kontinuiteto med I. in X. stoletjem. Seveda ta kontinuiteta verjetno tudi 
obstoja, toda ne pri Slovanih, temveč tam, od koder so Slovani dobili ne­
posredno pobudo za izdelovanje takšnih objektov. Ker pa tudi takšni ob­
stojajo, bo prva naloga ugotoviti, od kod so bili importirani. Tako bomo pa 
dobili čvrst temelj, kje naj iščemo njih prejšnji izvor. j g orogec
Jovan Kovačevič: Prilozi rešavanju postanka i
razvoja južn o s 1o ve n s k o g zlatarstva i zlatarskih pro­
izvoda u ranom srednjem veku (Istoriski glasnik, Organ lsto- 
riskog društva NR Srbi je, 3— 4, 1950, str. 3—84, tekst s francoskim povzetkom 
49—50, risbe 51—84).
Vprašanje pojava in razvoja zlatarstva v zgodnjem srednjem veku v 
Jugoslaviji je med najbolj zanimivimi in doslej se ga je vsaj mimogrede, bo­
disi neposredno ali pa posredno, dotaknilo že večje število delavcev na 
polju staroslovanske arheologije. Sedaj je ponovno načel to pomembno 
vprašanje avtor v zgornji razpravi, ki je vsebinsko razdeljena na nekaj 
delov. V »uvodu« precej obširno razpravlja o terminologiji, omejuje se pa 
le na uporabo terminov »starohrvatski in starosrbski«, ki so se udomačili 
v naši literaturi. Končni sklep avtorja v tem vprašanju je: predmeti mate­
rialne kulture, ki bi se mogli imenovati »staro ali pa »proto« hrvatski, 
srbski, itd. morajo biti starejši od definitivne razčlenitve družbe na razrede, 
dalje morajo biti razširjeni samo na teritoriju, na katerem živi eno pleme 
in morajo biti izdelani od pripadnikov plemena, na čigar področju so se 
našli. Y I. oddelku prehaja avtor na vprašanje nastanka zlatarske obrti. 
Na temelju pisanih virov in mnenja raznih avtorjev prehaja avtor razprave 
nato k polemiki s Karamanom, kjer skuša pobijati Karamanovo naziranje, 
ki je postavil začetke zlatarstva v IX.—X. stoletje, medtem ko se avtor sam 
sklada z naziranjem Račkega in Niederla. V zvezi s tem prehaja avtor tudi 
na vprašanje pripadnosti keszthelyske kulturne skupine, ki jo pripisuje 
v glavnem Avarom (str. 8). V tem oddelku se dotika avtor tudi vprašanja 
zveze med ilirsko in slovansko kulturo v Jugoslaviji, kjer navaja celo vrsto 
baje sorodnih momentov(?). Iz vsega bi bilo možno napraviti sklep, ki ga 
tu avtor ni jasno formuliral. Tako: da imajo mnogi slovanski objekti svoj 
izvor v ilirski kulturi VI.—IV. stoletja pred n. e. Zlatarska obrt pri Južnih 
Slovanih začenja šele po X. stoletju, prej pa moramo vse take objekte pri­
pisati domači delavnosti. Keszthelysko kulturno skupino moramo pripisati 
Avarom, čeprav so posamezne objekte lahko uporabljali tudi Slovani. To 
bi utegnili biti vsi glavni sklepi, kar jih je mogoče izluščiti iz dokaj ne­
srečno povezanih posameznih odstavkov, kjer avtor od avaroslovanske kul­
ture prehaja na ilirsko, takoj pa zopet na XI. stoletje itd. V II. oddelku pri­
naša avtor kataloški popis lokalitet in predmetov, vendar se je omejil le na 
objekte dalmatinske kulturne skupine in njih razširjenost tudi izven ožjih 
meja Dalmacije, medtem ko za uhan z jagodami prinaša tudi lokalitete v 
Rusiji, Srednji Evropi itd. Uhan z jagodami mu je v vsem tem oddelku tudi 
glavni objekt, zaradi česar poleg uhana z rozetami prinaša ves njegov popis, 
medtem ko mu služijo drugi objekti samo včasih mimogrede za datacijo.

V III. oddelku objavlja nekaj etnografskega gradiva, a v IV. nekaj gradiva 
na likovnih predstavah srednjega veka. Toda tudi v teh oddelkih se drži le 
uhana z jagodami. V V. oddelku govori o teritorialni razširjenosti uhana z 
jagodami in uhana z rozetami. V VIL (VI. oddelek v razpravi manjka) 
oddelku podaja avtor svoje kronološke sklepe, ter navaja, da so se uhani 
z - jagodami uporabljali od XI. do XV. stoletja in da jih pred tem ni bilo.
V zadnjem, VIII. oddelku pa avtor le sklepa, da se gradivo, ki ga je podal, 
ne more imenovati starohrvatsko glede na njegovo že v uvodoma podano 
definicijo in da starohrvatska oziroma dalmatinska kulturna skupina ne 
obstoji, temveč je naloga nadaljnjega raziskovanja, da ugotovi, kakšen nakit 
so uporabljali v Dalmaciji od VIII.—X. stoletja.
Razprava bi imela veliko večji znanstveni pomen, če bi bila napisana 
v nekoliko manj polemičnem tonu, ki se vleče skozi vse oddelke. Glavna ost 
je obrnjena proti Karamanu in njegovim sklepom, ki jih je postavil za 
dalmatinsko-hrvatsko kulturno skupino. Karaman je pa kljub raznim avtor­
jevim napadom le bil tisti, ki je največ storil v staroslovanski arheologiji 
Jugoslavije in je bil tudi tisti, ki se je dolgo časa edini ukvarjal s tem ob­
dobjem. Nesporno bo treba sčasoma mnoge njegove teze izpopolniti ali pa 
celo spremeniti, vendar so v času, ko jih je postavil spričo gradiva s ka­
terim je razpolagal, povsem ustrezale stanju tedanje znanosti. Nikakor pa 
tega ne moremo trditi o raznih avtorjevih tezah in sklepih. Mislim, da bi 
avtor veliko več dosegel s svojo razpravo, ako ne bi tako očitno zašel v 
polemični ton in pobijanje Karamanovega, še danes v mnogih primerih 
zelo dobro utemeljenega gledišča, z nekakšnimi lastnimi, nedokazanimi in 
tudi napačnimi hipotezami. Kakor je razpravi na škodo način podajanja, 
tako tudi naslov ne ustreza vsebini razprave. Avtor ni dal nikakršnih pri- 
logov »reševanju postanka i razvoju južnoslovenskog zlatarstva i zlatarskih 
proizvoda u ranom Srednjem veku«. Razen enega oddelka »O postanku 
zlatarskog zanata« (str. 5—10), kjer se spušča v polemiko s Karamanovo tezo, 
ki pravi, da je zlatarstvo začelo že poprej kakor so pa trdili Rački in Nie- 
derle, kjer se nadalje spušča v polemiko s Karamanovo tezo o keszthelyski 
kulturi in kjer nato išče analogije za posamezne slovanske objekte v ilirski 
materialni kulturi, se avtor nikjer več ne dotika vprašanja začetkov in 
razvoja zlatarstva v Jugoslaviji. Rdeča nit, ki se vleče skozi celo razpravo 
pa je, ali obstoja dalmatinska kulturna skupina ali ne. Avtorjev namen je 
bil, da izključi to kulturno skupino kot samostojno in da posamezne ob­
jekte datira v kasnejši čas, kakor so jih doslej datirali. Mislim, da bi temu 
primeren moral biti tudi naslov, ker je avtor v razpravi zasledoval popol­
noma drug cilj, kakor ga je navedel v naslovu. Kljub tej rdeči niti so pa 
posamezni oddelki v razpravi med seboj zelo slabo povezani, ker preskakuje 
avtor z enega predmeta na drugega.
Ako izpustimo vse negativne momente v tej razpravi, ostanejo tudi 
nekatere dobre strani in tudi koristni odstavki. Med najboljše spada vse­
kakor katalog materiala ki sicer ni popolen, a nam vendar le podaja izredno 
zanimivo podobo. K sreči avtor ne navaja vedno le uhana z jagodami, ki mu 
predstavlja glavni problem, temveč navaja pri večini najdišč tudi celotni

m a t e r ia l, k o lik o r g a je m o g e l z b r a t i, n a jv e č p o lit e r a t u r i, a z a S r b ijo in 
V o jv o d in o tu d i p o m u z e jih . P o le g k a t a l o g a j e v r a z p r a v i t u d i n e k a j p r a v 
u m e s tn ih v p r a š a n j, n a js i je n a t a v p r a š a n ja a v t o r p o d a l z a d o v o ljiv o d g o v o r 
a l i n e.
V z a d n je m č a s u se n e k a k o m n o ž ijo r a z p r a v e , o b r a v n a v a jo č e s t a r o ­
s lo v a n s k o o b d o b je , k i p r in a š a jo v e d n o s k o r a j e n a k e tr d itv e , z g r a je n e n a 
n a p a č n ih te m e ljih . T u d i n a š a v t o r je n a p is a l ž e d r u g e r a z p r a v e , v k a te r ih 
p r in a š a v e d n o e n e in is te n e d o k u m e n tir a n e te z e . V e r je tn o v v e ri, d a je n je ­
g o v o g le d iš č e to č n o , j i h j e p r e v z e l t u d i v s v o jo n o v o r a z p r a v o , n i p a 
p o n o v n o k o n tr o lir a l to s v o je g le d iš č e . Ž e n a r a z n ih m e stih se m o p o z o r il n a 
n e p r a v il n o s t m n o g ih t a k š n ih in p o d o b n ih g le d iš č , k l j u b t e m u b o m to s t o r il 
š e e n k r a t , z a d n jič . P r e d n o p a se s p u s t im v n a v a ja n je n a p a č n o p o s t a v lje n ih 
t r d it e v in n a n e k a t e r e d r u g e p o m a n jk lj iv o s t i , s e m o r a m d o t a k n it i tu d i g l e ­
d iš č a , k i g a z a v z e m a a v t o r g le d e n a i z r a z a » s t a r o h r v a t s k i in s t a r o s r b s k i « . 
A v t o r je b il g o to v o u p r a v ič e n z a s t a v it i to v p r a š a n je , p r e d v s e m k e d a j se 
s m e jo u p o r a b it i iz r a z i, k i o z n a č u je jo t u d i e tn ič n o p r ip a d n o s t p r e d m e to v 
m a t e r ia ln e k u ltu r e . V p r a š a t i p a m o r a m o tu d i, k e d a j so z a č e li u p o r a b l ja t i 
t a k š n e iz r a z e ? S k o r a j v s i so n a s t a li t e d a j k o so se p o s a m e z n i n a r o d i še 
b o je v a li z a s v o jo k u ltu r n o in p o litič n o s a m o s t o jn o s t . T a k o b i s t e g a 
g l e d iš č a im e li tu d i n e k a k š n o p r a v i c o o b s t a n k a . T o j e n e m a r a u p o š t e v a l 
tu d i a v t o r , k i s ic e r n e t e r ja p o p o ln o iz k lju č it e v t a k ih iz r a z o v , v e n d a r p a jim 
p o s t a v l ja n e k e m e je . G l a v n a n je g o v a z a h t e v a j e , d a m o r a b it i p r e d m e t , k i 
b i se la h k o im e n o v a l » s t a r o a li p r o to « s r b s k i, h r v a t s k i, s t a r e jš i o d d e f i­
n itiv n e r a z č le n itv e d r u ž b e n a r a z r e d e , d a m o r a b iti r a z š ir je n s a m o n a t e r i­
t o r iju , k je r n e k o p le m e p r e b iv a in d a m o r a b it i iz d e la n o d p r e d s t a v n ik o v 
t e g a p le m e n a . A v t o r je v a tr d ite v , d a iz g u b e p r e d m e ti m a t e r ia ln e k u lt u r e 
e tn ič n i p e č a t p o r a z č le n it v i d r u ž b e n a r a z r e d e , je s a m o d e lo m a to č n a . 
F e v d a le c re s d a n e u p o r a b l ja p r e d m e te p o o k u s u in o b ič a jih s v o je g a n a r o d a 
in s v o je g a k r a ja , te m v e č p o o k u s u s v o je g a r a z r e d a . T o d a t a k š n ih fe v d a ln ih 
o b je k t o v im a m o b o r e m a lo . N a lo g a a r h e o lo g ije p a n i le , d a r a z is k u je 
k u lt u r o f e v d a lc a to je p re d m e te , k i jih je o n u p o r a b lja l. R e s je tu d i, d a 
v p l iv a jo t a k š n i fe v d a ln i p r e d m e ti v č a s ih n a iz d e la v o p r e d m e to v n e fe v d a lc e v . 
T o d a to se d o g a ja s č a s o m a , n a jb o l j v m e stih in še le p o te m tu d i n a d e ž e li. 
S t e g a g le d iš č a m islim , d a t a d e l a v t o r je v e g a s k le p a n i p o v se m to č n o fo r m u ­
l ir a n . A v t o r je v a z a h t e v a p a , d a n a j b o p r e d m e t r a z š i r j e n s a m o n a p o d r o č ju 
n e k e g a p le m e n a , je p a n e v z d r ž n a . V r e sn ic i ta k š n ih o b je k t o v n i a l i p a s k o r a j 
n i. A v t o r s ic e r n a v a ja k o t p r im e r S o b ro č e k , iz d e la n iz p lo č e v in e , r a z š ir je n 
n a P o ljs k e m , t o d a če n e k o lik o p o b liž e r a z m o tr im o t a p r im e r , v id im o , d a g a 
p r a v z a p r a v n e b i s m e li u p o r a b it i. A v t o r p o z a b lja , d a je t a o b r o č e k m l a jš i 
o d X . s t o le t ja , s te m p a je n a v z k r iž s s v o jo p r v o z a h te v o . P o le g t e g a p a n i 
n ik je r d o k a z a n o , d a so g a u p o r a b l ja l i r e s le S t a r o p o lja k i, k e r je o b r o č e k 
r a z š ir je n tu d i p o Š le z iji in ž e t u d i s te m iz g u b i p r a v ic o d o s v o je g a n a z iv a . 
Š e m a n j je p a s p r e je m ljiv a a v t o r je v a z a h t e v a , d a m o r a b iti p r e d m e t iz d e la n 
s a m o o d p r ip a d n ik a p le m e n a , n a č i g a r p o d r o č ju je r a z š ir je n . N e s p o r n o je , 
d a im p o r t ir a n i t u ji p r e d m e ti n e š t e je jo . T o d a o d k o d d o b iti d o k a z , d a je 
k a k p r e d m e t iz d e la l p r a v d o m a č i d e la v e c , n e p a m o r d a p r ip a d n ik s o s e d n e g a

plemena? S to je pa povezana še druga avtorjeva zahteva, namreč da: 
»Predmet se može smatrati staro ili protosrbskim samo onda kad ima onakav 
oblik kakav je bio kad su ga Srbi prvi put upotrebili.« (str. 4 in sl.). S tem so 
seveda vse nadaljnje razvojne stopnje, četudi bi ustrezale drugim avtorjevim 
zahtevam, izključene od takšnega naziva. Vendar pa bi tu bilo potrebno 
zastaviti drugo, bolj umestno vprašanje: kdaj so se namreč Slovani začeli 
v Jugoslaviji zavestno deliti na plemena in kdaj imamo tudi v Jugoslaviji 
točno diferenciacijo, ki jo je zavestno uporabljalo ljudstvo in kdaj so 
obstojale že tako velike razlike, da smemo govoriti o plemenskih razločkih. 
Sam n. pr. zagovarjam povsem drugo gledišče, ki ga sicer nikomur ne 
vsiljujem, a ga tu navajam le v ilustracijo. Skoraj do razčlenitve družbe na 
razrede so bile etnične razlike med slovanskimi plemeni v Jugoslaviji še 
tako majhne, da celo to obdobje mirno lahko imenujemo »staroslovansko« 
periodo. Šele nato bi smeli uporabljati tudi ožjo etnično pripadnost. V 
glavnem se držim tega svojega gledišča, vendar pa nikomur ne zamerim, ako 
iz kakršnega koli vzroka uporablja izraze, ki označujejo že pred X. sto­
letjem ožjo etnično pripadnost. Tudi takšni izrazi se bodo namreč sčasoma 
sami po sebi spremenili. Toda argumetov in predlogov, ki jih prinaša avtor, 
kdaj bi bilo mogoče uporabiti tak izraz ali ne, ne morem sprejeti, ker so 
napačno postavljeni in tudi napačno formulirani ter se pobijajo tudi sami. 
Ako se ozremo na celo avtorjevo dokazno gradivo, bi bila veliko krajša in 
tudi primernejša definicija, da se takšni izrazi sploh ne morejo ali pa ne 
smejo uporabljati, ker v resnici nimamo nobenega objekta, ki bi ustrezal 
vsem avtorjevim zahtevam in so zatorej vsi taki izrazi iluzorni. Seveda je 
prav tako iluzorno danes zahtevati, da se takšni izrazi popolnoma izključijo 
povsod (mišljena je prav tako Srednja Evropa, Rusija itd.) le na željo 
posameznika. Vpoštevati moramo namreč, da pogosto razne definicije ne 
pomagajo veliko, temveč čas in razvoj.
Pri vprašanju začetka zlatarske obrti v Jugoslaviji, uvršča avtor ta 
začetek v XI. stoletje, kot staro in solidno mnenje, kakor se sam izraža, kajti 
postavila sta ga Rački in Niederle. Poleg zgodovinskih virov bi se avtor 
rad oprl tudi na arheološke. Njegov zaključek je, da pred belobrdsko in 
kottlaško kulturno skupino zlatarska obrt v Jugoslaviji pri Slovanih ne 
obstoji, pač pa le tako imenovana delavnost (str. 10). Po avtorju spada tudi 
keszthelyska skupina v skupino domače delavnosti, ker imajo n. pr. zapone 
keszthelyske skupine neprešteto vrsto variant ter mnogo večjo svobodo pri 
izdelovanju. Nemara tu avtor napačno formulira izraz in pojem obrti sploh. 
Za obrtno izdelovanje ima poleg tako imenovanih mestno obrtnih izdelkov 
le še izdelavo in razmnoževanje šabloniziranih tipov nakita. Tako naziranje 
je povsem napačno. Tudi podeželski zlatarji-kovači, kakor jih pravilno 
imenuje avtor, spadajo v skupino obrtnikov. Seveda je pa utegnila biti 
tehnična izdelava različna. Nikakor ne bi mogel zato trditi, da bi kljub pre­
cejšnim razločkom in pisanosti objektov mogli pripisati objekte heszthelyske 
ali pa celo starejše martinovske materialne kulture samo domači delavnosti. 
Pri teh vprašanjih nikakor ne smemo vpoštevati le eno vrsto nakita, kakor to 
dela avtor, temveč vse izdelke, pa naj predstavljajo nakit ali pa praktično

uporabne predmete, vštevši keramiko. V okviru vseh takih izdelkov pa bo 
videl tudi avtor, da tudi nakita, obsegajočega razne uhane, spone, jezičke 
pasic, okove, zapone in drugo ni mogel izdelovati vsak posameznik zase. Saj 
moramo računati že v halštatskem in latenskem obdobju tudi na obrtne, ne 
samo na domače izdelke. Kar se tega tiče, naj bi upošteval avtor tudi mnenja 
drugih avtorjev, ki so precej raziskovali tudi to vprašanje (Ribakov, J. Wer­
ner, Eisner, Poulik, Kostrzewski in drugi). Avtor pa uporablja le Niederla 
in sicer celo eno njegovih starejših del. Toda čeprav je Niederle storil doslej 
morda največ za slovansko arheologijo, je vendar treba danes z razvojem 
arheologije izpopolniti že mnogo njegovih mnenj. Iz raznih vzrokov, ki jih 
tu ne bom navajal, ker so lahko vsakemu, kdor dela na slovanski arheologiji, 
že znani, nikakor ni mogoče sprejeti avtorjevo tezo, to je da imamo pri 
Južnih Slovanih opraviti z zlatarsko obrtjo šele v kottlaški in belobrdski 
kulturni skupini.
Avtor relativno precej obširno razpravlja o etnični pripadnosti keszthe- 
lyske kulturne skupine. Pri tem prihaja do sklepa, da keszthelyske arheo­
loške skupine v celoti ne moremo uvrstiti med izdelke slovanskega zlatarstva 
(str. 9). Zgodovinski viri, pomanjkanje živalskega stila v današnji »folklori« 
in pa naključje, da se izven avarske države nahaja samo v Dalmaciji 
keszthelyski material, mu potrjuje tezo, da so bili Avari glavni nosilci 
keszthelyske skupine (str. 8). Da pripadajo vsi izdelki keszthelyske, oziroma 
avaro-slovanske kulturne skupine samo Slovanom, tega ni še nihče nikdar 
nikjer trdil. Keramični izdelki, okrašeni z valovnico, na katere se sklicuje 
Karaman, češ da so v avaro-slovanski skupini, tudi v resnici pripadajo 
Slovanom, čeprav avtor dvomi o pravilnosti tega naziranja. Toda zanikati 
Slovanom skoraj popolnoma delež pri izdelovanju objektov materialne 
kulture v tej skupini, kakor to dela avtor, je danes nekoliko drzno, oziroma 
nekoliko zastarelo. Avtorju menda niso znana gledišča Schranila, Eisnerja, 
Niederleja, Poulika, Budimskega-Krička in dr. Avtor tudi ne vé, da je bil 
živalski stil Slovanom znan že pred avaro-slovansko kulturno skupino. Tako 
ga imamo v martinovski kulturi. Ne bom trdil, da je živalski stil keszthe­
lyske kulture isti, kakor so ga mogli Slovani prinesti s seboj. Toda čeprav 
je živalski stil v slovanskih kulturah v glavnem nekaj tujega, so ga 
vendarle sprejeli in tudi uporabljali. Njegove ostanke imamo tudi še v 
kottlaški kulturni skupini. Nekoliko je čudna avtorjeva definicija, ko pravi, 
da »životinjski stil u svakom slučaju, nije bio u potpunosti ovladao slo­
venskim folklorom toga vremena jer slovenski zlatari nisu isključivo primili 
na sebe izradu keszthelyskog nakita«. Že pri tej nejasni formulaciji je težko 
razpravljati dalje. Poleg tega pa sledijo tej definiciji še druge, mnogo 
bolj porazne, dokaj sorodne mnenju madžarskih arheologov, ki tudi belo- 
brdsko kulturo zanikajo Slovanom, ker je njihov namen ovreči obstoj 
Slovanov v Panonski ravnini. Avtor sicer te želje ni imel, toda nezadostno 
dokumentirane in prav slabo postavljene izjave v njegovem gledišču lahko 
samo povečajo že tako precejšnjo zmedo.
Z a n im iv o je tu d i a v t o r je v o m n e n je , d a v a lo v n ic a n a k e r a m ik i n e m o re 
e tn ič n o o p r e d e liti p r ip a d n o s t k e s z th e ly s k e k u lt u r e . T o je p o v s e m to č n o . In

to t u d i n ih č e n i t r d il (a v to r s ic e r c it ir a K a r a m a n a , v e n d a r g a n i r a z u m e l). 
T o č n o je tu d i, d a je v a lo v n ic a že n a k e r a m ik i k a s n e a n tik e . J e p a še tu d i 
n a d r u g ih m e stih . V e n d a r p a je p r e c e jš n ja r a z l ik a t a k o v iz d e la v i, f a k t u r i 
in o b lik i t is tih p o so d , n a k a t e r ih se p o j a v l j a v a lo v n ic a m e d k a s n o a n t ič n im i 
in s lo v a n s k im i n a jd b a m i. Z a to je re s, d a k e r a m ik a v k e s z th e ly s k i k u lt u r n i 
s k u p i n i n e m o r e r e š it i v p r a š a n ja ce le s k u p in e , p a č p a la h k o r e š i v p r a š a n je 
p r ip a d n o s t i g r o b a , v k a te r e m je n a jd e n a . A v t o r t u d i p r i te m v p r a š a n ju sa m o 
n a s p lo š n o t e o r e tiz ir a , n e p o g lo b i se p a v v s e b in o p r o b le m a in m a t e r ia la .
P o s e b n a a v t o r je v a z n a č iln o s t p a je v p o v e z o v a n ju I lir o v o z ir o m a ili r ­
s k e g a m a t e r ia l a s s lo v a n s k im , p o v e z o v a n je , k i g a je u p o r a b il t u d i že d r u g o d . 
P o g le jm o n e k a te r e p r im e r e : » S - n a u š n ic a s e j a v l j a i k o d I l i r a n a n e k r o p o li 
n a G la s in c u .« (str. 8). » O g r lic e o d u v ije n e ž ic e — to r q u e s , j a v l j a j u se t a k o d je 
n a ilir s k im n e k r o p o la m a , n . p r. J e z e r in e , isto k a o i u o b la s t i d a k o g e t s k e 
k u lt u r e . O v e p a k o g r lic e n a r o č it o s u č e ste u b e lo b r d s k o j a r h e o lo š k o j g r u p i.« 
» N a u š n ic e s a d u g m a s t im z a v r š e t k o m , k o je s u v e o m a č e ste u k e t l a š k o j i b e lo ­
b r d s k o j g r u p i n a d je n e s u n a ilir s k im n a la z iš t im a u D o n jo j D o lin i i G la s in c u 
— lo k a lit e t P o d p e ć in e .« l t d . N i m i z n a n o , k a k o j e p r iš e l a v t o r d o te h 
o b je k t o v , k e r m i n is o z n a n i n ik je r v ilir s k i k u lt u r i. S - o b r o č k i se p r i S lo v a n ih 
j a v l j a j o že z e lo k a s n o . P r i I lir ih k a k o r t u d i v a n t ik i m i p a n is o z n a n i n ik je r . 
O g r lic e , iz k o t t la š k e in b e lo b r d s k e k u lt u r n e s k u p in e r a z e n im e n a n im a jo n ič 
s k u p n e g a , n e g le d e n a te h n ič n o d e lo , n e p o o b lik i, n e p o n a č in u p r it r je v a n ja , 
z ilir s k im i to r q u e s i. T u d i o b r o č k o v , v e r je tn o s s to ž c i n a k o n c e h , p o se b n o 
r a z š ir je n ih v k o t t la š k i k u lt u r n i s k u p in i, n i n ik je r v i lir s k i m a t e r ia ln i k u lt u r i, 
v s a j m e n i d o s le j n is o b ili n ik d a r z n a n i. Itd . M islim , d a b i b ilo p r i t a k o 
v a ž n e m p r o b le m u in d o k a z o v a n ju n u jn o p o tre b n o , p o z n a t i v s a j p o v r š n o 
m a t e r ia l, k i g a u p o r a b l ja š , n e p a e n o s ta v n o n a š t e v a t i k a k r š n e k o li o b je k te , 
k i m e d s e b o j n im a jo n iti p o o b lik i n o b e n e s o r o d n o s ti. A v t o r je v a ž e l ja je 
b ila p a č , d a n e k a k o n a s iln o d o k a ž e , d a so S lo v a n i p r i s v o je m p r ih o d u n a 
B a l k a n p r e v z e li o d I lir o v m n o g e o b lik e n a k it a , te h n ik o d e la itd . N a jb o lj 
č u d n o p a je , d a n e g le d a n a n ik a k r š n o k o n tin u ite to . I lir s k i o b je k t i, k i jih 
a v t o r n a š t e v a , s p a d a jo n e k a k o v V I. d o I I I . s t o le t je p r e d n. e. S lo v a n s k i p a 
s p e t p r i p a d a jo č a s u X . s t o l e t ja n . e. T o d a to a v t o r j a n iti m a lo n e m o ti p o le g 
t e g a , d a n iti s o r o d n o s t i v o b lik a h n i in d a ji h n ik d a r n i b ilo .
V k a t a lo š k e m d e lu n a v a j a a v t o r lo k a lit e t e z g r o b im p o p is o m n a jd e n ih 
p r e d m e to v , te r jih t ip o lo š k o r a z v r š č a . P r i te m d a j e m n o g im p re d m e to m , 
p o s e b n o u h a n o m z ja g o d a m i, p o s e b n a im e n a , k a k o r n . p r . u h a n s p a s k e g a 
t ip a , u h a n k ije v s k e g a t ip a , u h a n k u t u r g u r s k e g a t ip a , u h a n z g o d n je b e lo - 
b r d s k e g a t ip a , u h a n d e s p o t o v a č k e g a t ip a , u h a n č e š k e g a t ip a , u h a n b is k u p - 
s k e g a t ip a , u h a n p o lo v e c k e g a t ip a itd . N a z iv e , k i jih je a v t o r s e d a j u p o r a b il, 
b i v s e k a k o r m o r a l r a z lo ž iti, t e g a p a n i sto r il, č e p r a v so s e d a j p r v ič u p o ­
r a b l je n i v ju g o s lo v a n s k i lit e r a t u r i, m n o g i p a t u d i p r v ič v a r h e o lo g iji sp lo h . 
S ic e r je p a t r e b a t u d i p o s t a v it i v p r a š a n je , a l i je u m e s tn o u p o r a b l ja t i t a k š n e 
n a z iv e , k i k a ž e jo ž e s a m i p o s e b i n a n e k a k š n o r a h lo p o v e z a v o , k i n i n iti 
d o k a z a n a . P r e d v s e m s o t u v z e t i u h a n i p o r u s k ih n a jd i š č i h , o d k a t e r i h p a 
n a š i k l ju b v s e j s o r o d n o s ti n iso o d v isn i, č e p r a v b i a v t o r v n a d a ljn je m d e lu 
s v o je r a z p r a v e r a d d a k a z a l. T o d a n a j s i so n a z iv i k a k r š n i k o li že, j e t r e b a

tipološko točno označiti obliko in vzrok, zakaj jih tako označujemo, posebno 
še, ako so ti nazivi novi. Dobro bi bilo načeti tudi vprašanje uhanov kutur- 
gurskega, zgodnje belobrdskega, češkega, bolgarskega, orhomenoskega in dr. 
tipov, ki ne ustrezajo vedno nazivu, a je kazno, da jih želi avtor povezati 
bodisi s tistimi kulturami, bodisi vsaj s tistimi pokrajinami. To se posebno 
vidi v oddelku, kjer navaja avtor »teritorialnu razprostranjenost pojedinih 
tipova« in kjer navaja najdišča posameznih tipov cele Evrope. Zanimivo pa 
je, da niti en tip ne označuje kot »dalmatinski«, čeprav bi za to imel vso pra­
vico. Sorodne ali celo identične oblike nesporno res obstojajo včasih na geo­
grafsko zelo oddaljenih področjih. Seveda pâ s tem še ne moremo trditi, da 
so takšni uhani istega izvora ali pa da je bilo nekje skupno središče, iz ka­
terega so se širili. To je posebno jasno vidno pri uhanih z jagodami, ki imajo 
nekaj glavnih žarišč, okoli katerih se nato dalje razvijajo in širijo. Da pri 
tem nastajajo včasih tudi povsem iste oblike na isti podlagi je povsem raz­
umljivo in celo neizbežno. Kljub temu pa obstojajo med njimi le tipološki 
različki, ki so razumljivi samo v okviru posameznega ožjega žarišča.
Avtor skuša tudi datirati uhane z jagodami z raznih lokalitet. Glavno 
oporo mu dajejo najdbe, ki so datirane z novci. Kjer pa ni novcev, se opri- 
jemlje tudi drugih momentov. Tako datira uhane z jagodami iz Lišana na 
enem mestu po belobrdskem privesku v čas od X.—XII. stoletja (str. 47), na 
drugem pa zopet isti uhan na isti podlagi od IX.— XIII. stoletja (str. 15). 
Uhan iz Mravincev, ki so ga našli z S-obročkom, naj bi bil po avtorju 
mlajši, ker trdi, da se S-obročki javljajo šele od X. stoletja. Zanimiva je tudi 
avtorjeva trditev na drugem mestu, ko pravi, da se celo grobišče v Mravincih 
ne more datirati pred X. stoletje, ako je ta S-obroček res najden v grobu. 
Podobno izvaja tudi druge datacije, ki pa niso vedno zanesljive, medtem 
ko so včasih celo nerazumljive. Že njegova trditev, da mora biti grobišče 
v Mravincih zaradi S-obročka iz časa po X. stoletju, je nekoliko čudna. 
Avtor bi smel trditi to le za grob, v katerem je najden tale S-obroček, ne 
pa za celo grobišče. Dalje tudi ni točna njegova trditev, da se S-obročki 
javljajo šele od X. stoletja (str. 48). Nasprotno, danes smemo trditi le, da 
so bili S-obročki v X. in XI. stoletju med Slovani najbolj razširjeni. Znani 
so pa tudi že iz zgodnejših časov. Avtor datira dalje spaski tip uhanov, 
najdenih v Spasku v Rusiji, na temelju zapestnice v Dragiževu pri Trnovu 
v Bolgariji. Ne glede na geografsko oddaljenost, kjer danes nimamo terenske 
kontinuitete pa je treba vpoštevati tudi čisto tipološke posebnosti, na te­
melju katerih nikakor ne moremo vseh uhanov spaskega tipa kratkomalo 
datirati v XIII. stoletje. Rezultat vseh teh tako datiranih uhanov vabi avtorja 
k trditvi, da uhani z jagodami lahko datiramo od XI.— XV. stoletja in da jih 
pred tem časom ni. Nesporno je, da se posamezni uhani, oziramo včasih celo 
tipi, javljajo tudi še v XIY. in morda celo v XV. stoletju. Zato imamo dovolj 
dokazov. Manjkajo nam pa vsakršni dokazi, da jih pred XI. stoletjem ni. 
Avtor je tu zagrešil načelno napako, ko je skušal vedno izbrati za svojo 
trditev tisti material, ki je mlajšega datuma, ni se pa dotaknil vprašanja 
najstarejših najdb in najstarejših tipov. Pri tem je šel preko splošnih eko­
nomskih in družbenih momentov, posebno v vprašanju grobišč, ki so prav
2 2 A r h . v e s t n i k
329

t a k o n a d v s e p o m e m b n i in k i jih p o s e b n o p r i d a t a c i ji n e sm e m o p u š č a t i 
v n e m a r. U p o š t e v a t i b i p a m o r a l t u d i d r u g e m o m e n te in d r u g e d a t a c i je 
u h a n o v z ja g o d a m i t a k o v S r e d n ji E v r o p i (P o u lik , C e r v in k a in d r .), k i b i m u 
m o g le p o ja s n it i m n o g e m o m e n te . N i k je r n e v id im p o a v t o r je v e m d o k a z o ­
v a n ju v z r o k a , d a te h u h a n o v z ja g o d a m i v D a l m a c i ji n is o u p o r a b l ja l i ž e 
v X . in m o r d a t u d i n a k o n c u I X . s t o le t ja . N a s p r o t n o p a v e č k o t e n o d e js t v o 
g o v o r i v p r id t e g a in b o to t u d i a v t o r ju ja s n o , k o b o p r e k o n t r o lir a l v s e 
z a d e v n e m o m e n te in o b je k te .
O s t a n e š e k o n č n i a v to rje v _ s k le p , k i č r t a d a lm a t in s k o - h r v a t s k o s k u p in o , 
k e r s e v e č in a v a v t o r je v e m č la n k u p o p is a n ih o b je k t o v , t. j. u h a n o v z j a g o ­
d a m i in u h a n o v z r o z e t a m i, n e m o r e im e n o v a t i g le d e n a n je g o v o d e f in ic ijo 
» s t a r o in p r o t o « , s t a r o h r v a t s k o . T i o b je k t i p o a v t o r ju n is o s t a r e jš i o d X . s t o ­
l e t j a in n is o r a z š i r je n i le n a t e r it o r iju h r v a t s k e p r e d f e v d a ln e d r ž a v e . S o d i, 
d a so S lo v a n i n a te m p o d r o č ju v V I I I .— X . s t o le t ju im e li d r u g o k u lt u r o in 
n a k i t d r u g e v r s te . N e g le d e n a a v t o r je v o m n e n je , a li im a t a k u l t u r a p r a v ic o 
d o n a z iv a » s t a r o h r v a t s k a a l i p r o t o h r v a t s k a « , k o j e v l it e r a t u r i v g la v n e m v 
r a b i iz r a z d a lm a t in s k o - h r v a t s k a s k u p in a , je d o k a j d r z n a n je g o v a p o t e z a , 
d a p r e p r o s t o iz lo č i n e k o s k u p in o s a m o z a r a d i t e g a , k e r p o n je g o v e m m n e n ju 
p r e d X I . s t o le t je m n i u h a n o v z ja g o d a m i in k e r so u h a n i z ja g o d a m i t u d i 
d r u g o d , n e s a m o v D a l m a c i ji . D a s o so r o d n i u h a n i t u d i v R u s iji, n a Č e š k e m 
in v d r u g ih k r a ji h , je b ilo ž e v e lik o k r a t o m e n je n o v l it e r a t u r i in to o m e n ja 
t u d i K a r a m a n . P a č p a te h p r im e r o v d o s le j n is o p o v e z o v a li t a k o , k a k o r jih 
p o v e z u je a v t o r . P r i s e d a j n a s t a li p r o b le m a t ik i o k o li o b s t o ja d a lm a t in s k e 
k u lt u r n e s k u p in e je v s e k a k o r p o tr e b n o z a je t i t u d i v p r a š a n je z a č e t k a b e lo - 
b r d s k e in k o t t la š k e k u lt u r n e s k u p in e . A k o p o s t a v im o z a č e te k te h d v e h 
s k u p in n a z a č e te k X . in p o d k o n e c I X . s t o l e t ja in n je n p o ln i r a z v o j o d 
s r e d in e X . in v X I . s to le tje , p o te m n e v id im v z r o k a , č e m u b i n a e n k r a t n e g i­
r a l i n e k o s k u p in o , k i s p a d a č a s o v n o v is to r a z d o b je . S ic e r r e s n i v e r je tn o , 
d a b i d a n e s z n a n a d a lm a t in s k a g r o b iš č a p r i p a d a l a V I I I . in I X . s t o le t ju . 
M o r d a s o d ijo n e k a t e r a p o d k o n e c I X . s t o le t ja , a n e v s a . K a k o r se m p a že 
p o p r e j o m e n il, je b il u h a n z ja g o d a m i v r a b i t u d i ž e v X . s t o le t ju , a k o se 
s k lic u je m n a s r e d n je e v r o p s k i m a t e r ia l in n a in d ic ije v d o m a č e m m a t e r ia lu . 
P o v e z o v a n je d a lm a t in s k ih u h a n o v z r u s k im i in d r u g im i s e m i p a v o b lik i, 
k a k o r to d e la a v t o r , z d i p o p o ln o m a n e u p r a v ič e n o . A v t o r b i m o r a l p r v e n ­
s tv e n o v p o š t e v a t i r a z n a ž a r i š č a in p a t ip o lo š k o p o d k r e p it i p o p o ln o id e n ­
t ič n o s t , č e p r a v p r i t a k š n ih o d d a lje n o s t ih t u d i t a n i m e r o d a jn a . P r a v t a k o b i 
b ilo n u jn o p o t r e b n o iz v e s ti to č n o d a t a c i jo v s e h n a jd i š č , n e p a s k a t i in 
d a t i r a t i n a j d i š č a le p o n a jm l a jš i h e le m e n tih . A k o p o le g t e g a u p o š t e v a m o še, 
d a s e j a v l j a j o v P a n o n s k i r a v n in i in S l a v o n iji t a k š n i u h a n i le s p o r a d ič n o , 
m n o g o k r a t c e lo k o t im p o r t, p o te m n a s t a j a v e lik a n s k a p r a z n in a , k i jo t u d i 
p o s a m e z n i p r im e r i iz B o lg a r ije in S r b i je (v S r b i ji v g la v n e m le s lu č a jn o 
n a jd e n i p r im e r i b r e z p o d a t k o v , p o g o s to b r e z lo k a lit e t e in t u d i n e p u b lic ir a n i) 
n e m o r e jo iz p o ln it i t a k o , d a b i s m e li r a č u n a t i z n e k o t e s n e jš o p o v e z a v o , 
im p o r t , v p l iv itd ., k i b i d o v o lje v a la , d a im a m o te o b je k t e z a e n o in isto . 
V e r je tn o je p o b u d a z a iz d e la v o u h a n o v z ja g o d a m i iz š l a iz e n e g a in is t e g a 
c e n t r a , t o d a n jih d a l jn i r a z v o j m o r a m o d e lit i n a l o k a ln a s r e d iš č a . A v t o r

uporablja poleg tega za negiranje ene cele skupine en sam tip uhana, 
medtem ko pušča vse drugo vnemar. Za njega niso pomembna niti grobišča, 
niti grobovi, niti način pokopov, niti arhitektura, niti drugi objekti, bodisi 
vsakdanje ali pa umetniške uporabe. Tudi belobrdska skupina potemtakem 
nima pravice obstoja kot samostojna skupina, saj so S- obročki last vseh 
Slovanov, belobrdski uhan je tudi v Dalmaciji, srednji Evropi, na vzhodno­
alpskem območju, v Srbiji, keramika je prav tako povsod, mnoge zapestnice 
bi imele analogije tudi celo v Rusiji, itd. Tako je pač z vsako skupino. 
Ni je pa nobene, ki bi imela izdelke materialne kulture takšne oblike, ki 
so lastni le njej.
Z gledišča današnje arheološke znanosti za sedaj še nimamo nika­
kršnega elementa, da bi mogli črtati dalmatinsko kulturno skupino, kakor 
tudi nimamo nobenega dokaza, da v X. stoletju in na koncu IX. še ni ob­
stojala v isti podobi, kakor jo danes poznamo. Avtorjevi protidokazi so 
pogosto labilni, mnogokrat pa nedosledno izbrani, ne glede na pomanjkljive 
in vnaprej postavljene definicije, ki naj bi šle njemu v prid.
J . K o r o š e c
Prof. dr. Balduin Saria, Poetovio. Y PWRE XXI, str. 1167 
do 1184. Y XXI zvezku Pauly-Kroll-Zieglerjeve realne enciklopedije je 
napisal prof. B. Saria članek, ki govori o našem Ptuju v antiki. V uvodu 
navaja podatke o imenu in glavne vire, kakor tudi literaturo, ki jo na 
koncu članka izpopolni z razpravami, ki so izšle šele po vojni. Poleg Koro­
ščevega začasnega poročila o izkopavanju na Ptujskem gradu leta 1946 
omenja še Klemenčevo razpravo o tamkajšnjih kasnoantičnih najdbah. 
Navaja Koroščevo knjigo o staroslovanskem grobišču, dalje njegovo knjigo 
o staroslovanskem svetišču. Pač pa ni poznal Koroščeve »Predzgodovinske 
naselbine na Ptujskem gradu«, ki je izšla šele leta 1951. Navaja več ali manj 
posrečeni članek ing. Djure Boškoviča o starokrščanski baziliki na tem 
gradu, kakor tudi o rimskem vodovodu na levem bregu reke Drave, ki sta 
ga izkopala in publicirala šele leta 1950 v Arheološkem Vestniku I. str. 204 
sqq. S. Pahič in J. Šašel.
Pri opisu položaja antičnega Ptuja omenja Saria, da je reka Drava 
na desnem bregu odnesla velik del antičnega naselja, kakor tudi legijsko 
taborišče, ki ga je šele on odkril leta 1936 s pomočjo vodovoda. Rimska 
naselbina je bila na obeh bregovih Drave, čez katero je v rimskem času 
gotovo vodil kameniti most, ki ga je leta 1913 ugotovil V. Skrabar in čigar 
zgradbo z vso verjetnostjo pripisuje cesarju Hadrijanu. Mesto je bilo zelo 
veliko in je segalo proti severu do Grajene, a posamezne rimske vile so 
ležale še celo severneje.
Mesto se ima zahvaliti za svoj nastanek in velik razvoj predvsem 
svojemu položaju ob vseh važnih, križajočih se prometnili žilah. Prastara 
Jantarska cesta iz Karnunta proti Akvileji vodi tukaj čez reko Dravo, ki je 
bila tudi takrat plovna. Iz Ptuja samega so vodile v rimskem času različne 
ceste na vse strani: proti Sisciji, proti Mursi je vodila ob Dravi, proti 
Celeji, proti Savariji itd. Ob vseh cestah so našli nekropole.
22*
331