanih vrst smreke in bukve, pa za smreko lahko rečemo, da se izboljšu- je, bukev pa stagnira. Marjan Šolar IZ TUJEGA TISKA GDK: 181.9 (048.1) Skrivnostne kozmične sile in gozdarstvo Hengel, H. E.: Mondeinfluss, Pflanzenwachstum und Massnahmen der forstlichen Produktion. (Vpliv lune, uspevanje rastlin in ukrepi gozdarske proizvodnje). Osterreichische Forstzeitung, 1990, 3, 27-28 · Zadnji čas so prišle naravnost v modo alternativne in paraznanosti in umetnosti, kot so razne vzhodnjaške modrosti, aku- punktura, radiostezija itn. Vsemu temu se je pridružilo še t. i. dinamično in biološko vrtnarjenje in kmetovanje, ki se ravna po luninih menah, položaju planetov in ozve- zdij. Pri tem je izredno pomemben čas setve, seveda z ozirom na položaj nebesnih teles. Dinamično biološko kmetovanje se odpoveduje uporabi kemikalij za zaščito rastlin, pač pa izdelujejo svojevrstno za- ščitno sredstvo iz kremenčevega peska na način, ki se morda zdi že kar alkimističen. Nedavno je bil v Sloveniji g. G. W. Schmidt iz Nemčije, ki je imel v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani majhen seminar o tovr- stnem alternativnem kmetijstvu. Po njego- vih izvajanjih naj bi bila možna celo vzgoja novih kmetijskih vrst z izrabo kozmičnih sil in brez prijemov sodobne genetike. Nazad- nje se lahko spomnimo na stara kmečka pravila, ki luninim menam pripisujejo vpliv na setev, posek lesa, klanje živine, vreme in še kaj. Kako naj v tej nepregledni goščavi raznih verovanj najdemo zrna resnice in stare človeške izkušnje, ki jih ne moremo kar tako zavreči. S tem si gotovo želimo priti na jasno. Zato postanemo pozorni na čla- GDK: 907(948.1) Paraziti nas ogrožajo Članek Paraziti nas ogrožajo je izšel v reviji New Scientist oktobra 1988. Avtorja sta Andrew Thompson in Alan Lymbery iz visoke šole za veterine v Zah. Avstraliji. V njem obravnavata razvoj številnih parazit- nek o vplivu lune na gozdno rastje v avstrij- skem časopisu. Žal v tem članku ne naj- demo tistega, kar nas najbolj zanima, to je kritične ocene t. i. dinamičnega biološkega kmetovanja in njegove uporabe v gozdar- stvu oziroma v drevesničarstvu. Članek pač govori o luninih menah, planetih in ozvezdjih, ne manjka naštevanja vplivov kozmičnih sil, ki spominjajo na verovanje ali morda celo na astrologijo in magijo starih narodov izpred nekaj tisoč let. Ome- njen je tudi znameniti setveni koledar gospe Marije Thun, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu. Ob branju članka lahko začutimo, da je naše znanje astronomije hudo revno in da ne bi škodovalo, če bi o astronomiji vedeli kaj več. Seveda pa moramo vedeti, kje se neha astronomija in začne astrologi- ja, praznoverje itn. Na koncu si človek želi, da bi kakšna resna znanstvena ustanova prišla vsej za- devi bolj do kraja. Tako pa zaenkrat ni poštenega dokaza ne za in ne proti delova- nju luninih men in podobnega. Sicer pa je naše življenje že dovolj zapleteno in ne bi ga radi še bolj zapletli s položaji lune, planetov, zvezd, s kozmičnimi silami in podobnim. dr. Marjan Zupančič skih bolezni, pogoje za njihov nastanek in možnosti obrambe pred njimi. Parazitske bolezni, še posebej, če so povezane s pomanjkanjem hrane in vitami- nov, so kljub tehnološkemu in medicin- G. V. 10/90 481 skemu napredku v 20. stoletju še vedno vzrok za veliko smrtnost ljudi. Najmanj tri četrtine človeške populacije je okužene s paraziti, veliko ljudi trpi za mnogovrstnimi okužbami, mi pa smo še daleč od tega, da bi lahko nadzorovali te bolezni. Parazitske bolezni, ki jih omenja članek, so: malarija, spalna bolezen, shistosomia- za, elephantiasa, ciste trakulj, Chagasova bolezen, giardiasa. Dejavniki, ki zavirajo nadzor nad paraziti, so: - paraziti imajo kompleksen življenjski ciklus z več gostitelji, - slaba izobraženost ljudi in nadzor nad okoljem, - sociološki moment (stik človeka z do- mačimi in divjimi živalmi), - cepiva niso uspešna zaradi velike va- riabilnosti parazitov znotraj vrst, - odpornost prenašalcev (npr. komarja) proti kemičnim sredstvom, - veliki stroški distribucije in drugi biolo- ški problemi. Parazitologi so odkrili, da obstajajo sku- pine osebkov znotraj vrst, ki imajo določene značilnosti - imenovali so jih soji. Ti soji imajo različne gostitelje, razlikujejo se v strupenosti, so različno odporni proti zdra- vilam, napadajo različna tkiva, razlikujejo se v tem, koliko larv producirajo, kako pogosta je reprodukcija, kako hitro se raz- množujejo. Z encimsko elektroforezo in z analizo jedrske DNA so hoteli poiskati genetske razlike med soji, še posebno med tistimi, ki so na videz enaki. Predpostavka za take analize je, da genetske razlike lahko ustre- · zajo medicinsko pomembnim razlikam. Vendar pa so odkrili, da se soji lahko genetsko razlikujejo, kljub temu da med njimi ni medicinskih razlik. Paraziti so se med razvojem močno pri- lagodili: - lahko ostanejo v enem gostitelju cel življenjski krog, - specifično izberejo gostitelja, 482 G. V. 10/90 - se spolno in nespolno razmnožujejo, - možna je samooploditev ali parjenje med sorodnimi vrstami, - nove značilnosti (posledice mutacij) se razširjajo skozi vrste. Prilagoditvene sposobnosti imajo velik vpliv na genetsko strukturo parazitov. Ve- lika večina parazitov se redno spolno raz- množuje, tako da je mešanje genetskega materiala močno, možnost, da bi našli ne- spremenljive genetske razlike, ki bi bile kazalci odpornosti proti zdravilom, pa maj- hna. Zaradi te neskončne variabilnosti pa- razitov bo potrebnih še veliko raziskovanj, preden bomo omejili širjenje parazitov in parazitskih bolezni. ... ... * V splošnem menimo, da mikroorganizmi zaradi svoje majhnosti nimajo tako pomem- bno vlogo, kot jo imajo v resnici. Njihova vloga je večstranska, zato upravičeno da- jejo ton življenju. Zmeraj bolj onesnaženo okolje, naraščanje strupenih kemičnih snovi v hrani in stresne situacije slabijo odpornost pri ljudeh, zaradi česar so se pojavile šte- vilne nove bolezni, med katerimi bodo v prihodnje pomembno mesto zavzele tudi parazitske. Davek na razvoj zahteva visoko ceno. Če bi hoteli obolelost ljudi zmanjšati, bi morali spremeniti način življenja. Vendar pa bo to zelo težko, saj bi se bilo treba marsičemu odpovedati. Med drugim: V ne- katerih deželah so paraziti prebavnega trakta pri gozdnih delavcih osrednji problem dela v gozdu. Znova bo treba odkriti nekoč že zdavnaj izrečene misli >>Nazaj k naravi«. Gozdarji smo se že kar zgodaj zavedli njihovega pomena. Naše gospodarjenje z gozdovi ima sonaravne zasnovo. Naša stroka je zgled in spodbuda tudi za ostali del družbe, naj se čim bolj približajo sona- ravnemu načinu življenja. Drago Nemec KNJIŽEVNOST GDK: 91 :904(02) Iztok Geister: GOZD SKUŠNJAV Znani slovenski ornitolog Iztok Geister je svoja razmišljanja o gozdu zlil v zanimivo knjižico s pomenljivim naslovom, jo po- gumno izdal v samozaložbi ter jo ponudil bralcem. Razumljivo je, da človek, ki veliko pozor- nosti in ljubezni posveti pticam, pozorno opazuje tudi njihovo okolje. Vendar se je pisec knjižice lotil opazovanja gozda in razmišljanja o vsem, kar se danes godi z gozdom, presenetljivo poglobljeno. Avtor- jev pogled na gozd je zelo čustven. Z vidno vzhičenostjo opisuje njegove lepote in z vidno prizadetosijo vse, kar mu jemlje moči, naravnost in pestrost. Ob svojih razmišlja- njih se trdo loti tudi vseh, ki gospodarimo z gozdnim okoljem: lovcev, vodarjev in gozdarjev še posebno. Knjižica Gozd skušnjav zahteva razmi- slek. Lahko rečemo, da predstavlja pri nas doslej najcelovitejši in najbolj poglobljen zapis negozdarja o ravnanju z gozdom. Med ljudi prihaja tudi v občutljivem trenutku, tako za gozd kot gozdarstvo. Knjižico zato ne gre odpraviti s skopo informacijo o vsebini in obsegu. Na vsega 95 straneh so .podani avtorjevi pogledi o gozdu, o katerih je vredno razmišljati, se učiti iz njih, v nekaterih pogledih pa se vendarle posku- šati ubraniti besed, za katere sodimo, da so, upoštevajoč stvarnost sveta, vendarle prestroge. Knjižica je razdeljena v enajst poglavij, ki jih tu suhoparno ne bomo navajali, največ pozornosti (in kritike) pa je avtor posvetil zasmrečenju slovenskih gozdov (v podob- nem smislu ožigosa tudi kraške borove gozdove), napačemu in sprenevedavemu odnosu lovcev do narave, grmičevnim »gmajnam«, lepotam in neustrezni usodi poplavnega gozda, brezsrčnosti sekanja drevja ter odtujenosti človeka od narave in gozda. Začnimo pri koncu Prav pri opisu zadnjih dveh tem (tudi poglavij) je čutiti tisto, kar zelo čustvene ekologe in zaščitnike narave nemalokrat zavede, namreč od stvarnosti sveta po- vsem odtujena razmišljanje in kot posledica tega večkrat tudi krivično zaključevanje. Jemanje iz nedrij narave dobrin, ki se jim v današnjem času tudi sami ne želijo odreči, očitajo tistim, katerih poklicna dolžnost je, da ljudi oskrbujejo s temi dobrinami. Siti ljudje očitajo živinorejcem brezsrčnost, da koljejo živino, zdravi ljudje očitajo zdravni- kom poskuse na miškah, ljudje, obdani z lesom in papirjem, očitajo gozdarjem brezs- rčnost sekanja drevja in brezdušnost go- spodarskega gozda v primerjavi s prago- zdom. Ne opravičujem napak, za katere ni opravičila, govorim o bistvu očitka, ki v svojem ekstremu vendarle težko vzdrži kri- tiko. Ali je res grešnik gozdar, ki mora (predvsem zaradi sebe?) posekati drevo, ali smo grešniki vsi, ker želimo »pohištvo z več lesa(<, bogato časopisno čtivo in ker nas je preveč? Takšni očitki skrivajo v sebi sprenevedanje in kritika gozdarjem, teme- lječa na takšnih izhodiščih, je zato krivična. Z izjemo tega je avtorjevo razmišljanje o tem, kako bi z gozdom in vsem okoljem morali prenekaterikrat ravnati drugače, bo- lje, prilagodljiveje naravi, vredno vsega upoštevanja. V tem pogledu knjižica zasluži veliko pozornosti in njene najpomembnejše poudarke bomo v kratkem tudi povzeli. Gozdarski znanosti Geister očita prezir do gozda, zato v knjigi želi govoriti o gozdu drugače: ,>z vidika gozda in ne z vidika njegovega varuha in zmagovalca, z vidika drevesa in ne z vidika kubičnega metra lesa, z vidika življenjske skupnosti v gozdu in ne z \(idika tovarne lesa, z vidika pora- žene bukve in ne z vidika zmagovalčeve G. V. 10/90 483 smreke ... « Skratka, v knjigi govori »O zma- govalčevem gozdu z vidika njegovega po- raza«. Najsrditejše očitke nameni avtor knjižice gozdarjem zaradi zasmrečenja rastišč li- stavcev. Navaja sestavo naših gozdov po drevesnih vrstah in razmišlja o tem, koliko se je delež iglavcev v naših gozdovih pove- čal od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Pravi, da je smreka ušla človeku iz rok, vendar je zaradi neodpornosti na njeJ tujih rastiščih prejkoslej obsojena na pogubo. Zelo stroga je avtorjeva ocena ozelenitve Krasa s črnim barom, s katerim naj bi gozdarji po nepotrebnem opravili tisto, kar bi ob spremenjenih gospodarskih in družbe- nih razmerah v tem času ekološko mnogo ustrezneje opravilo avtohtono kraško rastli- nje. Priznava sicer, da »je bilo to pogozdo- vanje za tiste čase nedvomno napredno dejanje«, vendar pa z današnjimi očmi nasade črnega bora označuje kot »ekološki madež«. V knjižici je na zatožno klop postavljena tudi težka gozdarska mehanizacija, ki »sti- sne rahlo in občutljivo koreninsko pajčevino v humusnem sloju v srhljiv zmazek((. Po vzoru razvitega sveta nas avtor nagovarja . k ponovni uporabi konj, »saj tisoč let stara vlaka ni v gozdovih naredila toliko škode kot nekaj desetletij pogoltne tehnologije«. V primeru poplavnega gozda se avtor loteva predvsem vodarjev, »Saj so gozdarji dvignili roke od poplavnega gozda, ker je tako imenovani mehki les komercialno zani- miv le v obliki nasadov«. Vodarjem pa očita, »da z brezsramnim reguliranjem voda usodno posegajo v dinamiko poplavnega gozda ... « Zazvema se za ponovno naseli- tev bobrov v naše (preostale) poplavne gozdove, ki naj bi našega človeka tudi ))ponovno naučili, koliko dreves smeš po- dreti in kako smeš ravnati z reko, da ne zožiš širine njene duše<<. S poznavanjem zgodovine in slabosti lovstva se v poglavju Lovski blagor avtor dotakne tudi neustreznega gospodarjenja z divjadjo v naših gozdovih. Posebej se po- globi v psihologijo oziroma sprenevedavost naših skrbnikov in gojiteljev divjadi, ki željo 484 G. V. 10/90 po trofeji skrivajo za vse vrste plemenitejših namenov. Avtor našega gozdarstva ne presoja po naših (naprednih) načelih, ki govorijo, kako naj bi ravnali z gozdom, ampak na osnovi tistega, kar opaža v gozdu. Samo po tem nas končno lahko sodijo tudi drugi ljudje in temu se ne gre upreti. Odstopanja konkret- nih ukrepov od navedenih strokovnih načel se boleče vračajo k nam samim in zadevajo udarce tudi tistim znanstvenim in strokov- nim usmeritvam, ki si tega ne zaslužijo. Oči vseh ob opazovanju gozda in vsega okolja postajajo vse strožje. Naše ravnanje z okoljem kritiko zasluži. Ali je v tolikšni meri, kot nam je nameni avtor knjižice, zaslužimo tudi gozdarji? Po- nekod je prestrog (poleg že omenjenega bi bila npr. utemeljena strokovna razprava o očitku, da na koncu vsakega drugotnega sukcesijskega razvoja vegetacije gozdarji vidimo gozd ali glede težav, ki nas čakajo pri »brisanju« ekološkega madeža borovih gozdov na Krasu), v mnogih primerih pa nas upravičeno opozarja na napake. Zanje vemo tudi sami, pa jih vseeno ponavljamo. Morda je zadnji čas, da gozdarstvo z vso odgovornostjo in strokovno doslednostjo, ki jima je ustrezna kadrovska politika prvi pogoj, pri svojem konkretnem delu z go- zdom odpravi površnost in kar najbolj zmanjša število neustreznih posegov v gozd, če si že v opravičilo vendarle spasa- dima rek, da kdor dela, tudi greši. Gozdarji ne moremo ubežati temu, da sekamo drev- je, vendar bi morali biti vsi še bolj prežeti z ekološkim dojemanjem in čutenjem go- zda. Tako bi gozdarji morali razumeti knjižico Iztoka Geistra, v kateri so izluščeni vsebin- ski poudarki vpleteni v številne čudovite opise gozdnega okolla in povezanosti vsega živega v njem. Stevilne lepe avtor- jeve fotografije gozda in gozdnega rastlinja zaokrožujejo podobo knjižice, ki jo kljub šilcu pelina v njej moramo sprejeti kot zelo dobrodošlo v slovenski gozdarski zbirki. Živan Veselič JUBILANTI GDK: 902.1 Naš prijatelj Miloš KELIH 90-letnik V majhni zavedni slovenski vasici Sele se je pred 90 leti, dne 24. septembra 1900 rodil v delavski družini naš prijatelj Miloš Kelih. Osnovno šolo je obiskoval v Selah v nemščini, vendar so doma, kot v vsej vasi, poznali edini jezik - slovenščino. V njegovem 17.1etu je bil mobiliziran v avstroogrski monarhiji in bil udeleženec l. svetovne vojne. Ob koncu vojne se je pridružil Maistrovim borcem za ohranitev naše severne meje. Kot trden koroški Slovenec je po plebis- citu leta 1920 odšel v Jugoslavijo in si našel zaposlitev v Kamniku kot gozdar, lovec in vodja žage. Tu je spoznal svojo življenjsko spremljevalko lvanko in si ustvaril družino. Življenjska pot ga je leta 1936 zanesla v Srem, kjer je bil na Surčinu kraljevi lovec. Med vojno je bil aktivist NOB in pomagal s tem, da je dostavljal izredno zanesljive informacije in partizane oskrboval s hrano in sanitetnim materialom. Po koncu vojne se je z družino vrnil v Kamnik, kjer je bila doma žena in kjer je imel prvo službo. S povojnimi dekreti je bil Miloš preme- ščen v gozdarsko operativo, najprej v Novo mesto, nato v Kranj. Leta 1948 pa je bil z dekretom premeš- čen na gozdno upravo Pokljuka kot voditelj uprave, kjer je leta 1965 dočakal zasluženi pokoj. Bil je dober organizator. Zlasti se je posvetil spravi lu lesa s pogodbenimi vozniki s konji. Les so tedaj skladali v kupe in ga pozimi spravljali v dolino. Za prihajajočo mehanizacijo, traktorje, goseničarje in kolesnike, ki so postopoma zamenjali pogodbene voznike, je imel ve- liko posluha in dobre volje. Ravno tako je znal pri uvajanju motornih žag, ki so zame- njale žage »robidnice« in ))amerikanke«, pravilno usmerjati in prepričevati delavce, da so jih postopoma sprejeli za svoje in opustili staro težko fizično delo. S svojimi sodelavci je imel vedno korektne odnose, zato je bil med njimi priljubljen in cenjen. Ves prosti čas je slavljenec posvetil lov- stvu; napisal je veliko razprav o gamsih, o njih je bilo veliko polemike, vendar bo čas svoje prinesel in dokazal, da je naš Miloš imel prav. Je eminenten strokovnjak v lovski kinolo- giji, zlasti psov pasme ptičarjev in jamarjev. Bil je mentor, učitelj in vodja tekmovanj v raznih preizkušnjah lovskih psov. Danes, ko ga prijatelji obiskujemo, lahko ugotovimo, da so našemu slavljencu leta tekla dokaj mirno in kot da se je čas Milošu ustavil, je ostal vzravnan, pokončen, prije- ten za pogovor in še vedno domiselen. Dragi Miloš, veliko zdravja, da boš še dolgo med nami! Sodelavci G. V. 10190 485 NAŠl NESTORJl GDK: 902.1 Henrik SCHOLLMAYER -LICHTENBERG (Aithofen/Kor., 23. 11. 1860 - grad Kočavas pri Ložu, 21. 1. 1930). Diplomiral je na gozdarski akademiji v Tharandu na Češkem 1880. Od 1884 do }919_, ko se je zaradi nesreče pri delu mvalldsko upokojil, je gospodaril z gozdovi kneza Schonburg-Waldenburga na Snežni- ku, od 1909 kot direktor. Zgradil je razve- jena cestno omrežje gozdnih in javnih cest na Krasu, nova upravna poslopja v Jurjevi dolini, na Mašunu in Snežniku, skrbel za preskrbo doline Pivke z vodo ipd. Bil je odbornik Kranjsko-primorskega gozdar- skega društva ter Ribarskega revirnega odbora za Kranjsko, revizor Kranjske de- želne banke v Ljubljani, šolski nadzornik v Starem trgu in lgavasi itd. Bil je častni obč~n več kranjskih občin. Upokojen je na svoJem posestvu Kočavas pri Ložu uredil bogato knjižnico in pripravljal gradivo o zgodovini snežniškega in čabarskega go- spostva, ki je ostalo neobjavljena. Strokovni prispevek Schollmayerja slo- venskemu gozdarstvu je neprecenljiv. s strokovno naprednim in intenzivnim gospo- darjenjem s snežniškimi gozdovi in z obliko- vanjem zasnov kontrolne metode je dajal vzor tudi gozdarjem drugod po Sloveniji. BIBL.: - »Aut Schneeschuhen. Ein Handbuch tUr Forstleute, Jager und Toristen«. Celovec 1893.- »Der bauerliche Kleinwaldbesitz«. z bra~ ~om Etbinom. Celovec, 191 O.- Mnogo strokovnih clankov v nemščini v domačih in tujih strokovnih revijah. UT.: Švic, A.: Henrik Schollmayer - Lichten- berg, Gozdarski vestnik, 1962, str. 242. Teja Koler 486 G. V. 10/90 GDK: 902.1 Ivan SALZER (Praga, ČSSR, 1840 - Dunaj, 22. 2. 1895). Gozdarstvo je študiral na Moravsko-šle- zijski gozdarski šoli v Usovu. Sprva je bil kot vojaški podčastnik v Jablancu odgovo- ren za pogozdovanje Krasa, za petrovara- dinske gozdove je izdelal gospodarski načrt. Civilno gozdarsko službo je dobil 1863 na Upravi verskozakladnih gozdov v Kostanjevici na Krki. Kot gozdarski komisar in referent za cenitev gozdov se je uveljavil pri reformi davčnega katastra v celjskem okraju in Gradcu. Leta 1873 je postal de- želni gozdni nadzornik za Kranjsko, 1878 je bil poklican na Ministrstvo za zemljedel- stvo na Dunaju kot gozdarski nadsvetnik. Od 1890 je bil stalni ministrski svetnik. Sodeloval je pri ustanovitvi Kranjsko-pri- morskega gozdarskega društva 1875 in bil njegov prvi predsednik, dal pobudo za us- tanovitev Centralne gozdne drevesnice pod Rožnikom 187 4, 1884 je dosegel organiza- cijo gozdnopolitične službe in službe za urejanje hudournikov pri Ministrstvu na Du- naju. Bil je odbornik Kmetijske družbe za Kranjsko ter član izvršnega komiteja avstrij- skih gozdarskih kongresov. Uredil je 15 letnikov lzvestij Kranjsko-primorskega go- zdarskega društva. Bil je častni član štajer- skega in koroškega gozdarskega društva ter društva avstrijskih in ogrskih lesnih trgovcev. BI~L.: »Kratek opis smrekovega lubadarja«. DunaJ 1875, v nemškem jeziku. Redigiral je dva zvezka Manzovih zakonov, izdanih leta 1885 in 1890 na Dunaju. UT.: A. Šivic: Ivan Salzer, Gozdarski vestnik 1960, str. 156. Teja Koler GDK:903 Poročilo REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO O URESNIČEVANJU SREDNJEROČNEGA PLANA 1986-1990 NA PODROČJU . GOSPODARJENJA Z GOZDOVI IN OSKRBE Z LESOM V LETU 1989 Plan za leto 1989 na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v Sloveniji - plan SlS za gozdarstvo Slovenije za leto 1989 je bil sestavljen na podlagi srednjeročnega plana SlS za gozdarstvo Slovenije za obdobje '1986-'1990 ter v skladu z usmeritvami in opredelitvami samoupravM nega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990. Neposredne postavke v tem planu za leto 1989 pa so na podlagi podatkov, ki so jih dale organizacije združenega dela, bile usklajene s plani območnih skupnosti za gozdarstvo za leto '1989. Plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1989 je skupščina republiške skupnosti za gozdarstvo sprejela na svojem zasedanju junija 1989. S srednjeročnim planom '1986-1990 so kot globalni planski cilji in naloge za to obdobje na področju gospodarjenja z gozdovi predvideni povprečni letni obsegi izkoriščanja gozdov in vlaganj v gozdove, med njimi posek drevja na podlagi gozdnogospodarskih načrtov 3.600.000 m3, blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov 2.500.000 m3, obnova gozdov 5.600 ha, nega gozdov 26.000 ha, melioracije malodonosnih gozdov 4.800 ha (direktna premene 850 ha, indirektna premene 3.950 ha) in gradnja gozdnih cest 325 km. Za leto 1989 planirani fizični obsegi na vseh področjih ne dosegajo letnih povprečij, predvidenih s srednjeročnim planom 1986-1990. Na področju izkoriščanja gozdov znaša to zaostajanje okoli 4 °/o, na področju vlaganj v gozdove pa v melioracijah malodonosnih gozdov prek 30% in v gradnji gozdnih cest celo 40%. Vzrok teh razhajanj na področju vlaganj v gozdove med planskimi postavkami za leto 1989 in srednjeročnim planom 1 986-1990 je predvsem finančne narave, tj. presoje o realnih možnostih finančnega pokritja planiranih vlaganj v gozdove za leto 1989 in s tem povezanimi njiflovimi fizičnimi obsegi. V tem poročilu prikazano uresničevanje del in nalog na posameznih področjih gospodarjenja z gozdovi ter oskrbe z lesom in lesnobilančnih razmerij v letu 1989 temelji na podatkih temeljnih organizacij v gozdarstvu in predelavi lesa, statistike in drugih informacij. Uspešnost uresničevanja teh del in nalog pa je podana v primerjavi z ustreznimi postavkami v planu republiške skupnosti za gozdarstvo za leto '1989 in s srednjeročnim planom republiške skupnosti za gozdarstvo za obdobje 1986-1990 ter z doseženo realizacijo v letu '1988. Podatki, razčlenjeni po gozdnogospodarskih območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ali drugače razčlenjeni podatki iz tega poročila, so prikazani v priloženih tabelah št. 1-'11. 1. POSEK V letu 1989 je bilo v vseh gozdovih posekana 3.189. 000 m3 {iglavci 1.877.000, listavci 1.312.000 m3), od tega v družbenih ~ozdovih '1.440.000 m3 (iglavci 903. 000 m3, listavci 537.000 m3) in v zasebnih gozdovih 1.749.000m (iglavci 974.000m3, listavci 775.000m3). Posek v lanskem letu je bil za 7,'1% manjši kot v letu 1988, pri tem v iglavcih za 8,2% in v listavcih za 5,5 %. Posek gozdnega drevja v letu 1989 je posek na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, in to osnovni posek 69% (iglavci 69%, listavci 69%), posek v mladih in srednjedobnih sestojih z redčenji 29% (iglavci 30%, listavci 26%) in posek v malodonosnih gozdovih, ki so bili lani meliorirani 2% (iglavci 1 %, listavci 5 %). Poleg poseka v gozdovih na podla~ gozdnogospodarskih načrtov je bilo v lanskem letu posekana tudi 27.000 m3 1esa (iglavci 2.000 m , listavci 25.000 m3) v plantažnih in drugih zunajgozdnih lesnih nasadih, od tega v družbenem sektorju '19.000 m3 (listavci) in v zasebnem sektorju 8.000 m3 (iglavci 2.000 m3, listavci 6.000 m3). Posek lesa na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bil v letu 1989 v odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, odstotno realiziran takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Posek 92% 86% 89% - iglavci 94% 94% 94% - listavci 90% 78% V primerjavi s planiranim posekom na podlagi gozdnogospodarskih načrtov za leto 1989 je bil v lanskem letu ves posek skupaj realiziran 92% (iglavci 97 %, li stavci 86% ), pri tem v družbenih gozdovih 99% (iglavci 100%, listavci 96%) in v zasebnih gozdovih 87% (iglavci 94%, listavci 80%). Planirani posek so v letu 1989 dosegli oziroma presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, med 82% - 96% so ga realizirali v devetih območjih in v enem območju 65%. (Tabele 1.1 in 1.2.1- '1.2.3). G. v. 101ao 487 2. BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu '1989 znašala 2.465.000 m3 (iglavci '1.506.000 m , listavci 959.000 m3), od tega v družbenih gozdovih '1.335.000 m3 ali 54% (iglavci 8'12.000 m3 ali 54%, listavci 523.000 m3 ali 55%) in v zasebnih gozdovih '1. '130.000 m3 ali 46% {iglavci 694.000 m3 ali 46%, listavci 436.000 m3 ali 45 %). Ta proizvodnja je bila v letu '1989 nasproti letu '1 988 manjša za 75.000 m3 ali 3% (v iglavcih manjša za 110.000 m3 ali 7% in v listavcih večja za 35.000 m3 ali 4 %), od tega v družbenih gozdovih manjša za 77.000 m3 ali 5% (v iglavcih za 6'1.000 m3 ali 7% in v listavcih za 16.000 m3 ali 3 %) in v zasebnih gozdovih večja za 2.000 m3 (v iglavcih manjša za 49.000 m3 ali 7% in v listavcih večja za 51.000 m3 ali 13%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom '1986-'1990 je bila blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu '1989 odstotno dosežena takole: gozdovi gozdovi gozdovi Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov 99% 98% 99% - iglavci 99% 96% 98% listavci 99% 10'1% 100% V primerjavi s planiranim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov za leto '1989 je bila ta proizvodnja v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani dosežena 1 03% (iglavci 1 02 %, listavci 105°/o), pri tem v družbenih gozdovih 105% {iglavci 106%, listavci '105%} in v zasebnih gozdovih 101 % (iglavci 98%, listavci 106 %). V družbenih gozdovih so planirani obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli ali presegli v enajstih gozdnogospodarskih območjih, v preostalih treh območjih pa so ga realizirali 94% oziroma 95%. V zasebnih gozdovih so svoj letni plan blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli oziroma presegli v šestih gozdnogospo- darskih območjih, v sedmih območjih so ga realizirali iznad 90% in v enem območju 87%. (Tabele 2.1. in 2.2.1 do 2.2.3). 3. LESNOBILANČNA RAZMERJA Tako kot v preteklih letih zajema tudi bilanca lesa v letu '1989 (tabela 3) vso porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa ter drugo neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov (tehnični les za druge namene in drva). Podatki o porabljenem lesu v mehanski predelavi lesa, v proizvodnji celuloze in lesovi ne in proizvodnji lesnih plošč izvirajo od proizvajalcev in porabnikov lesa ter statistike, medtem ko so podatki o porabi tehničnega lesa za druge namene in drv ocenjeni na podlagi statistike in podatkov gozdnogospodarskih organizacij. Bilanca lesa obravnava izključno le neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov in ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodov, kot so žagan les, furnir, lesne plošče, celuloza in lesovina ter podobno. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki jih gozdni posestniki porabijo v svojih gospodinjstvih in gospodarstvih, ker te količine ne spadajo v blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov. Bilanca lesa je grajena na predpostavki, da je poraba lesa enaka dobavljenim količinam gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov, pri čemer pa so zaradi prehodnih zalog lesnih surovin možna manjša odstopanja v odnosu do dejanske porabe lesa. Pripomniti je še, da je v bilanci lesa po področjih porabe lesne surovine upoštevana dejanska poraba gozdnih lesnih sortimentov po namenu predelave ali uporabe ne glede na njihovo siceršnjo standardno sortimentacijo. Skupna poraba lesne surovine je v Sloveniji po bilanci lesa v letu 1989 znašala 3.597.000 m3, od tega 2.186.000m3 ali 6'1% iglavcev in '1.411.000m3 ali 39% listavcev. V tej skupni porabi je bilo v mehanski :Predelavi porabljeno '1.400.000 m3 ali 39% (iglavcev 910.000 m3 ali 42% in listavcev 490.000 m ali 35 %), v proizvodnji celuloze in lesovine 996.000 m3 ali 28% {iglavcev 754.000 m3 ali 34% in listavcev 242.000m3 ali 17%), v proizvodnji lesnih plošč 625.000m3 ali 17% (iglavcev 252.000 m3 ali 12% in listavcev 373.000 m3 ali 26 %), tehničnega lesa za druge namene 336.000 m3 ali 9% {iglavcev 270.000 m3 ali '12% in listavcev 66.000 m3 ali 5 %} in lesa listavcev za drva 240.000 m3 ali 7% oziroma '17% od vse porabe lesa listavcev. V primerjavi z letom 1988 je bila skupna poraba lesa lani manjša za 2% (v iglavcih za 0,3% in v listavcih za 4%). Pri tem je bila manjša v mehanski predelavi lesa za '12% (v iglavcih za 11 % in v listavcih za 14 %) in v proizvodnji lesnih plošč za 1 O% (v iglavcih za 5% in v listavcih za 13%) ter večja v proizvodnji celuloze in lesovine za 13% (v iglavcih za 16% in v listavcih za 3%}, v tehničnem lesu za druge namene za 16% (v iglavcih za 4% in v listavcih za 113%) in v drveh za 21%. V odnosu na plan za leto 1989 pa je bila realizacija lanskoletne porabe lesa naslednja: vsa poraba lesa skupaj 96% (iglavci 10'1 %, listavci 89%}, poraba lesa v mehanski predelavi 93% {iglavci 100%, listavci 83%), poraba lesa v proizvodnji celuloze in lesovine in proizvodnji lesnih plošč ter poraba tehničnega lesa za druge namene skupaj 95% (iglavci 101 %, listavci 85 %) in poraba lesa listavcev za drva 126 %. Skupna poraba lesa v obsegu 3,597.000 m3 je bila v letu 1989 pokrita z lesno surovino iz Slovenije n% (z gozdnimi sortimenti 69'% in z lesnimi ostanki 8%), z dobavami lesa iz drugih republik 14% 488 G. V. 10/90 in iz uvoza 9 %. Po posameznih področjih porabe lesa so se lesnobilančna razmerja lani oblikovala takole: - V mehanski predelavi je bila poraba lesa v obsegu 1.400.000 m3 pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije 91'%, iz drugih republik 8% in iz uvoza 1 %. Pri tem je bila poraba lesa iglavcev v celoti pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije, poraba lesa listavcev pa je bila pokrita iz Slovenije 74%, iz drugih republik 24 o/o in iz uvoza 2 %. Dobava hlodovina listavcev iz drugih republik je bila lani na ravni leta 1986 ali za okoli 20% nižja kot v letih 1987 in 1988. Uvoz hlodovina tropskih listavcev je v letu 1988 znašal 8.000m3 in lani 12.000m3 . V proizvodnji celuloze in lesovine je bila poraba lesne surovine v obsegu 996.000 m3 pokrita z dobavami iz Slovenije 49 o/o (z gozdnimi sortimenti 39 o/o in z lesnimi ostanki 1 o%), iz drugih republik 22% in iz uvoza 29 %. V iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 54% (z gozdnimi sortimenti 41 % in z lesnimi ostanki 13 %), iz drugih republik 11 % in iz uvoza 35% ter v listavcih iz Slovenije 32%, iz drugih republik 57% in iz uvoza 11 °/o. Dobave surovine iz Slovenije za proizvodnjo celuloze in lesovine so bile lani na približno enaki ravni kot leta 1988, zaznavno pa je porastel obseg teh dobav iz drugih republik in iz uvoza. Tako so bile dobave iz drugih republik lani v primerjavi z letom 1988 večje za 41.000m.3 ali 23% (v iglavcih večje za 45.000m3 ali 112% in v listavcih manjše za 4.000m3 ali 3 %) ter dobave iz uvoza večje za 75.000 m3 ali 35% (v iglavcih za 65.000 m3 ali 33% in v listavcih za 10.000m3 ali 62%}. - V proizvodnji lesnih plošč je bila poraba lesne surovine v obsegu 625.000 m3 pokrita z dobavami iz Slovenije 71 % (z gozdnimi sortimenti 39% in z lesnimi ostanki 32 %) in iz drugih republik 29%. Uvoza lesa za proizvodnjo lesnih plošč v letu 1989 ni bilo. V iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 81 % (z gozdnimi sortimenti 1 O% in z lesnimi ostanki 71 %} in iz drugih republik 19% ter v listavcih iz Slovenije 64% (z gozdnimi sortimenti 58% in z lesnimi ostanki 6 %) in iz drugih republik 36 %. Raven dobav lesne surovine iz Slovenije za proizvodnjo lesnih plošč je bila lani približno enaka kot leta 1988, manjše pa so bile dobave iz drugih republik, in to za 67.000 m3 ali 27% (v iglavcih večje za 2.000 m3 ali 4% in v listavcih manjše za 69.000 m3 ali 34 %}. - Poraba tehničnega lesa za druge namene v obsegu 336.000 m3 je bila 97% pokrita iz Slovenije in 3% iz uvoza ter poraba drv za kurjavo v obsegu 240.000 m3 v celoti iz Slovenije. 4. OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV V obnovi gozdov so bila dela v letu 1989 opravljena na površini 4.854 ha, od tega v družbenih gozdovih na 2.207 ha in v zasebnih gozdovih na 2.647 ha. Njihova razčlenitev je naslednja: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Obnova gozdov- ha 2.207 2.647 4.854 - priprava tal 614 898 1.512 - priprava sestaja 455 390 845 - sajenje 650 891 1.541 - podsajenje 9 9 - setev 129 47 176 spopolnjevanje 250 179 4.29 -gnojenje 75 135 210 - drugo 25 107 132 Obseg opravljenih del v obnovi gozdov je bil lani za 135 ali 3% večji kot leta 1988, od tega v družbenih gozdovih manjši za 117 ha ali 5% in v zasebnih gozdovih večji za 252 ha ali i 1 %. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim plaQom 1986-1990, so bila dela v obnovi gozdov v letu 1989 odstotno dosežena takole: Obnova gozdov Družbeni gozdovi 79% Zasebni gozdovi 95% Vsi gozdovi 87% V odnosu na plan za leto 1989 so bila dela v obnovi gozdov lani izvršena v družbenih gozdovih 108% in v zasebnih gozdovih 103% oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 105%. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v obnovi gozdov dosegli oziroma presegli v osmih gozdnogospodarskih območjih:- v šestih območjih pa so ga realizirali med 57%-90%. V zasebnih gozdovih je bil letni plan obnove gozdov dosežen oziroma presežen v osmih gozdnogospodarskih območjih, v štirih območjih so ga realizirali med 84 °/o- 96% in v dveh območjih pod 50% (tabela 4). V negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 24.629 ha, od tega v družbenih gozdovih na 12.713 ha in v zasebnih gozdovih na 11.916 ha .• Njihova razčlenitev je naslednja: G. V. 10/90 489 Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Nega gozdov- ha 12.713 11.916 24.629 - obžetev 4.011 4.068 8.079 - čiščenje 4.475 5.386 9.861 - uravnavanje zmesi 347 520 867 - piVo redčenje 2.340 1.142 3.482 - drugo redčenje 1.460 794 2.254 - obžagovanje vej 80 6 86 V primerjavi z letom 1988 je bil lani obseg opravljenih del v negi gozdov v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj večji za 425 ha ali 2 %, od tega v družbenih gozdovih manjši za 54 ha in v zasebnih gozdovih večji za 479 ha ali 4%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, so bila dela v negi gozdov v letu 1989 odstotno dosežena takole: Nega gozdov Družbeni gozdovi 95% Zasebni gozdovi 95% Vsi gozdovi 95% Glede na planirani letni obseg je realizacija del v negi gozdov lani znašala v družbenih gozdovih 96% in v zasebnih gozdovih 1 02 o/o oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 99 %. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v negi gozdov dosegli ali presegli v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v šestih so ga realizirali med 68 o/o-90% in v enem območju pod 50%. V zasebnih gozdovih je bil letni plan nege gozdov dosežen ali presežen v devetih gozdnogospodarskih območjih, v petih območjih pa je bil realiziran med 55 %-95 %. Dela v varstvu gozdov je zaradi njihove narave in različnosti možno na skupnem imenovalcu prikazati le vrednostno. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1989 porabljenih 64.81 O mio din, od tega v družbenih gozdovih 42.434 mio din in v zasebnih gozdovih 22.376 mio din. 5. MELIORACIJE IN POGOZDOVANJE V letu 1989 je bilo melioriranih 2.568 ha malodonosnih gozdov, od tega v družbenih gozdovih 1.019 ha, v zasebnih gozdovih 1.549 ha. Z direktno prem eno je bilo melioriranih 713 ha (družbeni gozdovi 275 ha, zasebni gozdovi 438 ha) in z indirektno premene 1.855 ha (družbeni gozdovi 744 ha, zasebni gozdovi 1.111 ha). V letu 1989 je bilo melioriranih za 132ha ali 5% manj malodonosnih gozdov kot leta 1988 (z direktno premene za 7ha ali 1% več in z indirektno za 139ha ali 7% manj), in to v družbenih gozdovih za 230 ha ali 18% manj kot leta 1988 (z direktno preme no za 1 O ha ali 4% več in z indirektno preme no za 240 ha ali 24% manj) in v zasebnih gozdovih za 98 ha ali 7% več kot leta 1988 (z direktno preme no za 3 ha manj in z in direktno preme no za 101 ha ali 1 O% več). V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, je bilo melioriranje malodonosnih gozdov v letu 1989 odstotno doseženo takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Melioracije gozdov 73% 45% 53% direktna prem ena 102% 74% 83% - indirektna premena 66% 39% 47% Plan melioracij malodonosnih gozdov je bil v letu 1989 realiziran 78% (direktna premena 82 %, indirektna premena 77%), pri tem v družbenih gozdovih 75% (direktna premena 81 %, indirektna premena 73%) in v zasebnih gozdovih 81% (direktna premena 82%, indirektna premena 80%). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg melioracij malodnosnih gozdov dosegli ali presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, v petih območjih so ga realizirali med 67 %-92% in v treh območjih izpod 50%. V gozdnogospodarskih območjih Nazarje in Slovenj Gradec meli9racij malodo- nosnih gozdov za leto 1989 v družbenem sektorju niso planirali. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan melioracij malodonosnih gozdov dosegli ali presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, v sedmih območjih so ga realizirali med 66°/o-93% in v treh območjih pod 50% (tabela 6.1.1.-6.1.3.). Plan za leto 1989 je predvideval pogozditev 4 ha negozdnih zemljišč, pogozdenih pa je bilo 38 ha, in to v družbenem sektorju 28 ha in v zasebnem sektorju 1 O ha. Leta 1988 je bilo pogozdenih 22 ha negozdnih zemljišč. Povprečni letni obseg pogozdovanja negozdnih zemljišč, določen s srednjeročnim planom 1986-1990, znaša 60ha (tabela 6.2.). Med neposredne naloge pri melioraciji malodonosnih gozdov in pogozdovanju spada tudi vzdrževanje 490 G. V. 10/90 že osnovanih nasadov. Ta vzdrževalna dela so bila v letu 1989 opravljena na površini 4.514ha, od tega v družbenih gozdovih na 1 .642 ha in v zasebnih gozdovih na 2.872 ha. Plan vzdrževanja nasadov za leto 1989 je bil tako lani realiziran v družbenih gozdovih 83% in v zasebnih gozdovih 93%, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 89 %. Vzdrževalna dela v že osnovanih nasadih so bila lani opravljena na 944 ha ali 1 7% manjših površinah kot leta 1 988, od tega za 54 7 ha ali 25% v družbenih gozdovih in za 397ha ali 12% v zasebnih gozdovih (tabela 6.2.). 6. ZUNAJGOZDNA NAMENSKA PRIDELAVA LESA Zunajgozdna namenŠka pridelava lesa sicer ni predmet obravnave in sklepanja v okviru samouprav- nega sporazuma 1986-1990, je pa to področje obravnavano in opredeljeno s srednjeročnim planom 1 986-1990, kar je narekovale po eni strani zahteva celovitosti prikaza pridelave lesa v našem prostoru in po drugi zahteva kontinuitete glede na pretekla srednjeročne obdobja. V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa je bilo v letu 1989 osnovano 48 ha topolovih nasadov in opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih topolovih nasadih na površini 449 ha. Topolove nasade so v letu 1989 osnovale in izvajale vzdrževalna dela v že osnoyanih topolovih nasadih naslednje organizacije: Gozdno gospodarstvo Ljubljana Gozdno gospodarstvo Brežice Gozdno gospodarstvo Maribor Gozdno gospodarstvo Murska Sobota Ljubljanske mlekarne- TOZD Posestva Osnovanje nasadov ha 8 5 6 19 10 Vzdrževanje nasadov ha 416 18 15 Za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov je bilo v letu 1989 porabljenih 5.685 mio din (lastna sredstva 2.428 mio din, sredstva SOZD »Slovenija papir<< 3.257 mio din), od tega za osnovanje nasadov 3.136 mio din (lastna sredstva 2.039 mio din, sredstva SOZD ))Slovenija papir« 1.097 mio din in za vzdrževanje nasadov 2.549 mio din (lastna sredstva 389 mio din, sredstva SOZD »Slovenija papir« 2.160 mio din). V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa, ki ga izvaja SOZD •>Slovenija papir«, so bila v letu 1989 na kraškem območju opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih intenzivnih nasadih iglavcev na površini 11 ha, za kar je bilo porabljeno 105 mio din (sredstva SOZD ))Slovenija papir«). 7. GRADNJA GOZDNIH CEST V letu 1989 je bilo zgrajenih ali rekonstruiranih 166 km gozdnih cest, od tega 102 km v družbenih gozdovih in 64km v zasebnih gozdovih. V vseh gozdovih je bilo lani zgrajenih ali rekonstruiranih za 43 km ali 21 % manj gozdnih cest kot leta 1988, in to v družbenih gozdovih za 1 O km ali 9% in v zasebnih gozdovih za 33 km ali 34 %, manj kot leta 1988. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, je bila gradnja cest v letu 1989 odstotno dosežena takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Gradnja gozdnih cest 67% 37% 51% - novogradnje 73% 37% 53% - rekonstrukcija 46% 38% 42% Letni plan novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest je bil v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani realiziran 85%, pri tem v družbenih gozdovih 88% in v zasebnih gozdovih 80%. V družbenih gozdovih so svoj letni plan gradnje gozdnih cest dosegli oziroma presegli v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali med 52%- 95% in v enem območju pod 50%. V kraškem gozdnogospodarskem območju gradnje gozdnih cest v družbenih gozdovih za leto 1989 niso planirali. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan v gradnji gozdnih cest dosegli oziroma presegli v petih gozdnogospodarskih območjih, v šestih so ga realizirali med 56 o/o - 96% in v treh območjih pod 50 o/o (tabela 7). 8. IZVAJANJE DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA NA KRAŠKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Na podlagi in v skladu z 20. in 33. členom zakona o gozdovih se iz združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo zagotavljajo sredstva in se sofinancira izvajanje naslednjih dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju: varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci, gradnja in vzdrževanje protipožarnih zjdov in presek, obnova gozdov na G. V. 10190 491 pogoriščih, odkazilo drevja za posek v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdovih ter urejanje gozdov. Za izvajanje teh dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogo~ spodarskem območju je bilo iz združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo v letu 1989 vloženih 10.580 mio din. Od teh sredstev je bilo porabljenih za (1) varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 360 mio din (družbeni gozdovi 144 mio din, zasebni gozdovi 216 mio din), (2) za gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek 2.624 mio din {družbeni gozdovi 831 mio din, zasebni gozdovi 1.793 mio din), (3) za obnovo gozdov na pogoriščih 645 mio din {družbeni gozdovi 485 mio din, zasebni gozdovi 160 mio din), (4) za odkazilo drevja za posek 2.571 mio din (družbeni gozdovi 512 mio din, zasebni gozdovi 2.059 mio din) in (5) za urejanje gozdov 4.380 mio din (zasebni gozdovi). 9. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE v letu 1986 je bil sklenjen družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu v obdobju.1986-: 1990! katerega podpisnik je tudi republiška skupnost za gozdarstvo: '!skladu s te':! dogovo~9m ln na ~nJegoyl osnovi sklenjenim samoupravnim sporazum.om .o medse:boJmh .. obvezno~~.'h ter nac~nu .zdruzev~__nJa dela in sredstev za pripravo in izvedbo mladmsk1h delovmh ak~IJ v Sloyem~l v letu 1 ~89, J~ repubhska skupnost za gozdarstvo prispevala 138 mio din za sofinanciranJe mlad~nskth delovnih akCIJ v lanskem letu. 10. RAZISKAVE IN PUBLIKACIJE Republiška skupnost za gozdarstvo je z Institutom za topolarstvo iz Novega Sada sklenila pogodbo za obdobje 1987-1992 o sofinanciranju znanstveno raziskovalnih projektov (1) Pospeševanje proizvod~ nje in predelave hitrorastočih listavcev -topolov in vrb in (2) Aplikacija raziskav za pospeševanje proizvodnje trepetlike na območju Slovenije. V ta namen porabljena sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo so v letu 1989 znašala 19,4 mio din. Republiška skupnost za gozdarstvo je v letu 1989 sodelovala pri postavitvi razstave » 1 OO let varovanja pragozdov v Sloveniji<• in v ta namen prispevala 310,0 mio din. Zvezi društev za varstvo okolja Slovenije je bilo lani v skladu s tovrstnim samo upravnim sporazumom prispevanih 1 ,4 mio din. Tako kot v prejšnjih letih je republiška skupnost za gozdarstvo tudi v letu 1989 sofinancirala izdajanje strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les, ln to revije Gozdarski vestnik v znesku 90,4 mio din in revije Les v znesku 46,9 mio din. 11. VREDNOSTNI OBSEG VLAGANJ V GOZDOVE V tem poročilu so v kompleks vlaganja v gozdove všteti obnova, nega in varstvo gozdov, melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov z direktno premene in pogozdovanjem), odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in druga poraba sredstev za GBR (znanstveno raziskovalno delo, poslovanje območnih skupnosti za gozdarstvo, odkup gozdov idr.) ter gradnja gozdnih cest. Ta vlaganja v gozdove so bila v letu 1989 financirana iz naslednjih virov: lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij, sredstva porabnikov lesa (združena sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo in združena sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ))Slovenija papir«), združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo ter krediti bank in drugi viri. Za vsa vlaganja v gozdove je bilo v letu 1989 porabljenih 828.060 mio din {1986: 12.086 mio din, 1987: .24.176 mio din, 1988: 65.118 mio din), od tega lastnih sredstev gozdnogospodarskih organizacij 720.410 mio din ali 87,0% {1986: 75,3%, 1987: 77,8%, 1988: 80,8%), sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 28.131 mio din ali 3,4% {1986: 8,1 %, 1987: 6,5%, 1988:4,7%), sredstev industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir•< 6.859 mio din ali 0,8% (1986: 1,2%, 1987: 5,0%, 1988: 1,8%), sredstev republiške skupnosti za gozdarstvo 66.164 mio din ali 8,0% (1986: 11,8%, 1987:8,6%, 1988: 9,4%), kreditov bank 501 mio din ali 0,1% (1986: 2,1 %, 1987: 0,9%, 1988: O, 4%) in drugih sredstev 5.959 mio din ali 0,7% (1986: 1, 5°/o, 1987: 1,2%, 1988: 2,9%). Po posameznih področjih vlaganj v gozdove je bil njihov vrednostni obseg v lanskem letu naslednji: - za obnovo, nego in varstvo gozdov je bilo porabljenih 351.170 mio din ali 42,4% (1986: 38,0 %, 1987: 45,2%, 1988: 40,5%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 98,3 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območne skupnosti za gozdarstvo 0,2 %, sredstva industrije celuloze in lesovine v okviru SOZD ))Slovenija papir<< 0,4%, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1,1, %}, - za melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov) je bilo porabljenih 87.964 mio din ali 10,6% {1986: 12,4%, 1987: 9,6%, 1988: 11, 2%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 20,2 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 11 ,O%, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ))Slovenija papir~< 5,8 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 62,5 %, ostala sredstva 0,5%), - za odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in drugo porabo sredstev za GBR je bilo porabljenih 257.650 mio din ali 31,1% (1986: 22,9%, 1987: 24,6%, 1988: 26,5%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 97,3 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 2,7 %}, 492 G. V. 10/90 -za novogradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest je bilo porabljenih 131.276 mio din ali 15,9% (1986: 26,7%, 1987: 20,6%, 1988: 21,8%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 81 ,3 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 13,4 %, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir« 0,4 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 0,3 %, krediti bank 0,4 %, druga sredstva 4,2 %. (1986: 26,7%, 1987: 20,6%, 1988: 21,8%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 81,3 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 13,4 '%, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir« 0,4 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 0,3 %, krediti bank 0,4 %, druga sredstva 4,2 %. Razčlenitev vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letu 1989 po gozdnogospodarskih območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ter vrstah vlaganj in virih financiranja je podana v tabelah 8.1-{t3 in 9.1-9.3. Od skupne vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v obsegu 2.465.000 m3 (1986: 2.625m3, 1987: 2.586.000m3, 1988: 2.540.000m3}, ki je v letu 1989 znašala 3.937.008 mio din (1986: 50.787 mio din, 1987: 106.129 mio din, 1988: 320.395 mio din) (družbeni gozdovi: 2. 106.810 mio din, zasebni gozdovi 1.830.198 mio din) je delež sredstev za obravnavana vlaganja v gozdove lani znašal21,0%, (1986: 23,8%, 1987: 22,7%, 1988: 20,3°/o). Razčlenitev tega deleža po posameznih virih sredstev za vlaganja v gozdove je naslednja: lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 18,3% (1986: 17,9%, 1987: 17,7%, 1988: 16,4%), sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 0,7% (1986: 1,9%, 1987: 1,5%, 1988: 0,9'% ), sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD >~Slovenija papir<< 0,2% (1986: 0,3%, 1987: 1,1 %, 1988: 0,4%), sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1,7% (1986: 2,8%, 1987: 1,9%, 1988: 1,9%), krediti bank 0,01% (1986: 0,5%, 1987: 0,2%, 1988: 0,1 %} in druga sredstva 0,1 °/o (1986: 0,4%, 1987: 0,3%, 1988: 1 • 016°/o). V preteklem srednjeročnem obdobju, tj. 1981-1985, v vrednostnem prikazu vlaganj v gozdove niso bili všeteti odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in druga poraba sredstev za GBA. Zato moramo za primerjavo med sedanjim in preteklim srednjeročnim obdobjem v tem pogledu od vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letih 1986-1990 odšteti porabljena sredstva za odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in drugo porabo sredstev za GBR ter prišteli porabljena sredstva za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov in tako dobimo za leto 1989 znesek 576.200 mio din (1986: 9.389 mio din, 1987: 18.344 mio din, 1988: 48.361 mio din), katerega delež v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v tem letu znaša 14,6% (1986: 18,5%, 1987: 17,2%, 1988: 15,1 %). Na enak način izračunan delež sredstev za vlaganja v gozdove v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je v obdobju 1981-1985 znašal povprečno letno 17,2% {1981: 15,3%, 1982: 18,7%, 1983: 19,0%, 1984: 17,1 %, 1985: 15,9%). Poleg obravnavanih vlaganj v gozdove porabijo gozdnogospodarske organizacije znatna sredstva tudi za vzdrževanje gozdnih cest in gradnjo gozdnih vlak. V letu 1989 je bilo porabljenih za vzdrževanje gozdnih cest 128.529 mio din (1986: 1.999 mio din, 1987:4,475 mio din, 1988: 11.428 mio din), od tega 86% za redno vzdrževanje in 14% za investicijsko vzdrževanje. Za gradnjo gozdnih vlak je bilo v lanskem letu porabljeno 105.678 mio din (1986: 2.044 mio din, 1987: 4.476 mio din, 1988: 8.432 mio din). Zgrajeno je bilo 1. 004km gozdnih vlak (1986: 1.871 km, 1987: 1.339km, 1988: 1.203km}, od tega 454 km v družbenih gozdovih in 550 km v zasebnih gozdovih. V odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je delež porabljenih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v letu 1989 znašal 3,3% (1986: 3,9%, 1987: 4,2%, 1988: 3,6%) ter delež porabljenih sredstev za gradnjo gozdnih vlak 2,7% (1986: 4, O%, 1987:4,2%, 1988: 2,6%) (tabeli 10 in 11). 12. OCENA USPEŠNOSTI URESNIČEVANJA SREDNJEROČNEGA PLANA 1986-1990 V LETU 1989 Plan republiške skupnosti za gozdarstvo za leto 1989 je bil sestavljen na podlagi in v skladu s smernicami in opredelitvam] samoupravnega sporazuma 1986-1990 in srednjeročnega plana 1986 do 1990, pri čemer so bile pri določitvah planskih ciljev in nalog na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom upoštevane danosti in pogoji za njihovo realizacijo v tem letu. Podatki o izvršenih delih v gozdovih, lesnobilančnih razmerjih, porabljenih sredstvih za vlaganja v gozdove in druge informacije kažejo, da so bili tako postavljeni planski cilji in naloge v letu 1989 na splošno vzeto zadovoljivo uresničeni ali preseženi v poseku, blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov, oskrbi z lesom iz Slovenije ter obnovi in negi gozdov, medtem ko so bili v t. i. razširjeni gozdni reprodukciji realizirani zaznavne pod planirano ravnijo in to v melioracijah malodonosnih gozdov za 20% in v gradnji gozdnih cest za 15%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990, je bila realizacija v letu 1989 globalno vzeto dosežena le v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov in oskrbi z lesom iz Slovenije; na vseh področjih vlaganj v gozdove pa v tej primerjavi beležimo zaostajanja, ki še posebej izrazito izstopajo v melioracijah malodonosnih gozdov in gradnji gozdnih cest. V lanskem letu je bilo posekanih 3.189.000 m3 lesa, kar predstavlja 89% realizacijo posekov, določenih s srednjeročnim planom 1986-1990. V družbenih gozdovih je bil posek v odnosu do obsegov, določenih s srednje ročnim planom 1986-1990, dosežen 92% in v zasebnih gozdovih 86%. Dejanski posek v zasebnih gozdovih pa je bil verjetno večji, kajti v tem prikazu niso zajete t. i. neevidentirane G. V. 10190 493 črne sečnje v gozdovih zasebnega sektorja. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je lani znašala 2.465.000 m3 in obseg te proizvodnje, določen s srednje ročnim planom 1986-1990, je bil realiziran 99 %. V poseku in blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov smo se vsa pretekla leta kot z neko stalnico soočali z zaznavnimi razhajanji med planiranimi in realiziranimi razmerji med iglavci in listavci, katerih razkorak pa se je v zadnjih dveh letih opazno zmanjšal. Tako so ta razmerja med iglavci in listavci s srednjeročnim planom 1986-1990 predvidena v poseku 56 : 44 in v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 62 : 38, realizirana pa so bila v letu 1988 v poseku 60 : 40 in v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 61 : 39. Kot je bilo ugotovljeno že za leta 1986, 1987 in 1988, so na strukturo posekov in blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov tudi v letu 1989 vplivali sanacijski poseki zaradi propadanja in umiranja gozdov ter ujm. Ocenjuje se, da od vseh posekov v naši republiki v zadnjih štirih letih že ena tretjina in v nekaterih predelih še znatno več odpade na poseke hirajočega ali odmrlega drevja zaradi onesnaženega okolja ter drevja, prizadetega po ujmah in tudi gozdnih škodljivcih. Skupna ROraba lesa··-je v lanskem letu znašala 3.597.000 m3 (iglavci 2.186.000 m3, Jistavci 1.411.000 m3), kar je v 92% v odnosu na obseg te porabe, predviden s srednje ročnim planom 1986-1990 (iglavci 93%, listavci 89%) in 96% v odnosu na plan za leto 1989 (iglavci 101 %, listavci 89 %). Pokritje te skupne porabe v lanskem letu je bilo v odnosu na srednjeročni plan 1986-1990 uresničeno z dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz Slovenije 99% (iglavci 98%, listavci 1 OO%) in lesnih ostankov iz Slovenije 75% ( iglavci 74%, listavci 80%). Kar zadeva oskrbo z gozdnimi lesnimi sortimenli iz Slovenije v sedanjem srednjeročnem obdobju, je treba izpostaviti oskrbo z gozdnimi lesnimi sortimenti iglavcev za proizvodnjo celuloze in lesovi ne v letnem pov~rečju okoli 320.000 m3 (1986: 322.000m3, 1987: 349.000m3, 1988: 320.000m3, 1989: 310.000m ), medtem ko se je ta oskrba v preteklem srednjeročnem obdobju gibala od 172. 000 m3 v letu 1981 do 281.000 m3 v letu 1985. Takšni trendi oskrbe z gozdnimi lesnimi sortimenti iglavcev za proizvodnjo celuloze in Jesovine so po eni strani odraz napadle sortimentne strukture, cenovnih razmerij in stanja na lesnem trgu ter po drugi angažiranja industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ~>Slovenija papir•<, da si z vlaganji v gozdove zagotovi čimboljšo trajno oskrbo z lesom iz domačih virov. Obseg vlaganj v gozdove, določen s srednjeročnim planon. !986-1990, ni bil v letu 1989 dosežen ne na področju gojenja gozdov (obnova in nega gozdov, melioracije gozdov in pogozdovanje) ne na področju gradnje gozdnih cest. Kar zadeva področje gojenja gozdov, so bili planski cilji in naloge za obdobje 1986-1990 določeni na podlagi in v skladu z opredelitvami gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 1981-1990. S tem v zvezi je treba omeniti, da so bili za obdobje 1986-1990 planirani znatno večji povprečni letni obsegi v melioracijah malodonosnih gozdov kot v obdobju 1981-1985, in to za 1. 760 ha ali 58%, od tega z direktno premeno za 646 ha ali 43% manj in z indirektno premeno za 2.406ha ali 156% več, kot tudi, da je bila realizacija planiranih melioracij malodonosnih gozdov v preteklem srednjeročnem obdobju dosežena vsega 56% (direktna premena 69 %, indirektna premena 48 %). Kar zadeva gradnjo gozdnih cest, je bil njen obseg za obdobje 1986-1990 planiran v okviru tedanjih ocen in predvidevanj o razpoložljivih sredstvih za te namene, kar velja tudi za plan in njegovo realizacijo v letu 1989. Vzroki teh odstopanj oziroma zaostajanj na področju vlaganj v gozdove med srednjeročnim planom 1986-1990 in doseženo realizacijo v letu 1989 so predvsem danosti in možnosti finančnega pokritja planiranih vlaganj v gozdove, kar je nesporno tudi odraz našega splošnogospodarskega stanja in trendov v zadnjih letih in znotraj tega doseženih poslovnih rezultatov v gozdnem in lesnem gospodarstvu. To stanje in trendi se manifestirajo v upadanju združevanja sredstev porabnikov lesa za gradnjo gozdnih cest v okviru gozdnogospodarskih območij, nadalje v upadanju in razvrednoten ju t. i. bencinskega dinarja, krediti bank za gradnjb gozdnih cest so takorekoč presahnili itn. Propadanje in umiranje gozdov, pogoste naravne ujme in porast pojavov gozdnih škodljivcev zvišujejo stroške gospodarjenja z gozdovi tako v izkoriščanju gozdov kot v vlaganjih v gozdove (sanacije) ob hkratnem zniževanju tržne vrednosti pri tem napadle strukture gozdnih lesnih sortimentov. V nekaterih gozdnogospodarskih organizacijah s tem v zvezi ugotavljajo, da z razpoložljivimi lastnimi sredstvi ne bodo več finančno sposobni izvajati gospodarjenja z gozdovi v smislu zakona o gozdovih skladno z gozdnogospodarskimi načrti ter s stvarni mi potrebami in stanjem njihovih gozdov. Z letom 1989 se časovno približujemo zaključni fazi izvajanja in uresničevanja planskih ciljev in nalog, določenih s srednjeročnim planom 1986 do 1990, tako da na podlagi doseženih realizacij v letih 1986-1990 že lahko dobimo globalno predstavo o stanju in trendih na področju gospodarjenja z gozdovi v sedanjem srednjeročnem obdobju. To predstavo dajejo realizirana letna povprečja 1986-1990, ki so bila v odnosu do planiranih letnih povprečij 1986-1990 odstotno dosežena takole: Za popolnejšo predstavo o realizaciji gradnje gozdnih cest v letih 1986-1989 je prednji prikaz treba dopolniti še s potekom teh gradenj v preteklih letih, kot sledi: srednjeročni plan 1986-1990- 325km {100%), 1986- 307km (94%}, 1987- 228km (70%), 1988- 209km (64%}, 1989 166km {51%). (Za leto 1990 je planirana gradnja 101 km gozdnih cest}. Republiške in območne skupnosti za gozdarstvo ter gozdnogospodarske organizacije so v skladu z zakonskimi obveznostmi in usmeritvami srednjeročnega plana 1986-1990 v letu 1989 nadaljevale z ugotavljanjem vplivov imisij škodljivih snovi v gozdove ter po enotni metodologiji organizirano in celovito spremljale stanje in trende propadanja in umiranja aozdov zaradi teh imisij. Inštitut za gozdno 494 G. V. 10/90 Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov - iglavci listavci Obnova gozdov Nega gozdov Melioracije gozdov - direktna premena - indirektna premena Gradnja gozdnih cest - novogradnja - rekonstrukcija gozdovi 104% 107% 98% 82% 94% 89% 120% 81% 80% 79% 82% gozdovi 100% 105% 92% 98% 92% 45% 81% 37°/o 61 '% 58% 73% gozdovi 102% 106% 96% 90% 93% 58% 93% 50% 70% 68°/o 78% in lesno gospodarstvo je pripravil in v decembru 1989 objavil gradivo ))Osnovni podatki popisa propadanja gozdov v letu 1989«, kjer ugotavlja: Poškodovanost gozdov se postopno zmanjšuje. V zadnjem obdobju se je najbolj popravila smreka. Tudi jelka kaže določene premike na bolje in tudi oba bora (rdeči in črni) sta v rahlem izboljšanju. Za druge drevesne vrste je stanje leta 1989 glede na prejšnja leta praktično nespremenjeno. Za leto 1989 je značilno zmanjšanje 1. stopnje poškodova- nosti, pa tudi nekoliko manj značilno zmanjšanje 3. in 4. stopnje; pri slednji je treba upoštevati sanitarne sečnje. Vsi trendi, kjer je prvi popis zaradi uvajanja popisa in metodoloških nedodelanosti, posebno za listavce treba jemati z določeno rezervo, kažejo na to, da gre, gledano globalno, z našim gozdom na bolje. Ugodni podatki in optimistični zaključki pa v nobenem primeru ne smejo imeti za posledico razvodenitev koncepta sanacije glavnega vzroka za poškodovanost gozdov onesnaženega ozračja, gledano neposredno in posredno prek kompleksa vremensko-klimatskih in patogenih mehanizmov, temveč ravno obratno. Začeti proces izboljševanja stanja našega gozda je prav s sanacijo ozračja, in tudi z drugimi ukrepi, treba še pospešiti, tako da bomo čimprej dosegli zahtevane tozadevne evropske (ECE} pogoje in lahko zanesljivo rekli gozdu se resnično obetajo boljši časi. V skladu s srednjeročno opredeljenimi cilji in nalogami na področju usklajevanja odnosov gozd - divjad so bili lani v območjih na podlagi analiz o uresničevanju gozdnogospodarskih in lovskogospo- darskih načrtov v letih 1986-1988 izdelani predlogi potrebnih ukrepov za nadaljnje pospešeno uravnoteženje trendov razvoja v odnosih med gozdom in divjadjo za leti 1989 in 1990. Na podlagi ugotovitev, predlogov in sklepov s posvetovanja gozdarskih in lovskih organizacij v Sloveniji o urejanju odnosov gozd - divjad v letu 1988, je bil oblikovan in sprejet razvojni program o urejanju teh odnosov za naslednje srednjeročno obdobje. Ta razvojni program je tudi eno izmed izhodišč in podlag za sestavo in opredelitev gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 1991-2000 in tekoče načrtovanje za gozdnogospodarske enote ter za izdelavo lovskogospodarskih načrtov za obdobje 1991-1995, saj so te priprave začele in že potekale v letu 1989. Tabela 1.2.1. Posek lesa v letu 1989 Družbeni gozdovi iglavci listavci skupaj ma %do m:l %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 56.070 118 53.465 124 109.535 121 2. Bled 81.335 95 8.052 77 89.387 93 3. Kranj 65.678 100 17.761 95 83.439 99 4. Ljubljana 61.544 98 28.996 90 90.540 95 5. Postojna 119.128 101 29.754 99 148.882 100 6. Kočevje 100.372 101 80.503 79 180.875 90 7. Novo mesto 61.676 98 90.695 101 152.371 100 8. Brežice 11.058 111 34.766 102 45.824 104 9. Celje 26.841 100 21.036 86 47.877 94 10. Nazarje 40.239 93 19.440 107 59.679 97 11. Slovenj Gradec 106.728 102 11.243 94 117.971 102 12. Maribor 106.450 96 55.726 96 162.176 96 13. MurskaSobota 5.912 86 26.490 89 32.402 88 Radgona 1.999 91 4.822 95 6.821 93 14. Kras 13.360 199 4.255 87 17.615 152 Skupaj 1-14 858.390 101 487.004 95 1.345.394 99 Gozdovi pri drugih OZD 45.000 91 50.000 108 95.000 99 Vse skupaj 903.390 100 537.004 96 1.440.394 99 G. V. 10/90 495 ~ co O) ~ :c:: ~ Tabela 1.1. Posek lesa v letu 1989 o m3 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi iglavci li stavci skupaj iglavci li stavci skupaj iglavci listavci skupaj 1. Tolmin 56.070 53.465 109.535 38.547 69.643 108.190 94.617 123.108 217.725 2. Bled 81.335 8.052 89.387 63.545 10.654 74.199 144.880 18.706 163.586 3. Kranj 65.678 17.761 83.439 104.440 49.903 154.343 170.118 67.664 237.782 4. Ljubljana 61.544 28.996 90.540 178.552 138.946 317.498 240.096 167.942 408.038 5. Postojna 119.128 29.754 148.882 82.494 27.700 110.184 201.612 57.454 259.066 6. Kočevje 100.372 80.503 180.875 49.903 25.212 75.115 150.275 105.715 255.990 7. Novo mesto 61.676 90.695 152.371 26.253 95.030 121.283 87.929 185.725 273.654 8. Brežice 11.058 34.766 45.824 14.834 62.561 77.395 25.892 97.327 123.219 9. Celje 26.841 21.036 47.877 63.720 90.243 153.963 90.561 111.279 201.840 ,1 O. Nazarje 40.239 19.440 59.679 85.441 13.926 99.367 125.680 33.366 159.046 11. Slovenj Gradec 106.728 11.243 117.971 139.525 13.088 152.613 246.253 24.331 270.584 12. Maribor 106.450 55.726 162.176 100.899 119.744 220.643 207.349 175.470 382.819 13. Murska Sobota 5.912 26.490 32.402 13.349 24.129 37.478 19.261 50.619 69.880 Radgona 1.999 4.822 6.821 2.650 8.121 10.771 4.649 12.943 17.592 14. Kras 13.360 4.255 17.615 9.470 25.900 35.370 22.830 30.155 52.985 Skupaj 1-14 858.390 487.004 1.345.394 973.612 774.800 1.748.412 1.832.002 1.261.804 3.093.806 Gozdovi pri drugih OZD 45.000 50.000 95.000 - - 45.000 50.000 95.000 Vse skupaj 903.390 537.004 1.440.394 973.612 774.800 1.748.412 1.877.002 1.311.804 3.188.806 ~~ ___......... ...................... ~ ........ +/~ ,~,(~~ ....... ,, ._......,........ ... •- ------· .>~>M~·-·~OA Tabela 1.2.2. Posek lesa v letu 1989 Zasebni gozdovi ig la vel listavci skupaj m:~ %do m3 %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pr. 1. Tolmin 38.547 119 69.643 85 108.190 95 2. Bled 63.545 89 10.654 39 74.199 75 3. Kranj 104.440 107 49.903 97 154.343 104 4. Ljubljana 178.552 101 138.946 92 317.498 97 5. Postojna 82.484 107 27.700 80 110.184 98 6. Kočevje 49.903 92 25.212 45 75.115 68 7. Novomesto 26.253 85 95.030 78 121.283 80 8. Brežice 14.834 124 62.561 47 77.395 54 9. Celje 63.720 91 90.243 87 153.963 89 10. Nazarje 85.441 72 13.926 134 99.367 77 11. Slovenj Gradec 139.525 101 13.088 93 152.613 101 12. Maribor 100.899 82 119.744 103 220.643 92 13. Murska Sobota 13.349 76 24.129 100 37.478 90 Radgona 2.650 76 8.121 91 10.771 87 14. Kras 9.470 82 25.900 63 35.370 67 Skupaj 1-14 973.612 94 774.800 80 1.748.412 87 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj 973.612 94 774.800 BO 1.748.412 87 Tabela 1.2.3. Poselc: lesa v letu 1989 Vsi gozdovi iglavcl li stavci skupaj ma %do m3 %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 94.617 118 123.108 99 217.725 106 2. Bled 144.880 92 18.706 50 163.586 84 3. Kranj 170.118 104 67.664 97 237.782 102 4. Ljubljana 240.096 100 167.942 92 408.038 96 5. Postojna 201.612 103 57.454 89 259.066 100 6. Kočevje 150.275 98 105.715 67 255.990 82 7. Novo mesto 87.929 94 185.725 88 273.654 90 8. Brežice 25.892 118 97.327 58 123.219 65 9. Celje 90.561 94 111.279 87 201.840 90 10. Nazarje 125.680 77 33.366 117 159.046 83 11. Slovenj Gradec 246.253 102 24.331 93 270.584 101 12. Maribor 207.349 86 175.470 101 382.819 94 13. Murska Sobota 19.261 79 50.619 94 69.880 89 Radgona 4.649 82 12.943 92 17.592 89 14. Kras 22.830 125 30.155 66 52.985 82 Skupaj 1-14 1.832.002 97 1.261.804 85 3.093.806 92 Gozdovi pri drugih OZD 45.000 91 50.000 108 95.000 99 Vse skupaj 1.877.002 97 1.311.804 86 3.188.806 92 Tabela 2.2.1. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1989 Družbeni gozdovi iglavci lista vel skupaj m~ %do m:l ~'-do ms %do let. pi. lel. pi. let. pi. 1. Tolmin 50.525 127 61.974 194 112.499 157 2. Bled 77.989 106 8.408 92 86.397 105 3. Kranj 57.310 103 17.829 109 75.139 104 4. Ljubljana 54.813 103 30.495 105 85.308 104 5. Postojna 111.310 111 26.719 101 138.029 109 6. Kočevje 96.518 110 88.937 95 185.455 102 7. Novomesto 52.424 98 79.811 94 132.235 95 8. Brežice 10.141 119 31.069 87 41.210 94 9. Celje 23.248 97 20.428 91 43.676 94 10. Nazarje 36.594 101 17.202 111 53.796 104 11. Slovenj Gradec 92.114 104 10.340 98 102.454 104 12. Maribor 93.373 99 51.192 103 144.565 100 13. MurskaSobo!a 5.289 94 27.891 104 33.180 102 Radgona 928 49 6.485 122 7.413 103 14. Kras 11.244 212 2.037 45 13.281 136 Skupaj od 1-14 773.820 106 480.817 104 1.254.637 105 Gozdovi pri drugih OZD 38.000 93 42.000 114 80.000 103 Vse skupaj 811.820 106 522.817 105 1.334.637 105 G. V. 10/90 497 ~ c:o oo p :::: ~ U$ o Tabela 2.1. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1989 m3 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj 1. Tolmin 50.525 61.974 112.499 29.445 50.195 79.640 79.970 112.169 192.139 2. Bled 77.989 8.408 86.397 57.042 1.351 58.393 135.031 9.759 144.790 3. Kranj 57.310 17.829 75.139 84.882 24.535 109.417 142.192 42.364 184.556 4. Ljubljana 54.813 30.495 85.308 136.807 79.192 215.999 191.620 109.687 301.307 5. Postojna 111.310 26.719 138.029 57.179 8.194 65.373 168.489 34.913 203.402 6. Kočevje 93.518 88.937 185.455 33.245 13.375 46.620 129.763 102.312 232.075 7. Novo mesto 52.424 79.811 132.235 14.569 54.148 68.717 66.993 133.959 200.952 8. Brežice 10.141 31.069 41.210 4.211 48.666 52.877 14.352 79.735 94.087 9. Celje 23.248 20.428 43.676 41.266 89.444 130.710 64.514 109.272 174.386 10. Nazarje 36.594 17.202 53.796 59.780 7.991 67.771 96.374 25.193 121.567 11. Slovenj Gradec 92.114 10.340 102.454 99.618 3.150 102.768 191.732 13.490 205.222 12. Maribor 93.373 51.192 144.565 64.801 28.846 93.647 158.174 80.038 238.212 13. Murska Sobota 5.289 27.891 33.180 3.592 1.427 5.019 8.881 29.318 38.199 Radgona 928 6.485 7.413 493 3.455 3.948 1.421 9.940 11.361 14. Kras 11.244 2.037 13.281 7.478 22.246 29.724 18.722 24.283 43.005 Skupaj 1-14 773.820 480.817 1.254.637 694.418 436.215 1.130.623 1.468.228 917.032 2.385.260 Gozdovi pri drugih OZD 38.000 42.000 20.000 - - 38.000 42.000 80.000 Vse skupaj 811.820 522.817 1.334.637 694.418 436.215 1.130. 623 1.506.228 959.032 2.465.260 Tabela 2.2.2. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1989 Zasebni gozdovi ma ms ms 1. Tolmin 29.445 116 50.195 92 79.640 99 2. Bled 57.042 109 1.351 27 58.393 102 3. Kranj 84.882 120 24.535 196 109.417 132 4. Ljubljana 136.807 92 79.192 107 215.999 97 5. Postojna 57.179 102 8.194 69 65.373 96 6. Kočevje 33.245 92 13.375 96 46.620 93 7. Novomesto 14.569 130 54.148 99 68.717 104 8. Brežice 4.211 120 48.666 107 52.877 108 9. Ce!je 41.266 98 89.444 132 130.710 119 10. Nazarje 59.780 88 7.991 166 67.771 93 11. Slovenj Gradec 99.618 93 3.150 79 102.768 92 12. Maribor 64.801 88 28.846 86 93.647 87 13. Murska Sobota 3.592 116 1.427 71 5.019 98 Radgona 493 164 3.455 115 3.948 120 14. Kras 7.478 95 22.246 100 29.724 98 Skupaj od 1-14 694.408 98 436.215 106 1.130.623 101 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj 694.408 98 436.215 106 1.130.623 101 i i Tabela 2.2.3. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortlmentov v letu 1989 i l Vsi gozdov[ iglavci listavci skupaj m3 %do m3 %do ma %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 79.970 123 112.169 129 192.139 127 2. Bled 135.031 107 9.759 69 144.790 103 3. Kranj 142.192 113 42.364 147 184.556 119 4. Ljubljana 191.620 95 109.687 106 301.307 98 5. Postojna 168.489 107 34.913 91 203.402 104 6. Kočevje 129.763 105 102.312 95 232.075 100 7. Novo mesto 66.993 104 133.959 96 200.952 98 8. Brežice 14.352 119 79.735 98 94.087 101 9. Celje 64.514 98 109.872 122 174.386 112 10. Nazarje 96.374 93 25.193 124 121.567 96 11. Slovenj Gradec 191.732 98 13.490 93 205.222 96 12. Maribor 158.174 94 80.038 98 236.212 95 13. Murska Sobota 8.881 102 29.318 101 38.199 102 Radgona 1.421 65 9.940 120 11.361 108 14. Kras 18.722 142 24.283 91 43.005 108 Skupaj od 1-14 1.468.228 102 917.032 105 2.385.260 103 ; Gozdovi pri drugih OZD 38.000 93 42.000 114 80.000 103 li Vse skupaj 1.506.228 102 959.032 105 2.465.260 103 1 Tabela 4. Obnova gozdov v letu 1989 ,11 družbeni gozdovi zasebni gozdovi vsi gozdovi ha %do ha %do ha %do let pi. let pi. let. pi. l 1. Tolmin 97 68 48 112 145 78 2. Bled 89 90 111 102 180 97 3. Kranj 89 171 497 134 586 138 4. Ljubljana 167 90 443 117 610 108 5. Postojna 638 165 629 142 1.267 152 6. Kočevje 100 57 57 93 157 66 7. Novo mesto 148 72 93 45 241 59 8. Brežice 47 204 27 9 74 23 9. Celje 36 124 116 90 152 96 10. Nazarje 127 143 121 120 248 131 11. Slovenj Gradec 186 120 :208 122 394 121 12. Maribor 162 133 194 129 356 131 13. Murska Sobota 98 101 6 89 106 100 Radgona 13 43 39 97 52 74 14. Kras 140 106 56 84 196 98 Skupajod1-14 2.117 111 2.647 103 4.764 106 Gozdovi pri drugih OZD 90 60 90 60 Vse skupaj 2.207 108 2.647 103 4.854 105 G. V. 10190 499 Ol o o 0 ::::: .... Tabela 3. Bilanca lesa v letu 1989 e CD o Poraba Pokritje porabe lesa v letu 1989 lesa Republika Slovenija v letu gozdni lesni druge 1988 sortimenti ostanki skupaj republike uvoz 000m3 ooom3 % OOOm3 % OOOm3 % ooom3 % OOOm3 l. Les za mehansko predelavo 1.400 1.270 91 - - 1. 270 91 118 8 12 - iglavci 910 910 100 - - 910 iOO - listavci 490 360 74 - 360 74 118 24 12 2 11. Les za celulozo in plošče ter teh. les za druge namene 1.957 955 49 299 15 1.254 64 405 21 298 15 - iglavci 1.276 596 47 275 21 871 68 133 1'1 272 21 - listavci 681 359 53 24 3 383 56 272 40 26 4 1. Les za celulozo 996 388 39 97 10 485 49 223 22 288 29 - iglavci 754 310 41 97 13 407 54 85 11 262 35 - listavci 242 78 32 - - 78 32 138 57 26 11 2. Les za plošče 625 241 39 202 32 443 71 182 29 - iglavci 252 26 10 178 71 204 81 48 19 - listavci 373 215 58 24 6 239 64 134 36 3. Tehnični les za druge namene 336 326 97 - - 326 97 - 10 3 iglavci 270 260 96 - - 260 96 - 10 4 listavci 66 66 100 - 66 100 111. Drva -listavci 240 240 100 - 240 100 Vse skupaj {1 + 11 + 111) 3.597 2.465 69 299 8 2.764 77 523 14 310 9 - iglavci 2.186 1.506 69 275 13 1.781 82 133 6 272 12 - listavci 1.411 959 68 24 2 983 70 390 27 38 3 Tabela 5. Nega gozdov v letu 1989 družbeni gozdovi zasebni gozdovi ha %do ha %do let. pi. !et. pi. 1. Tolmin 767 72 505 80 2. Bled 990 115 604 89 3. Kranj 554 90 1.118 103 4. Ljubljana 1.103 100 2.366 104 5. Postojna 1.399 159 1.211 143 6. Kočevje 1.223 108 403 98 7. Novo mesto 1.428 80 1.272 102 8. 'Brežice 502 74 383 79 9. Celje 712 100 1.259 100 10. Nazarje 475 82 446 95 11. Slovenj Gradec 1.192 102 1.153 103 12. Maribor 1.636 108 981 101 13. MurskaSobota 303 90 71 96 Radgona 62 31 93 133 14. Kras 7 13 51 55 Skupaj od 1-14 12.353 97 11.916 102 Gozdovi pri drugih OZD 360 72 Vse skupaj 12.713 96 11.916 102 Tabela 6.1.1. Pogozdovanje ter vzdrževanje nasadov v letu 1989 Družbeni gozdovi 1. Tolmin 2. Bled 3. Kranj ., 4. Ljubljana 5. Postojna 6. Kočevje 7. Novo mesto 8. Brežice 9. Celje 10. Nazarje 11. Slovenj Gradec 12. Maribor 13. Murska Sobota Radgona 14. Kras Skupaj1-14 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj direktna preme na %do ha lel.pl. 10 100 1 25 3 50 10 100 16 89 56 70 23 121 43 78 27 135 2 58 72 8 100 1 100 12 100 270 82 5 50 275 81 indirektna pre mena %do ha let.pl. 253 105 18 30 4 67 24 11 7 27 5 83 119 54 129 21 100 2 100 258 81 729 72 15 100 744 73 Tabela 6.1.2. Pogozdovanje ter vzdrževanje nasadov v letu 1989 Zasebni gozdovi direktna premena lndirektna premena ha %do ha %do lel. pi. let. pi. 1. Tolmin 28 100 200 93 2. Bled 7 78 3. Kranj 25 179 61 72 4. Ljubljana 29 100 5. Postojna 12 34 106 183 6. Kočevje 17 85 29 34 7. Novo mesto 51 75 111 131 8. Brežice 96 78 10 53 9. Celje 34 77 130 87 10. Nazarje 4 31 11. Slovenj Gradec 12. Maribor 56 87 138 60 13. Murska Sobota 16 100 Radgona s soo 14. Kras 60 100 326 71 Skupaj 1-14 Gozdovi pri drugih OZD 438 82 1.111 80 Vse skupaj 438 82 1.111 80 vsi gozdovi ha %do let. pi. 1.272 75 1.594 104 1.672 98 3.469 103 2.610 151 1.626 105 2.700 89 885 76 1.971 100 921 88 2.345 103 2.617 105 374 91 155 57 58 40 24.269 99 360 72 24.629 99 melioracije skupaj %do ha !el. pl. 263 104 1 25 21 31 10 100 20 83 80 27 30 67 48 87 110 122 2 112 92 29 100 3 100 270 82 999 75 20 80 1.019 75 melioracije skupaj ha %do let. pi. 228 93 7 78 86 87 29 100 118 127 46 43 162 106 106 75 164 85 4 31 194 66 16 100 3 100 386 74 1.549 81 1.549 81 G. V. 10/90 501 Ol o 1\') !il ~ ...... Tabela 6.2. Melioracije gozdov in pogozdovanje ter vzdrževanje nasadov v letu 1989 ~ o Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi Pogozdovanje Vzdrževanje Pogozdovanje Vzdrževanje Pogozdovanje Vzdrževanje nasadov nasadov nasadov ha %do ha %do ha %do ha %do ha %do ha %do let. pi. let. pi. let. pL let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 43 100 - 200 100 243 100 2. Bled 3. Kranj - 118 79 - 303 99 - 421 92 4. Ljubljana - 32 100 - 210 100 - 242 100 5. Postojna - 120 75 - 110 56 - 230 65 6. Kočevje - 188 57 - 108 180 - 296 76 7. Novo mesto - 431 129 - 490 74 - 921 93 8. Brežice 1 209 89 6 667 111 7 876 105 9. Celje 128 73 - 132 70 260 71 10. Nazarje - 21 262 - 43 51 64 69 11. Slovenj Gradec - - 4 21 84 4 21 60 12. Maribor 22 210 101 199 124 22 409 111 13. Murska Sobota - 33 103 90 100 - 123 101 Radgona - 19 32 - 26 93 - 45 51 14. Kras - 75 100 - 273 103 - Skupaj 1-14 23 1.627 88 10 1.000 2.872 93 33 3.300 4.499 91 Gozdovi OZD 5 167 15 12 - - 5 167 12 Vse skupaj 28 933 1.642 83 10 1.000 2.872 93 38 950 4.514 89 Tabela 7. Novogradnja in rekonstrukcija gozdnih cest v letu 1989 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi novogradnja rekonstrukcija novogradnja rekonstrukcija novogradnja rekonstrukcija km %do km %do km 0/e>dO km %do %do let let. let. let. let 1. Tolmin 9,8 122 - - 2,3 12,1 86 2. Bled 13,0 118 - 7,0 140 20,0 125 3. Kranj 3,7 79 2,7 71 6.4 75 4. Ljubljana 4,5 180 - 6,6 194 - 1 i ,1 188 S. Postojna 4,0 160 - 4,0 160 - 8,0 160 6. Kočevje 6,4 46 0,9 0,5 12 - 6,9 38 0,9 7. Novo mesto 4,1 51 2,6 130 6,6 110 3,0 75 10,7 76 5,6 93 8. Brežice 8,6 107 7,6 190 3,8 63 - 12,4 89 7,6 190 9. Celje 4,9 98 0,8 80 3,6 60 i,4 47 8,5 77 2,2 55 10. Nazarje 7,7 183 2,6 65 0,8 '10,3 i26 0,8 11. Slovenj Gradec i2,0 133 0,5 20 5,5 110 7,2 120 i7,5 i25 7,7 91 12. Maribor 6,6 120 - 5,2 - 11,8 215 13. Murska Sobota - 1,3 100 - - - 1,3 72 Radgona 14. Kras - - 1,1 110 1 '1 110 Skupaj 1-14 85,3 104 13,7 51 51,5 98 12,4 46 136,8 10i 26,1 48 Gozdovi pri drugih OZD - - 3,0 200 - - - 3,0 200 Vse skupaj 85,3 98 16,7 58 51,5 98 12.4 46 136,8 98 29, 1 52 ~ ~ .... o ~ o c.n o w Tabela 6.1.3. Pogozdovanje ter vzdrževanje nasadov v letu 1989 Vsi gozdovi direktna preme na indirektna premena melioracije skupaj ha %do ha %do ha %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 38 100 453 99 491 99 2. Bled 8 62 8 62 3. Kranj 28 140 79 54 107 64 4. Ljubfjana 39 100 39 100 5. Postojna 28 53 110 172 138 118 6. Kočevje 73 73 53 17 126 31 7. Novamesto 74 as 118 106 192 97 8. Brežice 139 78 15 79 154 78 9. Celje 61 95 213 97 274 96 10. Nazarje 6 46 6 46 11. Slovenj Gradec 12. Maribor 114 79 192 71 306 74 13. MurskaSobota 24 100 21 100 45 100 Radgona 4 200 2 50 6 100 14. Kras 72 100 584 75 656 77 OZD Tabela 8.1. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1989 Družbeni gozdovi mio din Obnova, Odkazovanje, Melioracije Gojenje, varstvo Gradnja Vsa vlaganja nega in urejanje in gozdov in in urejanje gozdnih v gozdove varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj (4+5) gozdov sred.zaGBR (1+2+3) 1 2 3 4 5 6 1. Tolmin 12.306 5.560 3.395 21.261 21.653 42.914 2. Bled 14.622 13.416 15 28.053 13.349 41.402 3. Kranj 9.523 4.139 1.788 15.450 10.273 25.723 4. Ljubljana 17.081 6.759 635 24.475 1.192 25.667 5. Postojna 19.772 9.162 1.351 30.285 5.144 35.429 6. Kočevje 21.236 26.293 1.774 49.303 4.825 54.128 7. Novo mesto 27.087 8.796 8.178 44.061 5.224 49.285 8. Brežice 6.917 2.877 5.376 15.170 3.929 19.099 9. Celje 9.823 3.924 2.056 15.803 2.751 18.554 10. Nazarje 6.430 6.602 241 13.273 6.840 20.113 11. Slovenj Gradec 21.560 14.321 35.881 8.233 44.114 12. Maribor 16.023 11.920 3.887 31.830 2.520 34.350 13. Murska Sobota 3.992 1.785 996 6.773 68 6.841 Radgona 2.689 202 214 3.105 3.105 14. Kras 1.707 1.032 2.438 5.177 5.177 Skupaj 1-14 190.768 116.788 32.344 339.900 86.001 425.901 Gozdovi pri drugih OZD 6.000 5.500 338 11.838 700 12.538 Vse skupaj 196.768 122.288 32.682 351.738 86.701 438.439 Tabela 8.2. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1989 Zasebni gozdovi mio din Obnova, Odkazovanje, Melioracije Gojenje, varstvo Gradnja Vsa vlaganja nega in urejanje in in urejanje varstvo ostala poraba gozdov in gozdov skupaj gozdnih v gozdove gozdov sred.zaGBR pogozdovanje (1+2+3) cest skupaj (4+5) 1 2 3 4 5 6 1. Tolmin 4.626 7.182 4.808 16.616 1.723 18.339 2. Bled 5.846 16.059 17 21.922 4.579 26.501 3. Kranj 15.206 9.641 3.213 28.060 5.297 33.357 4. Ljubljana 29.985 17.325 2.409 49.719 1.430 51.149 5. Postojna 16.746 4.309 2.860 23.915 5.144 29.059 6. Kočevje 6.771 8.695 1.323 16.789 2.474 19.263 7. Novo mesto 20.676 12.322 14.280 47.278 11.583 58.861 8. Brežice 4.649 4.728 11.850 21.227 1.004 22.231 9. Celje 16.491 6.464 2.440 25.395 2.123 27.518 10. Nazarje 4.666 10.383 389 15.438 4.346 19.784 11. Slovenj Gradec 16.490 15.510 223 32.223 3.969 36.192 12. Maribor 7.852 14.760 3.163 25.775 167 25.942 13. Murska Sobota 438 409 1.585 2.432 2.432 Radgona 827 753 298 1.878 1.878 14. Kras 3.133 6.822 6.424 16.379 736 17.115 Skupaj 1-14 Gozdovi pri drugih OZD 154.402 135.362 55.282 345.046 44.575 389.621 Vse skupaj 154.402 135.362 55.282 345.046 44.575 389.621 504 G. V. 10/90 Tabela 9.1. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj in virih financiranja v letu 1989 Družbeni gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije bank sredstva mio din ~b % miodin Ol /0 % miodin ~~ % miodin ~~ % miodin Ol JO % miodin Ol 10 % miodin ~·b % 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 351.738 BO 100 327.802 83 93 1.836 14 1 3.064 88 1 18.624 98 5 - - - 412 7 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 196.768 45 100 194.294 49 99 592 5 422 12 1.460 8 Obnova gozdov 36.167 B 100 35.540 9 98 - - - 142 4 1 485 3 Nega gozdov 118.167 27 100117.490 30 99 592 5 1 85 2 Varstvo gozdov 42.434 10 100 41.264 10 97 - 195 6 1 975 5 2 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 32.682 7 100 11.798 3 36 1.244 9 4 2.642 76 8 16.586 87 51 - - - 412 7 Melioracije gozdov 15.384 3 100 2.117 1 14 354 3 2 1.496 43 10 11.417 60 74 • direktna prem ena 8.670 2 100 1.901 22 119 1 1 1.496 43 17 5.154 27 60 ·lndirektna premena 6.714 1 100 216 3 235 2 4 - - - 6.263 33 93 Pogozdovanje 1.138 100 411 36 - 727 21 64 Vzdrževanje nasadov 16.160 4 100 9.270 2 57 890 6 5 419 12 3 5.169 27 32 - - - 412 7 3 3. Odkazovanje drevja za posek 57.269 13 100 56.757 15 99 - - - - 512 3 4. Urejanje gozdov 36.295 8 100 36.295 9 100 5. Ostala poraba sred. za GBR 28.724 7 100 28.658 7 100 - - - 66 11. Gradnjagozdnihcest 86.701 20 100 68.532 17 79 11.439 86 13 420 12 1 349 2 501 100 1 5.460 93 6 1.+11. 438.439 100 100 395.334 100 91 13.275 100 3 3.484 100 1 18.973 100 4 501 100 5.872 100 !J> :<: ~ o Ol o Ol Ol o O> ~ :< o ca o Tabela 9.2. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj in virih financiranja v letu 1989 Zasebni gozdovi Viri financiranja Vrsla vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa ·Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije bank sredstva mio din ~'o ~~ mio din e:~ % miodin O,{, % miodin ~~ ~~ m!odin ,., tO 'b mio din o/o % miodin o;o O' '" 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 345.046 88 100 285.880 88 83 8.734 59 2 3.261 96 1 47.084 100 14 - 87 100 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 154.402 40 100 151.000 47 98 274 2 835 25 1 2.268 5 1 - - 25 29 - Obnova gozdov 31.065 8 100 30.310 1-0 98 - - - 570 17 2 160 1 - - 25 29 Nega gozdov 100.961 26 100 100.436 31 100 274 2 152 5 99 Varstvo gozdov 22.376 6 100 20.254 6 91 - - - 113 3 2.009 4 9 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 55.282 14 100 5.957 2 11 8.460 57 15 2.426 71 4 38.377 81 70 - - 62 71 - Melioraclje gozdov 30.904 8 100 1.948 1 6 2.047 14 7 1.912 56 6 24.935 53 81 - - - 62 71 ·direktna premena 19.833 5 100 712 4 140 1 1 1.891 55 9 17.090 36 86 · lndlrektna preme na 11.071 3 100 1.236 11 1.907 13 17 21 1 7.845 17 71 - - 62 71 - Pogozdovanje 385 100 - - - - 332 10 86 53 14 Vzdrževanje nasadov 23.993 6 100 4.009 1 16 6.413 43 27 182 5 1 13.369 28 56 3. Odkazovanje drevja za posek 66.842 17 100 64.763 20 97 - - - 2.059 5 3 4. Urejanje gozdov 47.849 12 100 43.469 13 91 - - - 4.380 9 9 5. Ostala poraba sred. za GBR 20.671 5 100 20.671 6 100 Gradnja gozdnih cest 44.575 12 100 38.196 12 86 6.122 41 14 150 4 107 Skupaj l. + Il. 389.621 100 100 324.076 100 83 14.856 100 4 3.411 100 1 47.191 100 12 100 - 87 100 Tabela 9.3. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj in virih financiranja v letu 1989 Vsi gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije bank sredstva mio din 01 {0 ~~ mio din ,., "' % miodin ~~ % miodin ~h % miodin '!{, % miodin C/o % miodin "' '" % 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 696.784 84 100 613.682 85 88 10.570 38 2 6.325 92 1 65.708 99 9 - 499 8 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 351.170 42 100 345.294 48 98 866 3 1.257 18 1 3.728 6 1 - 25 - Obnova gozdov 67.232 8 100 65.850 9 98 - - 712 10 1 645 1 1 - - 25 - Nega gozdov 219.128 26 100 217.926 30 100 866 3 237 3 99 Varstvo gozdov 64.810 8 100 61.518 9 95 - - 308 s 2.984 5 5 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 87.964 11 100 17.755 2 20 9.704 35 11 5.068 74 6 54.963 83 62 - - 474 8 Melloracije gozdov 46.288 6 100 4.065 9 2.401 9 5 3.408 50 7 36.352 55 79 - - 62 ·direktna premena 28.503 4 100 2.613 9 259 1 1 3.387 49 12 22.244 34 78 • indirek:tna preme na 17.785 2 100 1.452 a 2.142 8 12 21 1 14.108 21 79 - - 62 - Pogozdovanje 1.523 100 411 27 - 1.059 15 70 53 3 - Vzdrževanje nasadov 40.153 5 100 13.279 2 33 7.303 26 18 601 9 2 18.558 28 46 - - 412 7 3. Odkazovanje drevja za posek 124.111 15 100 121.540 17 98 - - - - - 2.571 4 2 4. Urejanje gozdov 84.144 10 100 79.764 11 95 - - - - 4.380 6 5 5. Ostala poraba sred. za GBR 49.395 6 100 49.329 7 100 - - - - - 66 11. Gradnja gozdnih cest 131.276 16 100 106.728 15 81 17.561 62 13 570 8 1 456 1 501 100 1 5.460 92 4 Skupaj l.+ IL 828.060 100 100 720.410 100 67 28.131 100 3 6.895 100 1 66.164 100 8 501 100 5.959 100 p ~ ... o ~ o (11 o -....1 Tabela 8.3. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1989 Vsi gozdovi mio din Obnova, Odkazovanje, Melioracije Gojenje, varstvo Gradnja Vsa vlaganja nega in urejanje in in urejanje gozdov in gozdnih v gozdove varstvo ostala poraba pogozdovanje gozdov skupaj cest skupaj (4+5) gozdov sred.zaGBR {1+2+3} 1 2 3 4 5 6 1. Tolmin 16.932 12.742 8.203 37.877 23.376 61.253 2. Bled 20.468 29.475 32 49.975 17.928 67.903 3. Kranj 24.729 13.780 5.001 43.510 15.570 59.080 4. Ljubljana 47.066 24.084 3.044 74.194 2.622 76.816 5. Postojna 36.518 13.471 4.211 54.200 10.288 64.488 6. Kočevje 28.007 34.988 3.097 66.092 7.299 73.391 7. Novo mesto 47.763 21.118 22.458 91.339 16.807 108.146 8. Brežice 11.566 7.605 17.226 36.397 4.933 41.330 9. Celje 26.314 10.388 4.496 41.198 4.874 46.072 10. Nazarje 11.096 16.985 630 28.711 11.186 39.897 11. Slovenj Gradec 38.050 29.831 223 68.104 12.202 80.306 12. Maribor 23.875 26.680 7.050 57.605 2.687 60.292 13. Murska Sobota 4.430 2.194 2.581 9.205 68 9.273 Radgona 3.516 955 512 4.983 4.983 14. Kras 4.840 7.854 8.862 21.556 736 22.292 Skupaj 1-14 345.170 252.150 87.626 684.946 130.576 815.522 Gozdovi pri drugih OZD 6.000 5.500 338 11.838 700 12.538 Vse skupaj 351.170 257.650 87.964 696.784 131.276 828.060 Tabela 1 O. Porabljena sredstva za vzdrževanje gozdnih cest v letu 1989 mio din Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi redno invest. skupaj redno invest. skupaj redno invest skupaj 1. Tolmin 2.466 74 2.540 560 2 562 3.026 76 3.102 2. Bled 2.026 2.026 571 571 2.597 2.597 3. Kranj 2.092 2.092 2.470 2.470 4.562 4.562 4. Ljubljana 1.217 327 1.544 4.060 141 4.201 5.277 468 5.745 5. P.ostojna 5.657 5.657 2.147 2.147 7.804 7.804 6. Kočevje 15.147 15.147 1.402 1.402 16.549 16.549 7. Novomesto 10.718 10.718 3.487 3.487 14.205 14.205 8. Brežice 1.884 128 2.012 470 470 2.354 128 2.462 9. Celje 3.138 3.138 3.317 3.317 3.317 6.455 10. Nazarje 3.094 3.094 7.248 7.248 10.342 10.342 11. Slovenj Gradec 8.166 4.623 12.789 7.091 12.400 19.491 15.257 17.023 32.280 12. Maribor 16.505 16.505 4.820 4.820 21.325 21.325 13. MurskaSobota 146 146 146 146 Radgona 195 195 40 40 235 235 14. Kras Skupaj 1-14 72.451 5.152 77.603 37.683 12.543 50.226 110.134 17.695 127.829 Gozdovi pri drugih OZD 700 700 700 700 Vse skupaj 73.151 5.152 78.303 37.683 12.543 50.226 110.834 17.695 128.529 Tabela 11. Gradnja gozdnih vlak v letu 1989 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi zgrajeno vložena zgrajeno vložena zgrajeno vložena sredstva sredstva sredstva km mio din km mio din km mio din 1. Tolmin 16,0 3.585 61,0 796 77,0 4.381 2. Bled 36,3 5.206 15,8 2.441 52,1 7.647 3. Kranj 28,6 6.494 102,0 4.087 130,6 10.581 4. Ljubljana 43,2 2.097 80,1 2.028 123,2 4.125 5. Postojna 74,7 10.722 104,5 15.001 179,2 25.723 6. Kočevje 90,0 23.205 26,1 5.051 116,1 28.256 7. Novo mesto 39,7 3.252 18,0 320 57,7 3.572 8. Brežice 28,9 575 17,3 292 46,2 867 9. Celje 9,7 367 27,6 1.085 37,3 1.452 10. Nazarje 26,5 2.053 36,8 3.101 63,3 5.154 11 . Slovenj Gradec 17,8 2.414 22,0 1.287 39,8 3.701 12. Maribor 32,8 4.761 29,7 3.839 62,5 8.600 13. Murska Sobota Radgona 14. Kras 8,8 619 8,8 619 Skupaj 1-14 444,2 549,7 39.947 993,9 104.678 Gozdovi pri drugih OZD 10,0 10,0 1.000 Vse skupaj 454,2 65.731 549,7 39.947 1.003,9 105.678 508 G. V. 10/90 Gozdarski vestnik Mesečni list za gozdarstvo Letnik XLVIII Ustanoviteljici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Republike Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije Glavni in odgovorni urednik Mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Teh nični urednik Aleksander Leben Uredniški svet Dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Veselič Uredniški svet Mag. Zdenko Otrin- predsednik, mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštian Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Skulj Tisk Tiskarna Tone Tomšič Naklada 2100 izvodov Ljubljana 1990 G. V. 10/90 509 VSEBINA 1. Gozdnogospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija Razmišljanje o vključevanju prostorskega (krajinskega) vidika v območno gozdno- gospodarsko načrtovanje, Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Zanesljivost izmere premera in obsega dreves v prsni višini, David Hladnik . . . . . 244 Možnosti razvoja računalniško podprtega prostorskega informacijskega sistema v slovenskem gozdarstvu, Sašo Golob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261 Sklepi seminarja ))Rekreacijska vloga gozda« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275 Opazovanje in razčlemba rekreacije v primestni gozdnati krajini - Katarina pri Ljubljani, Janez Pirnat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288 Gozdni predel Ravnik (Logatec), Tomaž Kočar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 319 Oblikovanje sistema gozdarskih kart glede na merilo in format lista karte, Milan Juvančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 337 Gozdnogospodarsko načrtovanje v nekaterih evropskih državah, Franc Gašperšič 407 Vloga gozdnogospodarskega načrtovanja pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, Franc Gašperšič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 458 O učinkoviti organizaciji gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji, Franc Gašperšič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 463 Gospodarjenje z gozdovi ob gradovih in razvalinah na primeru grajske razvaline Gornji Rogatec, Mitja Cimperšek ....................................... 470 2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drevesničarstvo, genetika, umiranje gozdov Dognanja biologije morajo postati osnova gojitve srnadi, Anton Simonič . . . . . . . . 9 Najnovejša dognanja o sistematiki in biologiji štorovk (Armillaria spp), Alenka Munda 23 Divji petelin (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji, Miha Adamič . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Stanje slovenskih gozdov v letu 1989 in gibanje njihove poškodovanosti v obdobju 1985-1989, Marjan Šolar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 Možnost uporabe nekaterih talnih herbicidov v drevesnicah pri presajenkah listavcev, Marjana Pavle . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Mednarodni simpozij o raziskovanju poškodovanosti gozdov, stanju poznavanja in perspektivah, Franc Batič, Dušan Jurc, Milan Hočevar, Marjan Šolar . . . . . . . . . . 1 03 Meritve električne upornosti aktivnih tkiv kot kazalca cenotskega statusa in stopnje poškodovanosti drevja zaradi onesnaževanja zraka, Dušan Robič, Niko Tore/li, Katarina Čufar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149 Smrekovi nasadi razmišljanje o njihovi bodočnosti v konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, Arne Kozina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 Simpozij o kartiranju lišajev v Evropi, Franc Batič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Vpliv zdravstvenega stanja na prirastek ter proizvodna sposobnost sestojev smreke in jelke na Pohorju, Ljubo Cenčič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 Ogroženost gozdov v tolminskem gozdnogospodarskem območju, Jože Papež . . 184 Usklajev~nje .~nteresov gozdarstva in lovstva, zlasti v razmerah umiranja gozdov, Anton Stmontc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198 Narava ima vedno prav, Slavko Klančičar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217 Povezanost proizvodne sposobnosti rastišč z nekaterimi ekološkimi dejavniki, Marijan KotarJ Dušan Robič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 Naravoslovje in ekologija med včeraj in jutri, Kazimir Tarman. . . . . . . . . . . . . . . . . 267 Narava - naša skupna dediščina, Ciril Zlobec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 269 Analiza in primerjava ~asadov različnih drevesnih vrst v Zabreginju, Edo Kozorog 281 51 0 G. V. 10190 Mikrorazmnoževanje domačega kostanja z elektromagnetnim spodbujevanjem, Romana Ružič, Igor Jerman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297 Genetski vidik propadanja gozdov, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 383 Semenska plantaža sudetskega macesna, Jani Bele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 432 Raziskave ektomikorize v svetu, Hojka Kraigher . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 442 Srečanje vodij gozdnih semenarn, Jani Bele . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 445 Do hitro rastočih nasadov po poti avtovegetativnega razmnoževanja, Igor Jerman, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 449 6. zasedanje delovne skupine za ocenjevanje in spremljanje vplivov onesnaženega zraka na gozdove ECE regije, Marjan Šolar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 477 Sestanek delovne skupine Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistega zraka na območju delovne skupine za Alpe, Alpe-Jadran in Podonavja, Marjan Šolar . . . . . 479 3. Pridobivanje lesa - organizacija, gozdna mehanizacija, ergonomija, izkoriščanje lesne mase Tehnika vožnje in poraba goriva pri pridobivanju lesa, Edvard Rebula . . . . . . . . . 57 Opremljenost s stroji, poraba časa in učinki pri delu v zasebnih gozdovih, Branko Južnič ............................................................. "124 Pogostost in resnost nezgod pri delu v gozdarstvu Slovenije v obdobju 1972-1988, Primož Ilešič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 Drobilec KIRPY tudi na gozdni cesti, Borut Bitenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214 Načrtovanje gozdnih prometnic z računalnikom, Mitja Cimperšek . . . . . . . . . . . . . 252 Problematika prevoza lesa, Vilijem Garmuš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311 Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov, kakovostnih meril lesnih sortimentov na sproščenem tržišču, Zdravko Turk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363 Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov, Edvard Rebula . . . . . . . . . 393 Barve lesov nekaterih domačih drevesnih vrst, Vesna Tišler, Dominika Gornik 429 4. Ekonomika gozdarstva Družbeno ekonomski položaj zasebnih gozdnih posestnikov kot dejavnik pri načrto- vanju razvoja gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . 2 Rezultati gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v dosedanjih letih srednjeročnega obdobja 1986 do 1990, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Stališ6a 76. strokovnega posvetovanja ZOlT lesarstva in gozdarstva Slovenije »Gozdovi, gozdarstvo in lesarstvo v spremenjenih pogojih gospodarjenjac< (Topolši- ca, november 1989) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Razvojne možnosti slovenskega gozdarstva v srednjeročnem obdobju 199"1-"1995, Iztok Winkler, Boštjan Košir. Ivan Kolar, Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 301 Slovensko gozdarstvo 1991-1995- razvojne možnosti in perspektive, Samo Grošelj 373 5. Zgodovina gozdarstva Nekaj o zgodovini samostana Bistra ter pregled gospodarjenja z gozdovi tega predela v obdobju od prve svetovne vojne do danes, Tomač Kočar . . . . . . . . . . . 43 6. Kadri, izobraževanje, informacije Strokovni kadri v spremenjenih pogojih gospodarjenja z gozdovi, Iztok Winkler . . 355 7. O gozdarstvu po svetu Obisk postojnskih gozdarjev na Madžarskem, Marko Udovič . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Gozdovi in gozdno gospodarjenje v deželi Nordrhein-Westfalen (ZR Nemčija), Janez Pogačnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 G. V. 10/90 51"1 Videti gozd skozi drevesa, Samo Dečman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 Suomi (Finska) - dežela borovih gozdov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 Japonska biserna nit izgublja svoj lesk, Frenk Kovač . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 Rastline z okusom po soli, Mladen Prebevšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276 Ali smo na pragu revolucionarnih odkritij, Samo Dečman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 277 Vetrolom v zahodni Evropi, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333 Prizanesi drevesu in uniči gozd, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335 Mit o širjenju puščav, Mladen Prebevšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 336 Letno zasedanje avstrijskega gozdarskega društva, Dušan Mlinšek . . . . . . . . . . . . 387 Srečanje gozdarjev treh dežel - Panonija 90, Branko štampar . . . . . . . . . . . . . . . 388 Gospodarstveniki pomagajo zemlji, Frenk Kovač . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 391 8. Ostalo Pripovedka o zamenjavah, Mojmir Perdan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 Ali res VALORIZACIJA splošnokoristnih vlog gozda? Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . 221 O govorici starih bukev kot likovni izraznosti gozdnih veteranov, Lado Eleršek . . . 271 Kineziologija bo služila tudi gozdarjem, Pavle Kumer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 274 Gozdna zadruga v Padričah, Iztok Winkler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327 O utemeljenosti besede »Valorizacija«, Boštjan Anko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 330 Svetovni sistem znanstvenih in tehniških informacij in gozdarstvo, Teja Ko/er . . . . 420 Jugoslovanski in slovenski sistem znanstveno tehniških informacij za gozdarstvo, Teja Ko/er, Marja Zorn-Pogorelec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 424 Znak kakovosti za gozd, Ivo Žnidaršič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 437 Poročilo republiškega sekretariata za· kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za leto 1989 .............................................................. 487 9. Književnost Mirko Anzeljc: INLES in njegove korenine, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 Ognjen Bonacci: Karst Hydrology, Peter Habič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279 Marko Kmecl: Slovenija brez gozda? Obup!, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389 Iztok Geister: Gozd skušnjav, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 483 10. Društvene vesti Lojze Žumer, Cvetka Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Pavle Tolar, SZG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Visoki mednarodni priznanji prof. dr. Dušanu Mlinšku, Sonja Horvat-Marolt . . . . . . 168 22. evropsko prvenstvo gozdarjev v smučarskem teku, Janez Konečnik . . . . . . . . 223 Milan Kolar- in memoriam, Mitja Cimperšek ............................. 447 Josip Pucich, Teja Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 448 Ferdinand Marenzi, Teja Ko/er .. · ....................................... 448 Alojz Mušič, Teja Ko/er ............................................... 448 Miloš Kelih 90-letnik, sodelavci GG Bled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 485 Ivan Salzer, Teja Ko/er ............................................... 486 Henrik Scholhmayer-Lichtenberg, Teja Ko/er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 486 512 G. V. 10/90