3700 iztisfcov,
St. 19.
V Gradcu, 1. oktobra 1909.
Letnik 58.
Gospodarski	Glasnik
za Štajersko.
t ■
List za gospodarstvo iti umno kmetijstvo.
f
4-	• 4,- •
Izdaja češ. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
t > ..*• ••	*
/V ■,	4
List relja na leto 4 krone.	Udje dražbe prispevajo na leto 2 kroni.	Udje debt Hat Hitenj.
---	------- -'.....■.	. m "	—....r ■, vgHMM i. ti ~—j^-—^===a=smm
Vsebina: Donesek o rentabiliteti poljedelstva. — Samooplodba — tuja oplodba — podedovanje. —Koliko mleka dajejo razne pasme goveda na Štajerskem. — Poraba krompirja pri pitanju svinj. — Prednosti pravilnega ravnanja z gozdom. — „ExpreS“, stiskalnica za grozdje in sadje. — Posledice različnega ravnanja s hlevskim gnojem na polju. — Poročila o stanju hmelja. — Gospodarske drobtine. — Vposlano. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na štajerskem. — Oznanila.
■C*rw**"*
Z ozirom na (o, da se že dalje časa ponatiskujejo članki iz 4, Gospodarskega Glasnika “ in „Zadruge^ brez našega izreč« nega dovoljenja in brez navedenega vira. Je podpisano uredništvo prisiljeno izjaviti, da Je ponatis katerega koli članka dovoljen le, če se navede vir.
Uredništvo.
Donesek o rentabiliteti poljedelstva.
(Iz srednjega štajerskega pogorja.)
Na podlagi podrobnih zapiskov o izdatkih in dohodkih si lahko postavimo vprašanje: V kakem razmerju je na eni strani udeleženo polje, na drugi pa travnik pri uspehih kmetijske izrabe zemlje.
Podlago sledečega računa tvori v naši deželi navadno kmetovanje na 45 oralih zaokrožene kulturne zemlje (17-6 oralov njiv, 27‘4 oralov travnika), torej zem-ljiščne velikosti, ki daje velikemu delu štajerskih kmetovavcev eksistenčno podlago. Ta preiskava obseza leti 1907. in 1908. Torej ima za podlago visoke cene zadnje dobe. Dočim dobivamo sicer podatke o povprečjih s tem, da se oziroma na bolj pretekle, gospodarskorazlične dobe gospodarskega razvoja v kakem določenem času, dobimo na podlagi zgoraj navedenih cen jasno sliko o sedanjosti in vpogled v bodočnost.
Izhajaje od tržnih cen, kakor so bile v navedeni dobi navadne na graških sejmih, dobimo povprečno, na produkcijsko vrednost reducirano tržno vrednost rži v znesku 18 K 50 v za 100 kg. Ta vrednost rži v zvezi z vsebino redilnih snovi pri pridelkih, ki prihajo v vpoštev (poračunu vit. v. d. Groltza) nam daje nastavke cen tudi za one zemeljske pridelke, ki vsled neurejene oddaje in prodaje ne dosežejo in si ne ustvarijo stalne cene Tako izračune „rabne vrednosti" pridelanih vrst suhe krme in slame, pese, in repe i. dr., dajejo v zvezi s tržnimi vrednostmi onih pridelkov, ki se redno prodajajo na trgu (n. pr. pšenica) za leta 1907 in 1908; skupno vrednost žetve v znesku 16.615 K, od katerih je dala njivska zemlja 8134 K, travniška 6581 K, 1900 K pa na celem posestvu raztreseno sadno drevje.
Izdatki so pokazani v	sledečem pre-
gledu:	
A. Na njivski z	emlji.
202-5 vprežnih delavnikov . .	1870 K
1322 ročnih	„	. .	2195 „
poljsko delo		4060 K
Mlatitev (ki jo deloma oskrbuje	
mobilni parni stroj) . . . .	717 „
stroški za delo . . . .	. . .	4782 K
645 vozi gnoja iz hleva . . .	1290 K
500 kg Tomaževe žlindre!	
150 „ kalijevi soli	j' '	05 „
vrednost gnojenja . . .	. . .	1355 K
stroški za setvine. . .	...	960 „
„	„ zavarovanje .	... 88 „
skupno torej . .	7185 K	
Povprečno znašajo vsako leto stroški za obdelovanje njivsko zemlje in pridelovanje na nji 3592 K, vrednost pridelka pa 4067 K.
B. Na travniški zemlji.
33 voznih delavnikov . .	. .	306 K
774 ročnih	„	. .	■ . 1290 „
stroški za delo . .		 1596 K
100 vozi hlevskega gnoja .	. .	200 K
600 kg Tomaževe moke!	
600 „ kajnita	/ '	75 B
vrednost gnoja . .		 275 „
skupno torej . .	1871 K	
V dveh letih torej znašajo vsakoletni stroški za obdelovanje travnika 935 K, dočim je pridelek vreden 3291 K.
Od drugih režijskih stroškov, ki obtožujejo izrabo zemlje, odpada (po velikosti zemljišča in intenzivnosti rabe):
1.	Od stroškov za poslopja (obresti, amortizacija, zavarovalnina, popravila):
na njivsko zemljo 352 K „ travniško „	548	„
2.	Od stroškov za stroje in orodja (obresti, amortizacija, popravila):
na njivsko zemljo 140 K „ travniško „	60	„
3.	Od davkov:
na njivsko zemljo 192 K „ travniško „	298	„
4.	Od splošnih stroškov:
na njivsko zemljo 470 K „ travniško „	240	„
Tako se razdele ti izdatki na sledeči način: na njivsko zemljo pride 1154 K, na travniško zemljo pa 1146 K.
Če seštejemo izdatke za obdelovanje in režijske stroške, dobimo za njivsko zemljo 4764 K izdatkov in za travniško zemljo 2081 K. Z ozirom na vrednost pridelka imamo pri njivski zemlji 679 K
izgube, pri travniški zemlji pa 1210 K čistega prebitka.
C. Sadje rej a.
Obrestovanje in amortizacija osnovne glavnice 72 K „	„	„ za klet in posodo 360 „
stroški za delo..................... 548. „
skupno torej . . 980 if Vrednost pridelka in stroške vzamem tukaj z ozirom na izredno letino 1908 in z ozirom na pridelke prejšnjih let za 3 leta namesto za dve in tako dobim povprečno na leto čistega prebitka iz sadjereje in sicer v ekstenzivnem obratu, v znesku 307 K. — Tukaj vporabljeni način zaračunanja povprečnega letnega pridelka pri sadju, kakor tudi letnemu povprečju pri izdatkih bolj odgovarjajoči nastavek, oziroma stroški za hlevsko in umetno gnojenje, to so edine izjeme od natančno pisanih zapiskov iz let 1907. in 1908., ki tvorijo tukaj sicer izključno podlago.
Iz teh računov uvidimo torej, da imamo pri zemeljski vrednosti njive obrestovanje 6'43 % v našo škodo, pri travniku pa 7'36% dobička v našo korist. Kot prosta glavnica zemljiščne glavnice nam ostane torej — pri medsebojni zvezi glavnih kultur, travnika in njive, v našem valovitem kraju in kakih 450 m nad morjem — znesek 861 j$T, kar je k večjemu 3T odstotka; pri tem obrestovanju pa je udeležena
njivska zemlja z — 2 5 odstotka, travniška „ s + 4’5	„
sadjereja	s + 1-1	„
Iz tega lahko posnamemo sledeče:
1.	Med gospodarskimi uspehi na travniku in na njivah je velikanski razloček.
2.	Sadjereja vpliva zelo ugodno na vrednost pridelka s svojim + 1-1 odstotka
3.	Vidi se pomanjkanje zemljiške rente v ožjem pomenu besede, kajti obresti osnovne glavnice (32 odstotka) so za zelo mnogo pod navadnimi obrestmi na hipoteke.
Ni namen teh vrstic pokazati, v koliko vpliva navadna in po deželi običajna živinoreja spreminjajoče na te rezultate. Zaradi popolnosti pa se sklicujem na v tem listu priobčen račun stroškov za izdelovanje kmetijskih pridelkov, ki kažejo pri gospodarstvu u ugodni legi stroške za 1 kg mleka v znesku 27'8 vinarja („Gospodarski Glasnik", 1909, štv. 17, str. 131). Torej se lahko uvidi na prvi
pogled, da pri sedaj običajnih cenah in pri tako velikih režijskih in obratnih stroških ni mogoče misliti na to, da bi živinoreja ugodno vpivala na agrarno produkcijo.
(Je se bodo take posamezne preiskave še potrdile s tem, da bo prišla po istih potih večina naših kmetovavcev do enakega prepričanja o rentabiliteti njihovih posestev, potem bo dobra bodočnost le v sledečem: njive se morajo omejiti še bolj na ravnine in nižine, kjer se lahko uspešno in v veliki meri obdelujejo s stroji; na drugi strani pa se mora razširiti pridelovanje krme in pravilno gospodarjenje s travniki in pašami po bre-govitih in gričnatih krajih, kakor se mora tudi gledati na primerno živinorejo. Samo Če še bodo vrata naših še vedno tako zatohlih, temnih in dušnih hlevov odprla, če bodo hlevi začeli biti našim živalim zavetišča in ne ječe, če bomo poklicali na pomoč silo dajajoče sonce in prsi Šireč diven zrak naše lepe dežele, kolikor bo to sploh mogoče, pri rasti naše živine, samo potem si lahko mislim, da bomo dobili od naših obratov tako zelo potreben dobiček in da nam bodo postali tudi ceneji.
S tem, da si mislimo, bolj ko doslej, poljedelca res na polju, živinorejca pa prestavljenega na breg in hrib, se postavljamo na stališče izrečne delitve agrarne produkcije, prekinemo vso zvezo s Btarim geslom: „prideluj sam vse, kar potrebuješ"— in zastopamo stališče: „izdeluj samo to, kar lahko prodaš".
Tako vodimo naše kmetsko obratovanje vedno bolj in bolj iz starinskih zidov domačega gospodarstva, a mu sicer ne vzamemo kontinuitete gospodarjenja, ampak le skršimo sklenjeni krog njene v sebi završene produkcije, ki se vedno obnavlja.
Mi motimo ravnovesje — a ga tudi izenačimo; na modernem temelju, v znamenju novega časa, v znamenju in s pomočjo prometa. Ta se naj vrši med poljedelcem v nižini in na ravnini ter med živinorejcem v gorah, naj menjava njune pridelke in vodi, kar imata oba preveč, na svoja križišča, kot za konkurenco zmožne pridelke dobrih obratov. Smo-treni zvezi kmetovavcev pač ne bo posebna težava, z zadruženimi uredbami preprečiti posezanje zunaj stoječe špekulacije v ta promet in tako podraževanje pridelkov.
Če nahaja tehničar sredstva in pota, da razteza z vedno napredujočo, ekonomično zboljšavo transportnih sredstev niti prometne mreže vedno dalje in jih vedno bolj na gosto razpreza, potem se lahko tudi produkcijske stroke ločijo in primerno osredotočijo tam, kjer so tla za njihov ugoden razvoj najbolj primerna.
Sadovi take razširjatve prometa bodo tako koristili splošnosti. In ž njimi zvezano povišanje kmetijske zemljiške rente še celo. Ta bi ne pomenjala tako zelo pomnožitve agrarnega premoženja, ko povzdigo splošnega Človeškega blagostanja; saj je ravno kupovalna moč kmetijskih slojev ob enem odločujoča pri veliki večini industrijelnih konjunktur.
P. Michelitsch.
Samooplodba—tuja oplodba—po-dedovanje.
(R. Steppes-Monakoro.)
V zadnjem času so začeli pri poljedelstvu posvečati vedno več pozornosti rastlinorejskim poskusom; že najnavad-nejše rastlinorejske uredbe so dokazale, da imajo brez dvoma ravno tako velik vpliv na čiste pridelke zemlje ko obdelovanje polja, gnojenje i. t. d. V kljub temu pa se mi zdi, da se uspehi, ki se lahko s tem dosežejo, še tu in tam deloma podcenjujejo in da se težkoče, ki so v zvezi z vzrejo rastlin, precenjujejo; potrebno je namreč, da bi se navadno rastlinorejsko delo pri kmetovavcih še bolj razširilo. Da precenjujejo kmeto-vavci težkoče pri vzreji rastlin, to prihaja od tega, ker iz večine še nimajo pravega pojma o tem delu, kakor bi ga naj vršil preprost kmetovavec; saj ne gre tukaj — kakor ljudje navadno mislijo — za to, da bi se ustvarile nove vrste; to je delo pravega rastlinorejca; tako delo sem v tem listu že opisal in pokazal, da odpira vsakemu kmetovavcu razsežno polje delavnosti v vzreji rastlin, če se za to stvar le zanima.
Torej bo menda zadoščalo, če opozorim tukaj še enkrat na to, da delamo pri navadnem obratu samo na to, da si ohranimo kako vrsto s posebno - skrbjo pri pridelovanju, žetvi, mlatitvi, čiščenju in shranjevanju kolikor se da čisto, a tudi na ohranitev, oziroma zboljšavo vrednosti z izbero klasja, oziroma rastlin. Torej obstoja to delo v izberi za naše določene razmere* najbolj pripravnih vrst, za ohranitev lastnosti teh vrst, ki jim dajejo posebno ceno in vrednost in za zvišanje in množenje teh dobrih lastnosti.
S to izbero vrst bi bilo rastlinorejsko delovanje končano, ko bi vplivi podnebja in druge razmere ne povzročile z ozirom na prvotno kakovost in porabnost sprememb, ki so izkraja sicer še neznatne, ki pa se včasi tako zelo razširijo in imajo posledice, ki so za dobiček pri pridelovanju kake vrste lahko zelo pogubne. A tudi način, kako se naše rastline razmnožujejo, povzroča take spremembe na ta način, da je „po večji ali manjši zmožnosti podedovanja lastnosti kake rastline na potomcih nova rastlina svoji materi bolj ali manj popolno podobna." (W. Edler, Jena.)
Kateri vplivi pa povzročajo one spremembe, ki jih naj ne iščemo v zunanjih, podnebnih vzrokih, ampak v moči podedovanja?
Naša znanost o podedovanju je še precej pomanjkljiva, toliko pa se je že zagotovo spoznalo, da je način podedovanja odvisen od načina oplojanja. Tako podedujejo rastline s samooplodbo, to je one, ki imajo v svojem cvetju možke in ženske kali ob enem, mnogo bolj sigurno, ko one s tujo oplodbo, pri katerih se prašek z ene, ki ima le možke kali prenese na drugo, ki ima ženske kali za oplodbo (z vetrom, žuželkami in umetno). Oglejmo si torej, kako stoji ta stvar pri posameznih važnejših kulturnih rastlinah.
Krompir se v kmetijstvu razmnožuje s sajenjem gomoljev, ki so deli materne rastline, podzemeljski odebeljeni vršički,
narejeni od matere s poganjki. Tukaj imamo torej popolnoma nespolno razmnoževanje. Nemogoče je, da bi tukaj kaka rastlina vplivala na lastnosti druge. Zato imajo hčerini gomolji tudi iste lastnosti kakor materini (izvzete so varija-cije poganjkov). Če se ti hčerini gomolji zopet posade, potem so rastline, ki se iz njih razvijejo, „materne rastline prejšnjega leta", samo da rastejo — umetno razdeljene na več posameznih — na različnih krajih naprej. Tudi sedanji hčerini gomolji so enaki prvotnim maternim gomoljem; mogoče so po velikosti različni zaradi spremenjene zemlje, imajo mogoče tudi še kake druge male spremembe zaradi različnih podnebnih in zemeljskih razmer, one lastnosti, ki se dado podedovati, so ostale nespremenjene. — Po takem, bi morala vrsta krompirja, ki smo jo spoznali za najboljšo, trajno obdržati svojo vrednost in porabnost za sajenje. Vsak kmetovavec pa ve, da se to ne godi, da po kratki dobi — kakršne so pač razmere — postane bolj mala in da se je lotijo razne bolezni. Vzroka za to ne moremo po vsem, kar smo zgoraj povedali, iskati v spolnem vplivu; v resnici imamo v tem slučaju počasno odmiranje, starost in slabost. Pri krompirju neha torej vzrejno delo kmetovavca takoj, ko je izbral primerno vrsto. Naloga vzrejevavca rastlin pa je, da skrbi s spolnim razmnoževanjem, oziroma s križanjem raznih vrst za nove oblike, ki bi naj nadomestile stare. Sicer so poskušali z navadnim vzrejevalnim delom, z izbiranjem samih velikih, zdravih gomoljev, z izbiranjem gomoljev, ki so imeli posebno mnogo škrobo i. t. d., vzrediti posebne lastnosti, a ti poskusi so ostali brez uspeha, k večjemu, da se je vsled samih dobrih lastnosti in močnih rastlin povišal pridelek, podedovalo se ni nič. Življenska moč se pri tem navadnem načinu razmnoževanja počasi izgubi, tako da smo trajno navezani na vzrejevavca krompirja.
Repe se razmnožujejo spolno; ker se oplojajo s tujo pomočjo, je pri njih spreminjavost zelo velika. Možki (prašnik z meškom in prahom) in ženski (plod-nica z vratom in brazdo) cvetni deli so pri njih v raznem času spolno godni; zato oplodi jeden cvet drugega. Če nastopijo že zaradi te tuje oplodbe v istem polju razne zmene, potem se nam pač ni treba čuditi, da bomo dobili križane vrste, če so kje v bližini posejane različne repe. V navadnem gospodarstvu se preprečevanje križanja s tem, da se zabranjuje pristop tujemu cvetnemu prašku in da se vedno skrbno izbirajo repe za seme, ne more popolnoma izvršiti. Torej smo tudi tukaj navezani na reporejca. Menim, da lahko tukaj opravičeno stvarim prod tem, da bi se repno seme kupovalo le pri tvrdkah, ki ga pridelujejo na debelo, ne da bi seme pozorno izbirali; repno seme se naj kupuje le pri znanih vzreje-vavcih.
Žita se razmnožujejo spolno; deloma pa tudi s tujo oplodbo.
Če najdemo kje kako posamezno rženo rastlino, bo le redkokedaj imela dobro in lepo razvit klas. Že na tem se spozna, da se razmnožuje rž, kakor je pač splošno znano, s tujo odplodbo. K temu še prihaja to, da je v grdem
vremenu prenašanje cvetnega praška od ene do druge rastline zelo otežkočeno, ker se cveti potem ne odprejo. Na eni strani velika variabiliteta (spreminjavost) če je mnogo različnih vrst rži posejanih na enem kraju, na drugi strani pa velika redkost klasov, ker so v grdem vremenu ostali zaprti, vse to je krivo, da nahajamo pri rži vedno in najbolj pogosto med vsemi žiti nepriljubljene oblike, da se žito tako rado „zmeni". Tako prihaja tudi, da dela rž med vsemi žiti vzreje-vavcu največ težave. A tudi preprostemu kmetovavcu se odpira tukaj širno polje navadnega in preprostega vzrejevalnega delovanja, če hoče svojo rž imeti čisto, če noče dobiti poleg dolgih kratke klase, poleg redkih goste, poleg štirioglatih okrogle, poleg dolgoresnih kratkoresne, poleg klasov z golgim osjem take s kratkim. Ge je že za umnega vzreje-vavca težavna reč, doseči pri rži določene lastnosti, potem je še v obratu tem težje, ohraniti kako vrsto čisto, posebno ker to onemogočuje sosednja njiva, na kateri je kaka druga vrsta rži. Poleg redne izbere iz osamljenih nasadov in sejanja te rži po poljih, ki so oddaljena od njiv, poleg izločevanja vseh manj vrednih vrst morajo vzrejevavci rži gledati pred vsem na to, da se v določenem kraju seje samo ena vrsta rži in sicer ona, ki se je najbolj obnesla.
Pšenica, ječmen in oves so mnogo bolj trdni in ne delajo pri vzreji čistega in enotnega semena takih skrbi, ker se oplodijo sami.
Pri pšenici je vreme brez kakega vpliva na oplodbo; če je lepo, se odpro rese zjutraj med 4. in 6. uro na široko, vendar pa se je odplodba (brazde s cvetnim praškom istega cveta) izvršila že, predno so stopili meški iz res; če pa je vreme slabo ali če je mrzlo, potem se vrši oploditev v popolnoma zaprtih resah.
Pri ječmenu imamo navadno tudi samooplodbo. Po konci stoječe vrste ječmena (27. dist. erectum) se oplodijo vedno same, kimajoči ječmen (27. dist. nutans), ki odpre svoje rese bolj na široko lahko dobi, kakor menijo nekateri, v zgornje in spodnje cvete klasa tudi tuj cvetni prašek.
Tudi oves se izvečine oplodi sam; Fruwirth pa meni, da je pri njem tuja oplodba ravno tako in še prej mogoča ko pri pšenici ali ječmenu. Oves odpre svoj cvet med 3. in 6. uro popoldne, ki se oprašijo na ta način, vsaj navadno, da počijo meški s cvetnim praškom nad brazdami predno pridejo iz rez.
Da nastopijo ne le pri rži, ampak tudi pri drugih žitnih vrstah sčasoma vedno male spremembe, to je znano. Ne smemo pa jih prezreti, ker se lahko počasi bolj razvijejo in popolnoma izpodrinejo boljšo izdatnejšo vrsto slabo. Proti temu se da mnogo opraviti s poskusnim sejanjem posameznih vrst.
Počasna „zmena“ se torej vedno vrši. Jaz pa menim, da sem v dosedanjem dovolj jasno pokazal, da so odvisne prenosne lastnosti, ki jih lahko podeduje od sejane vrste ona, ki izraste, od načina oplodbe, v veliki meri od tega, ali ima rastlina samooplodbo ali pa se oplodi s tujo pomočjo, prepričan sem tudi, da
sem, kakor že prej, navedel na kratko sredstva, s katerimi si lahko zajamčimo visoke, lepe pridelke in čiste sorte: za žitorejca je zelo hvaležna naloga, če si z lastnim delom (zavarovanjem pred mešanjem, sistematično izbero zrnja, porabo najtežjih zrn za seme, posebno pa z izbero klasov in latov) ono vrsto, ki jo je na podlagi poskusnega sejanja spoznal kot za svoj kraj najboljšo, ohrani v njeni kakovosti, oziroma, da njene dobre lastnosti še zviša.
Če pomisli, da je poleg splošne zmene merodajen še pri raznih vrstah žita različen način oplodbe, bo mogoče marsikateri kmetovavec, ki je doslej p o-m o to m a mislil, da se v tej stvari ne da nič storiti in spremeniti, uvidel, da se tukaj uspehi res dajo doseči in da je — posebno še pri rži — pravzaprav njegova dolžnost, da ravno tako, kakor smo doslej opisali, če se hoče obvarovati razočaranja in škode. In kakor rečeno: trud se pri tej stvari dobro poplača.
Koliko mleka dajejo razne pasme goveda na Štajerskem.
(Napisal A. G s timer.)
(Dalje).
Ge se k sklepu drznem podati še par proračunov za krmo pri murodolkah, potem moram reči, da se mi ti proračuni zde zanesljivejši ko dosedanji, ker so tukaj razmere bolj preproste. V hlevu prvega štajerskega kontrolnega društva se daje povprečno od dveh mer krme, ki lahko veljata kot povprečje za celo leto, kakih
5-	55 kg škrobove vrednosti z 0 81 kg razredčene beljakovine; na dan prihaja
6-	8466 kg mleka ali za 100 kg škrobove vrednosti kakih 105 kg mleka. Na Neuper-jevem dvoru so se krave po letu 1906. in 1907. pasle in so dobivale skoro osem mesecev vsak dan po 14 kg sena in 1 kg ječmenove moke (sedaj dobivajo namestu nje kaka 2 kg otrob), t. j. 5'85 kg Škrobove vrednosti z 0 827 kg razredčene beljakovine; če pustimo, da veljajo te številke tudi za čas paše, potem dobimo na 100 kg škrobove vrednosti kakih 118 kg mleka. Na Grabnerhofu se krma ne odmeri individuelno, a na podlagi večletnih izkušenj se je dognalo, da se porabi na dan ne celih 16 kg sena za glavo. Če vpoštevamo različno velikost obeh pasem na Grabnerhofu, potem pač ne bomo mnogo pogrešili, Če nastavimo za muro-dolke 16 5 kg, za pincgavke pa 16 kg sena. To bi bilo v letu 1907., ko je bilo v hlevu povprečno 28 murodolk in 19 pincgavk, na dan povprečno 15'70 kg sena na glavo; pri tem pa moramo pomisliti, da so tukaj obravnavane stare krave pač več pojedle ko mlade. Torej sem zgore vzel pač prej premalo ko preveč. 15-5 kg krme (pri tem računam vedno eno tretjino otave, kakor sem delal doslej) za murodolke pa je 5-66 kg škrobove vrednosti z 0-814 kg razredčene beljakovine. Da lahko smatramo to število kot letno povprečje, moramo seveda vzeti, da se na paši dobi tudi ravno toliko škrobove vrednosti. To pa se res dobi, kajti 5‘66 kg škrobove vrednosti je že v približno 53 kg zelene trave, ki ima samo 10 6 kg suhih snovi, dočim jih ima 15-5 kg sena že nad 13 kg. Mleka dajejo murodolke dnevno 7 kg, tako da dobimo, če so izpolnjeni vsi zgore
navedeni pogoji, iz 100 kg škrobove vrednosti kakih 124 kg mleka. Torej prekaša Grabnerhof tudi v tej stvari vse druge obrate.
Po zelo poučnem članku Raidla v tem listu (leta 1903.) ni med murodolkami in muricodolkami nobenih bistvenih razločkov, gojile so se, kakor lahko pristavimo, vse za isti plemenski namen, namreč kot najboljša vprežna živina vzhodnjih Alp, ki se da tudi dobro izpitati, ki pa ni ravno zelo dobra za molžo. Kako bi se naj pri taki vzreji vzgojili dve različni pasmi, nam ni ravno zelo umljivo. Geslo, ki ga nasvetuje Raid el: Proč z igračkanjem z barvami in reja na kakovost, to je tudi temeljna misel tega delca. Upravičena bi bila taka razločitev pasem le tedaj, če bi se eno ali drugo pleme skušalo vzrediti samo za molžo, ali že š čisto pasemsko vzrejo ali pa s križanjem. Muri-čina dolina, ki rabi tako zelo mnogo svežega mleka in ki ima tako ugodno zvezo za izvoz, bi bila pravi kraj za to. Križanje je, kolikor je meni znano, po postavah, ki veljajo še vedno za to, dovoljeno, da bi se to dalo doseči tudi š čisto vzrejo, to trdi Kaltenegger sam za murodolke, ko pravi (Osterr. Rinder-rassen I, 6, str. 95.), da je med murodolkami zelo mnogo krav, ki so zelo podobne tirolkam. Z rejo in umnim oskrbovanjem bi se murodolke tudi lahko vzredile za tako dobro molžno pasmo. Za to pa bi se ne smela vzeti najlepša, najbolj razvita živina, ki daje več mesa ko mleka.
V mojem materijalu se ta vpliv mleka ne kaže nikjer. Zgore navedene murico-dolke so res v gospodarstvu, kjer so tudi algajke in montafonke, tako da lahko sumimo, da so križanke, a v njihovi mali množini mleka, 2237 kg mleka = 88-26 kg tolšče ni o tem nobenega sledu. Torej spadajo vse tukaj obravnavane živali pač še v staro smer, tako da lahko vzamem brez pomiselka obe pasmi za eno in tako izračunam povprečje za obe. Tako smo dobili 119 glav z 229 kontrolnimi leti, vsaka z 2272 kg mleka po 3-95 odstotkov = 89-74 kg tolšče.
3. Marijadvorke.
Med člani prvega štajerskega kontrolnega društva imajo trije tudi marijadvorke, izvečine po Spodnjem Štajerskem. Skupaj jih je 9 z dvajsetimi kontrolnimi leti, 50.092 kg mleka z 1838-86 kg tolšče ali povprečno na leto 2505 kg mleka po 3-67 odstotka s 91.943 kg tolšče. Torej prekašajo murodolke v kontrolnem društvu za 380 kg mleka in kakih 10 kg tolšče.
Razun tega še poznam podatke iz štirih drugih obratov, žalibog samo iz let 1900. do 1902. Poznejše, ki so, kakor sem izvedel, mnogo bolj ugodni, bom priobčil o drugi priliki. V prvem se sicer ne molze za poskušnjo, a lastnik mi je lahko iz svojih zapiskov navedel množino prodanega in v gospodarstvu porabljenega mleka in sicer za dobo dveh let. Meni se ti podatki zde vsaj tako zanesljivi, kakor oni, ki jih dobimo pri poskudhem molzenju. Skupno je tam 28 krav; če* vzamem za 24 telet (to je navadno povprečje) po 350 kg (Washietl v listu „Karntner landwirtschaftl. Mitteilungen" 1908, str. 104. računa po 430 l) potem dobimo skupno na leto 67.200 l, ali na
glavo povprečno 2400 l. — Menim, da lahko za to nastavim brez pomiselkov primerno število kilogramov, namreč 2475, ker se mleko ni merilo toplo pri molži, ampak šele mrzlo pri prodaji. Ta čreda je sicer že zato na slabšem, ker se tukaj stare krave niso dale odločiti od mladih. Krmi se zelo dobro, po leti je paša, najlepša, kar sem jih videl, po zimi se daje le seno in k njemu po 0*5 kg rženih otrobov in 0*30 kg suhega mlata. Krma je torej približno enaka ko v Neuperbofu (pri murodolkab), mleka pa je več. Za splošno povprečje računam to čredo, kakor moram po podatkih, za dve obratni leti ali 56 (2 X 28) kontrolnih let.
Pri drugih čredah so bili lastniki tako ljubeznjivi, da so mi dali prvotno in najboljše gradivo, to je zapiske o različnih poskusnih molžah, na razpolago. Jaz sem potem sam vse preračunal in naredil potrebna letna povprečja. Pri tem sem bil zelo oprezen in sem računal poskusne molže vedno v sredi njihove periode. Nadalje sem skušal izpuščati tako malo krav, kolikor se je sploh dalo. Pri nekaterih se namreč nahajajo pomanjkljivi podatki, ker so bile na planši ali na pristavah.
V	takih slučajih sem računal možno sredino med zadnjo poskusno molžo in prvo naslednjo. To je res nekoliko nenatančno, a jaz sem upal, da bom s tem pravo povprečje tembolj natanko pokazal, kakor če bi te krave, ki so bile večkrat med najboljšimi, kratkomalo prezrl. Tako se ravna večkrat pri enakih računih, ta navada je splošna in dopustna. Tako so sledeče črede prej na slabšem ko na boljšem. II. je mala čreda sedmih glav z 9 kontrolnimi leti, ki so dala povprečno 2555 kg mleka; pri malih čredah so povprečja iz lahko umljivih razlogov navadno večja.
V	čredi III. je dalo 19 glav v 45 kontrolnih letih skupno 101.634 kg mleka, torej povprečno 2259 kg na leto in glavo; v čredi IV. je dalo 50 krav v 114 kontrolnih letih povprečno po 2195 kg na leto. Ta čreda ima menda zelo visoko množino tolšče v mleku; 29. marca 1901 je tuja, popolnoma nepristranska oseba preiskala mleko opoldanske molže in dognala v njem 5 odstotkov tolšče. Po zelo natančnem poskusu je dalo 217*15 kg mleka od 16. septembra in 6. oktobra 1902 skupaj 13 85 kg surovega masla, kar je 51 odstotka, tako da lahko tukaj mirno računamo nad 4*5 odstotka tolšče. Letno povprečje tolšče znaša pri celi čredi pač nad 4 odstotke, torej daje ta hlev, dasi manj mleka, vsaj ravno toliko tolšče, ko drugi. Ta obrat daje v krmi zelo malo beljakovine, po zimi, kakor je pokazal res da nezanesljiv račun, na 1000 žive teže le približno 1 kg prebavne beljakovine (Kellner zahteva približno 130 kg) pri 8'5 kg škrobove vrednosti, kar bo menda zadoščalo; vkljub temu doseza zelo lepe uspehe: 116 kg mleka na 100 kg škrobove vrednosti. To je zopet lep dokaz, kako dobro izrabijo krmo marijadvorke, kar se je sicer pokazalo že leta 1903. na razstavi v Celovcu.
Če posnamemo vse, potem imamo kot zastopnice marijadvork 113 glav z 24-4 kontrolnimi leti in 563.597 kg mleka, torej pride na vsako glavo na leto 2.310 kg mleka. Vsebine tolšče ne morem natanko navesti, vendar se ne bom mnogo zmotil,
če pravim, da je tolšče v mleku marijadvork približno toliko, ko pri murodolkah, torej kaki 4 odstotki. To bi dalo povprečno na glavo približno 92 kg. Torej prekašajo pri mleku nekoliko murodolske in muricodolke, kar pravi sicer že starina Hlubek (Ein treues Bild des Herzog-thumes Steiermark, štr. 191). Torej to, kar se je v novejšem času pisalo o mali množin^ mleka pri kravah žemeljske barve, za Štajersko tudi ne velja; da ne velja za Koroško, to je dokazal že Washietl. Nadalje so dale zgore navedene zastopnice te pasme še 85 37 odstotka telet (največje število pri vseh pasmah), namreč 350 telet v 410 letih. Od teh je bilo 50*58 odstotka teličkov, 49'42 odstotka pa teliček. 71 teličkov je tehtalo povprečno 36 69 kg, 63 teliček pa 34 46 kg 40 starih krav v navedenih čredah je tehtalo povprečno 603*5 kg, to pa je več ko navadno povprečje pri ti pasmi, kajti 105 krav iz drugih čred, ki so vpisane v rodovnik v Neumarktu, je imelo 551 68 kg (kakor vedno v prvih petih mesecih po otelitvi), torej približno 57 5 kg povprečno na leto.
Druga poročila o množini mleka pri tej pasmi lahko dobivamo od koroškega kontrolnega društva To obstoja od 1. januarja 1904. in je leta 1907. (kakor kaže pregled Washietla v listu „Karntner landwirtschaftliche Mitteilungen“ 1908, str. 104) zaključilo 611 posameznih letnih poskusnih molž. Povprečje je bilo 2.431 kg (ne litrov, kakor bi lahko sklepali iz pregleda) po 3*75 odstotka, t. j. 91*17 kg tolšče. Največji obrat je imel 139 kontrolnih let po 2.175 kg, drugi 2.116, potem 2.296, 2.292 kg i. t. d. Leta 1905. seje celo leto za nagrade molzlo po celih hlevih z več ko 10 glavami („Karntner landwirtschaftliche Mitteilungen* 1906, str. 146). Tedaj je imel najboljši hlev 2.428 kg po 3*85 odstotka pri 14 kravah, najlabši pa 2.213 kg po 3*85 odstotka hlev s samo 7 glavami pa res da 3.057 kg. Vse to so številke, ki so v primernem razmerju z zgore navedenimi. Pri štajerskih plemenih navajajo pri samostanu Šent Lambert za leto 1904. 2.509 kg, za leto 1905. 2.120 kg po 4*01 odstotka tolšče, pri Zedlacherju v istem času 2.300 kg po 4*22 odstotka in 2*414 po 3*80 odstotka tolšče. Torej prekašajo Štajerska plemena koroška glede vsebine tolšče pri mleku. Zdi se mi tudi, da sem pri Zedlacherju videl krave s tako lepimi životi, ko nikjer drugje.
Torej se vidi, da so marijadvorke poleg svojih drugih dobrih lastnosti, lepe velikosti, dobre porabnosti za vprego in pitanje, neprimerne kakovosti mesa, zelo dobre tudi za molžo. Samo obžalovati moramo, da jih ni že davno natančno preskusila kaka deželna kmetijska šola. Na teh imamo murodolke samo na eni, pincgavke pa na treh. Lahko pa trdimo, da bi Štajerske govejske pasme mnogo-boljše poznali, ko bi se na teh zavodih še na ostalih dveh namestu pincgavk redile marijadvorke.
4. Pincgavke.
Ta pasma je bila še pred nedavnim na Štajerskem zelo moderna, tako, da je nahajamo zastopano v mnogih obratih. Pri prvem štajerskem kontrolnem društvu je šest takih obratov. V vseh skupaj je 96 glav s 162 kontrolnimi leti, v katerih
je dajala vsaka po 2.193 kg mleka po 3*76 odstotka == 82*49 kg tolšče. Med posameznimi hlevi so seveda veliki razločki, tako ima na primer a) 62 kontrolnih let po 1.716 kg mleka po 3 91 odstotka = 67*05 kg tolšče in izrablja krmo tako, da daje 100 kg mleka na 100 kg škrobove vrednosti; b) ima le pincgavke, 19 glav s 35 kontrolnimi leti in 2 395 kg mleka po 3• 76 odstotka = 89*95 kg tolšče na 100 kg škrobove vrednosti daje po 118 kg mleka; najboljši pa je obrat c) s 15 iz-veČine po sejmih nakupljenimi živalmi s 40 kontrolnimi leti po 2.729 kg mleka s 3*69 odstotka 100*73 &<7 tolšče in 133*5kg mleka za 100 kg škrobove vrednosti.
Izven kontrolnega društva še poznam pridelek jedne najboljših čred na Spodnjem Štajerskem, žal da samo iz let 1900. do 1902. (tudi tukaj upam, da bom svoje-časno lahko prinesel tudi novejše podatke); skupno je 17 krav z 41 kontrolnimi leti, ki so dale skupno 94.953 kg mleka, v 65.402 kg je 2.616*35 kg tolšče, kar daje povprečno 2.316 kg mleka po 4 odstotke =s= 92*64 odstotka kilogram tolšče. 16 starih je tehtalo povprečno 567*5 kg na 100 kg škrobove vrednosti v krmi je prišlo 116 kg mleka.	____ (Pride še).
Poraba krompirja pri pitanju svinj.
Pred nedavnim časom je dal nemški kmetijski svet prirediti in voditi natančne preiskave o vplivu tolšče v krmi na produkcijo mleka pri kravah. Tem poskusom so sledili sedaj natančni in praktični poskusi o reji in hrani svinj, pri katerih je šlo na eni strani za to, da se pokaže prebavnost večjega števila raznih vrst piče, na drugi strani pa za poskusno pitanje rastočih svinj. Ko so se sestavljali načrti za te poskuse, se je postavilo pravilo, da mora biti gospodarski namen, doseči produkcijo svinjskega mesa s kolikor mogoče enotno pičo. Pri tem se je posebno gledalo na krompir, nanj tudi zato, ker se pri žganju vedno manj in s slabšimi uspehi rabi. Ob enem bi še naj dognalo, pri kateri množini beljakovine kot najdražje redilne snovi svinje krompir najboljše izrabijo. Te poskuse je vodil tajni dvorni svetnik prof. dr. Kellner (Mockern) znan veščak na polju vede o hranilih. Ti poskusi so se vršili na 17 krajih sočasno. Po en oddelek povprečno štirih svinj se je s paralelnim oddelkom vred krmil s pičo, ki je imela več beljakovine, drugi oddelek s tako, ki je je imela manj. Tako se je opazovalo skupno v 64 oddelkih 256 svinj vso dobo štirih mesecev, v kateri so trajali poskusi. Kot dodatki močne krme so bili na razpolago: v 10 obratih posneto mleko in sirotka, v 9 moka iz mesa, v enem moka iz rib, v 16 žitni zdrob in raznovrstna moka, v 2 obratih zdrob od ježičnatih sadežev in v 4 obratih ostanki pri izdelovanju olja. Velika večina svinj je bila iz velike bele žlahtne pasme (Yorkshire), oziroma križank ž njo. Začetna teža svinj je bila med 34 in 97 kg', čas pitanja je trajal od 56 do 140 dni. Pri vsakem poskusu je bilo udeleženo tudi poskuševališče. Množina in vsebina hrane se je vedno natanko dognala in zapisala, ravno tako
ostanki hrane, zvišana teža in hlevska toplota. Pri poskusih so izhajali z množino beljakovine, ki jo je za pitanje svinj navedel Kellner, po katerem mora imeti vsakdanja pida svinj za 1000 kg žive teže:
Pri teži živali 50 kg, 4.5 kg prebavne beljakovine in 32 kg škrobove vrednosti; če je žival težka 90 kg, pa 3 kg prebavne beljakovine in 25-5 kg škrobove vrednosti; če tehta žival 130 kg, mora dobiti na dan 2 40 kg prebavne beljakovine in 19-8 kg škrobove vrednosti.
Poskusi so pokazali, da dajanje večjih množin prebavne beljakovine, ko je tu navedena, ne prinaša nobenih gospodarskih koristi. Zvišanje beljakovine za 20 odstotkov je ostalo prav brez vsakih posledic. Če pa se je znižala doza beljakovine, se je takoj znižala tudi živa toža svinj, ali pa je le zelo počasno napredovala. Posebno zanimivo je bilo, da se je krompir vseskozi izborno porabil. Pri 5 poskusih je znašala škrobova vrednost krompirja celo 50 do 70 odstotkov skupne škrobove vrednosti piče. Pri teh poskusih se je krompir dajal oparjen in v veliki množini se je, seveda, če je bila krma okusna in je žival rada jedla, izrabil v istem razmerju ko v malih množinah. Ti poskusi bo nas splošno poučili, da se da telesna teža svinje zvišati za 100 kg s krmo, ki ima 315 kg škrobove vrednosti in 48 kg prebavne beljakovine.
Stroški za dosego 100 kg prirastka pri živi teži so bili različni po krmi in različni njeni tržni ceni. Povprečno so znašali 86‘58 K. Pri večini poskusov, pri katerih se je dajalo manj prebavne beljakovine, ko je po zgore opisanem potrebno, so bili ti stroški daleko večji nad to povprečje. Če se naj izpitajo približno 50 kg težke svinje in če se naj njihova teža zviša za 75 kg, potem so stroški za pitanje ravno pokriti, če se lahko proda 50 kg žive teže pitane svinje za 44 46 do 49'14 K brez vsakega odbitka. Ker pa je tržna cena v resnici večkrat mnogo manjša ko tukaj navedena, se v takih slučajih ne more govoriti niti o skromni porabi in izrabi v kmetijstvu izdelanih krmil in doma pridelane piče. Zastonj ne mara nihče delati ali vedno doplačevati k svojemu delu in tako se to tudi od kmeta ne more zahtevati.
Pri teh poskusih se je dognalo, da je 100 kg krompirja pri pitanju svinj vrednih 3 K 50 v in da lahko pri tej ceni, tekmujo krompir kot svinjska piča z drugimi pičami. Cena za posneto mleko je bila pri teh računih 3-50 K in cena sirotke 1 K 11 v za 100 kg. Svinja se je zaračunala kot glavnica 87 K 75 v in splošni stroški brez velikega rizika pri reji svinj na 20 K 98 v, znesek, ki je bil posnet iz dejanjskih razmer v nekem normalnem obratu. Poskusi so tudi pokazali, da se pri raznih vrstah piče niso mogli opaziti specifično ugodni ali neugodni vplivi. Poleg klanja je bila kvaliteta kolin bolj odvisna od individualnosti svinj ko od vrste piče.
Želeli bi samo, da bi se naši bravci po potrebi ozirali na te podatke, ki so prišli samo iz praktičnih gospodarstev in ki so v praksi potrdili rezultate Kellner-jevih znanstvenih raziskovanj, in jih upoštevali.
Prednosti pravilnega ravnanja z gozdom.
Višji ozir na ohranitev gozda, ki je za splošne kulturne koristi posebno po goratih krajih zelo važna, mora gledati tudi na to, da se vgozd kolikor toliko primerno oskrbuje. Čim bolj se pazi na lesne rastline od onega Časa, ko so posejane do one dobe, ko bodo začele prinašati korist, tem večji je pri gozdu gospodarski uspeh in dobiček. Oskrbovanje gozda je v oni dolgi dobi, ki jo rabi za to, ta popolnoma doraste, različno po stadiju razvoja, v katerem se ravno nahaja. Če smo naravno ali umetno pogozdili kako zemljo, moramo pred vsem s sajenjem dopolniti razne lehe, ki so nastale s tem, da so odmrla posamezna drevesca ali večje število drevesec, s tem, da posadimo tam nova, primerna drevesca ali cele skupine, moramo odstraniti prehitro rastočo travo, plevel in grmovje, razredčiti s sekanjem preveliko goščo in na novo sejati i. t. d. Čim bolj skrbno se t.) godi, tem hitreje se razvijajo drevesca in tako se pridobi tudi hitreje za pašo potreben prostor, ne da bi se drevescom škodovalo. Razun tega se dobi s takim oskrbovanjem gozda še cela množica materijah, ki se lahko na ta ali oni način porabi.
Ko so se krone strnile, kar je za rast in razvoj gozda velevažno, se mora z vodnim ozirom na obstanek gozda in njegov razvoj gledati in delati na to, da dobi vsako drevo ali drevesce svoji starosti primerno velik prostor da rast in razvoj, ki se mu mora vedno ohraniti s tem, da gozd, Če postaja pregost, izsekamo. Manj vredna drevesca, ki se navadno zasejejo sama po sebi, se naj odstranijo, če zavirajo boljša drevesa v rasti in razvoju, urediti se mora tudi število raznih vrst drevja, ki raste na isti zemlji, v svojem medsebojnem razmerju.
Dokler še rast gozda na višino, ki je pri mladem gozdu najbolj važna, ni dosežena, se naj sekajo, da se lahko krone glavnih dreves primerno razvijejo in razrastejo, samo ona drevesa, ki stoje cela pod kronami ostalih dreves ali pa ki so v rasti tako daleč zaostala, da ne morejo več dohajati ostalega gozda ali ki so na tem, da izmrjejo. V starejšem, že doraslem gozdu, ki je že primeren za sekanje, se naj sekajo, da se dobi prostora, ona debla, ki so samo še z najvišjimi poganjki svojih kron v polni svetlobi nad gozdom. Čim bolj času primerno in skrbno se vrši tako izsekavanje, tem bolj se okrajša boj skupno rastočih dreves za prostor, ki je potreben za njihov razvoj in tem bolj gost in trden zoper zunanje škodljive vplive bo postal gozd.
Prednosti v negovanju gozda se ne kažejo samo v materijalu, ki se pri tem pridobi, ampak tudi v mnogo večjem in boljšem prirastku, kakor tudi v odpornosti gozda pred nevarnostim in poškodbam, ki mu grozijo, in v varstvu zemlje, kar se kaže v tem, da pada iz razmerno in lepo razvitih kron primerna množina listja na zemljo, ki jo s tem redi in hrani. Nadalje se primerno porabi velika mno-šina lesa, ki bi se sicer pogubil ali v katerem bi se zaredil razen gozdu škod-| ljiv mrčes. Seveda se pri pravilnem oskr-
bovanju gozda ne smejo pozabiti sredstva, ki nam služijo za pokončevanje škodljivega mrčesa , in drugih, razvoj gozda zadržujočih škodljivcev in dogodkov.
Vrednost materijala, ki se dobi pri oskrbovanju in pravilnem škerenju gozda, ne plača samo stroškov za to delo v velikih slučajih, ampak daje še ne ravno neznaten preostanek, ki mnogo pripomore za gmotno ugoden uspeh pri oskrbovanju gozda. Najsi so tudi mali gozdovi, ki tvorijo v celoti 406 odstotka vseh gozdov avstrijskih alpskih dežel, vsled ne zadostnih sredstev večine posestnikov in male razsežnosti za umno negovanje v večini slučajev le malo, ali popolnoma nesposobni, vendar se lahko umno oskrbujejo in dajejo zgore opisane prednosi i in ugodnosti, Samo tako oskrbovanje lahko samo dozdevne, naglo minljive prednosti popolne izrabe vsaj deloma nadomesti in omogoči, da se omeji izraba do one mere, ki zajamčuje trajno ohranitev gozda, ki je danes postal, ne glede na njegovo posredno korist, že davno stvar velike gospodarske in gmotne vrednosti.	y.
„Express" stiskalnica za grozdje in sadje.
Stiskalnice za grozdje in sadje, ki jih izdeluje tvrdka Franc Eisenschimmel & Co. in ki jih razpošilja njena osrednja pisarna na Dunaju III, Lowengasse 37, imajo v sroji konstrukciji marsikaj novega, kar se je v praksi že dobro obneslo.
Te stiskalnice „Express" imajo dvojen, stalen pritisk, ki se lahko da regulirati, tako da se ni bati, da bi se kaj polomilo.
Izdelujejo se razni tipi: z železnimi skledami a tudi iz trdega lesa, s košem iz zelo trpežnega trdega lesa in z gornjim pritiskom. Dvo- ali četiridelni koš za brzo stiskanje je oklenjen z železnimi obroči, narejen iz močnega trdega lesa in tako narejen, da se zelo varno zapira.
Mlin za grozdje, kakršnega izdeluje in prodaja navedena tvrdka ima tudi zelo mnogo novih zboljšav, tako da se sedaj ž njim še mnogo več opravi. .	g
(O-	.>5**
Zboljšava obstoja pred vsem v pre-mekljivih valjarjih, ki imajo na popolnoma nov način urejene zareze.
Prednosti so sledeče: Novi, stožčasti valjarji imajo mnogo večjo delujočo površino, tako, da se ž njimi več opravi, ko s cilindrastimi.
Pentlji, pečke in lupine se ne razdrobijo, ampak gredo nepoškodovani skozi prešeknjene, enako hitro se vrteče valjarje. Mlin se dobiva z naletnim kolesom in premenljivimi valjarji narejen tudi tako, da se lahko postavi na kad.
Te stiskalnice in mlini za grozdje imajo zboljšano, trdno in trpežno konstrukcijo, ker se izdelujejo iz najboljšega in najbolj trpežnega materijala.
Kdor se za stvar zanima, lahko dobi od osrednjega biroja na Dunaju III, Lo-wengasse 37, na zahtevo posebne kataloge in vsakršna pojasnila o ceni in konstrukciji raznih tipov stiskalnic in mlinov.
Posledice različnega ravnanja s hlevskim gnojem na polju.
Večkje se hlevski gnoj, zapeljan na njivo, ne podorje takoj. Da bi se določil razloček med učinkovanjem hlevskega gnoja, ki se zapelje na njivo, takoj raztrosi in podorje in onim, ki leži dolgo časa raztrošen ali celo v malih kupih po njivi, in da bi se ta razloček tudi dokazal, se je naredil sledeči poskus:
Popolnoma enako polje se je razdelilo v tri enako velike parcele.
Na parcelo I se je gnoj meseca januarja zapeljal in takoj raztrosil.
Na parcelo II se je zapeljal meseca februarja in se je pustil v malih kupih.
Na parcelo III se je zapeljal gnoj na koncu meseca marca, se raztrosil in takoj podoral, vse eden dan.
Posejala se je pesa, za krmo in pridelalo se je, razračunano na 1 ha:
Na parceli I 568 meterskih stotov.
Ker se je vse obdelovanje vršilo sočasno in enakomerno, mora prihajati ta razloček le od neenakega ravnanja z gnojem.
Drugo leto so se posejale tri parcele z letno pšenico. V začetku ni bil viden nikak razloček. Na koncu pa je bila parcela III najlepša.
Pridelalo Be je na 1 ha:
Na parceli I 24 meterskih stotov zrnja in 35 metrskih stotov slame.
Na parceli II 20 meterskih stotov zrnja in 35 metrskih stotov slame.
Na parceli lil 26 meterskih stotov zrnja in 41 metrskih stotov slame.
Na parceli II smo dobili 6 metrskih stotov zrnja in 10 metrskih stotov slame manj ko na parceli III, kar pomenja manjši pridelek za 150 K.
A to še ni vse. Tretje leto so se posejale vse tri parcele z ovsom in zopet je dala tretja najlepši pridelek. Pri prvem poskusu je znašal razloček v vrednosti pridelka med parcelami II in III 85 metrskih stotov krmilne pese po 1 K, drugo leto 150 A, skupno torej 235 A; pri tem pa razločka v vrednosti niti ne vpošte-vamo a doslej navedeni dobiček smo dosegli samo s tem, da nismo pustili, da bi solnce in veter gnoj sušila, ampak smo ga takoj podorali.
Ta veliki razloček prihaja od tega, ker izgubi hlevski gnoj, ki leži dolgo Časa raztrošen ali razdeljen v male kupčke, najdražjo in najboljšo hranilno snov za rastline skoro popolnoma — njegov dušeč izhlapi v zrak.
(Je pa se gnoj takoj podorje, si ohrani
svoj dušeč, ki pride tako rastlinam za hrano.
Mnogi posestniki so prepričani o resnici pravilno tukaj opisanegaposkusa. Teoretično prepričanje samo pa kmetu prav nič ne pomaga, on mora svoje prepričanje tudi v praksi udejstviti in se ne sme ustrašiti nobenega truda in nobenih tež-koč, ampak ravnati po njem. Ce kaj resno hočemo, bomo to tudi lahko izvršili.
Oni kmetovavci, ki na to ne morejo verjeti, dabi se lahko na tako zelo preprost način zaslužilo mnogo denarja, naj samo poskusijo, da se bodo sami o tem prepričali. Ta poskus je tako preprost, da ga lahko vsakdo napravi. Samo moramo k temu omeniti še sledeče: če pelje kdo na svojo njivo popolnoma izpran in izsušen gnoj, ne more tak gnoj nič več izgubiti, če tudi še dalje časa na njivi obleži. S takim gnojem delati zgoraj navedene poskuse, nima nobenega pomena — kajti vse parcele bi potem imele enako slab pridelek.	Goričan.
Poročila o stanju hmelja.
XIV. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu z dne 15. septembra 1909 o hmeljski kupčiji v Savinjski dolini. Obiranje hmelja je obče končano. Množina pridelka — zlasti pri poznem hmelju — je za 15 do 20 % manjša ko se je cenilo. Vsled zelo živahne kupčije v minulih tednih ste že dve tretjini letošnjega pridelka prodani. Sedaj je kupčija bolj mirna. Vendar se cena ni spremenila.	Društveno vodstvo.
Gospodarske drobtine.
(Nabrane iz raznih gospodarskih in kmetijskih listov.)
Koliko hranilnih vlog upravljajo avstrijski denarni zavodi ? Na Avstrijskem upravlja 611 hranilnic (občinskih, okrajnih, deželnih) 4748 milijonov kron, 6375 denarnih zadrug (hranilnic in posojilnic, rajfajzenovk i. t. d.) 1454 milijonov kron in 79 bank 426 milijonov kron hranilnih vlog. Denarne zadruge upravljajo torej že skoraj eno četrtino vseh hranilnih vlog, vkljub temu, da so ti zavodi mnogo mlajši, nego so navadne (občinske i. t. d.) hranilnice in banke.
Mlekarske zadruge na Ogrskem. Leta 1897. je bilo na Ogrskem vsega skupaj samo 34 mlekarskih zadrug, a po 10 letih, t. j. 1. 1907. bilo jih je že 622 z 69.000 člani, ki so imeli 98.000 krav, od katerih se je tem zadrugam prodalo 80 milijonov litrov mleka, da ga predelajo. Iz tega mleka se je dobilo 2J/2 milijona kilogramov mleka. Skupni prejemki vseh mlekarskih zadrug so znašali tega leta 9,452.654 K.
Krompir, korenje in druge gomolje se
pred gnitjem ohrani s tem, da se jih potrese z apnenim prahom, ki vleče nase mokroto, obenem pa uničuje različne škodljive glivice, ki povzročajo gnitje, ple-snobo i. t. d. Okusa gomoljev apno ne pokvari.
Vposlano.
Pri kaki poMlantlri je merodajna edinole kakovost. — Kar nam diši in tekne, to zaslužile naša priporočila. To stališče je edino pravilno in iz tega vzroka rabijo naše gospodinje posebno rade „Pravi Frančkov dodatek h kavi", ki se izdeluje iz popolnoma čistih snovi, zelo skrbno in na način, ki je že desetletja preskušen, v tvornici v Linen.
Tržna poročila.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
		od O •a d)				g >1			TJ D	od H		O 0Q	
Mesto		>OQ P4		Sl		a> ►-d		P- O		*2		£	
	u												
		K	V	K	V	1*	V	K	V	K	V	K	V
Celje ...	50	12	50	11	50	10			8			9	25	10		
Ormož. .	50	14	—	10	—	9	50	9	—	9	50	10	—
Gradec .	50	16	25	10	88	9	50	10	—	9	38	11	60
Ljubno .	50	16	—	10	50	9	75	9	75	9	50	—	—
Maribor	50	14	—	9	—	8 50		8	50	10	—	10	—
Ptuj... .	50	14	—	9	50	10	—	10	—	9	50	—	—
Inomost.	50	—	—	—	—	—	—	—	—	—				—	—
Celovec	50	26	—	20	—	—	—	17	50	—	—		—
Ljubljana	50												
Pešt . ..	50												
Solnograd Dunaj ..	50 50	14	80	9 10	70 10	10	25	u	55	10			
		14	70			8	73	9	18	9	33	-		
Line ...	50											7	QQ
													
Mesto	i	Ajda		Bob		Seno sladko		Seno	kislo	Ržena slama		Ježna 1	slama |
													
		K	V	K	v\\K		V	K	V	K	V	K	1»
Celje ...	50	11			10	50	4		3	50	3	50	2	50
Ormož .	50	10			10	—	6	50	6	—	4	——	3	50
Gradec .	50	11	50	—	—	—	—	—	—					—■	—~
Ljubno .	50	—	—	13	—	12	50	10	50	9		7	—
Maribor.	50	9		12	—	—	—	6				3	25	3	—
Ptuj ...	50	—	—	—	—	6	50	6		4	20	3	80
Graško tržno poročilo.
Sejms kr moinslamo od 13. septembra do 19. septembra 1909. Pripeljalo se je 60 vozov b 548 meterskimi stoti sena in 18 vozov s 135 meterskimi stoti slame, in je bilo boljsč obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od A 9.— do A 13.—, sladko od A 9.40 do A 13.20 ; ržena slama od A 6.— do A 7.50; pšenična slama od A 6.— do A 7.40, ječmena slama od A —do A -.—; ovsena slama od A -.— do A -.—; ježna slama od A -.— do A —.—.
Sej m zrogat o živino dne 23. septembra 1909. Prignalo se je 490 volov, 300 bikov, 600 krav, 150 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet4 — svinj, — drobnic in — konj.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: — volov, 16 bikov, 17 krav, - telet; na Gornje Štajersko: 80 volov, 4 bikov, 80 krav, — telet; Pred-arlberško: 14 volov, 30 bikov, 30 krav, 12 telet; v Nemčijo: - volov, — bikov, — krav, - telet; Moravsko: 20 volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd : — volov, ■— bikov, - krav, - telet; na Češko: 6 volov, 8 bikov, 60 krav, — telet; v Trst: — volov, - bikov, 60 krav, — telet; v Švico: 60 volov, 34 bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 78,— do A 94,— (iz-emoma A 96.—), poltolsti od A 66.— do A 76.—, suhi od A 52.— do A 64.— ; voli za pitanje od A 56.— do A 62.— ; klavne krave, tolste od A 56.— do A 64.—, poltolste od A 42.— do K 54. — , suhe od A 22.— do K 36.— ; biki od A 56.— do A 72.—; dojne krave do 4. teleta od A 60.—, do A 70.—, črez 4. tele od A 48.— do A 58.— ; breje od A 48.— do A 56.—; mlada živina od A 54.— do A 72.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do A —.— do —.— ; svinje od A —.— do A —.—; pitanske svinje od A —. — do A —.—
Sejm klavne živine dne24.septembra 1909. Zaklana živina: 679 telet, 1603 svinj, 5 komadi drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od A 1.40	do	A	1.46; teleta la (izjemna cena)	od
A 1.48	do	A	1.54; nemške mesne svinje	od
A 1.50	do	A	1.56; nemške pitanske svinje	od
A 1.40	do	A	1.46; ogrske pitanske svinje la	od
A 1.46	do	A	1.50; ogrske pitanske svinje Ila	od
A 1.38	do	A	1.44; mesne sviiye od A 1.36	do
do 1.48, bošnjaške pitanske svinje, debele, od A do A -.—; bošnjaške pitanske svinje, suhe od A 1.36 do A 1.40; ovce od A —.80 do A —.84; kozlički in jagnjeta od A -.— do A —
(Nadaljevanje na strani 164.)
ZAD RU GA.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem,
Gradec, Franzensplatz št. 3.
r. Z. Z O. p.
L
Poročila glede blagovnega prometa zveze.
l.
Cene za premog.
Ponujamo prosto brez obveznosti za spremenjeno ceno, količino in rok dobave v vagonih po 10.000 kg.
I.	Piberštanjski:
veliki.............K	135.—
srednji .....	„	130.—
debeli zdrobljen .	„	125.—
droben „	. r 75.—
od postaje Kbflach.
II.	Ivniški svetli:
veliki ali kockasti . droben, opran . . debel „	.	.
od postaje Lipnica.
III.	Za vse postaje južne železnice na jug do vključno Lebring, do severa do vključno Mosta ob Muri, prog Gradec— Weiz in Gradec—Friedberg:
K 230.-„ 190.-* 180.-
K 132.— 125.— 115.— 105,— 180.— 172.—
7)
V
n
Lankoviški rjavi . . ,
Rozentalski	„	. .
Oberdorfer	„	. .
Zangtaler	„	...
Travniški svetli	veliki	.
»	„ srednji
Zveza ne more prevzeti nobenega jamstva za rok pošiljatve in zato se sprejemajo naročila na premog brez kakršnekoli obveznosti.
V Gradcu, 10. julija 1909.
2.
Blagovni promet.
Zveza oddaja svojim članom od skladišč v Gradcu, Mariboru ob Dravi, Celju in Ptuju, dokler je kaj zaloge:
la. bakreno galico
v vrečah po 100 kg brutto za netto K 56,— za 100 kg.
Ia. zmleto žveplo
v vrečah po 50 kg, brutto za netto od skladišča
v Gradcu	K	19.—	za	100	kg
v Mariboru	„	18.76	za	100	kg
v Celju	„	18.50	za	100	kg
Moko iz	sezamovih	prg
v vrečah po 50 kg od skladišča v Gradcu, brutto za netto K 18.10 za 100 kg.
Žveplenokisli amonij a k
v vrečah po 100 kg od skladišča v Gradcu, brutto za netto K 32.— za 100 kg.
čilski soliter
v vrečah po 50 kg od skladišča v Hrastniku K 32.— za 100 kg z vrečo, brutto za netto.
Rafijo.
od skladišča v Gradcu 65 v za. kg brez zavoja, ki se posebe zaračuna.
Semenje.
Poštnine prosto na vsako postajo z vrečo po 100 kg brutto, dokler je kaj zaloge: letno rž	K	33-40
letni grah	„	37.40
letno grahovico „	38.—
oves	„	26.50
ajdo, črno	„	26.—
Naročila za pravo zimsko grahovico, rdečo deteljo, seme za belo štajersko ploskoširoko repo, zimski ječmen se nam naj pošljejo kakor hitro je mogoče, da vemo naročiti primerne množine.
Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem.
pošilja zajamčeno pristna štajerska bela in rdeča vina raznih vrst in letnikov v posodah od 56 Z naprej in v steklenicah po 7/10 ali 3/8 l, kakor tudi
sadjevec
domačega pridelka zvezine vzorne kleti za sadjevec v posodah od 56 l naprej.
Osebna naročila se lahko izvrše naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckertstrasse štv. 335 (telefonska številka 1156) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure.
Pismena naročila se naj pošljejo zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz štv. 2.
II.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca avgusta 1909. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
posojilnice	Konto vlog					Konto kreditov			
	Povračila vlog		Vloge			Krediti		PovraCila kreditov	
	K	V	E		V	K	| v		K	V
Starye dne 31. julija 1909 . Promet avgusta 1909	. .	204.129	90	9,816.848 379.548		16 94	2,347.430 124.297	35 93	110.990	44
Skupaj . . . Proč vračila		204.129	90	9,696.397 204.129		10 90	2,471,728 110.990	28 44	110.990	44
Stanje dne 31. avgusta 1909 £. Dr u	ge kmet	ijsk	9,492.267 .e zadru		20 ge i	2,360.737 n društ-	84 v a.	—	—
Kmetske zadruge	Konto -v			log		Konto kreditov			
	PovraCila vlog			Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	1 D		K	| v		K	| t>		K	V
Stanje dne 31. julija 1909 . Promet avgusta 1909	. ..	50	—		1.388	80	942.391 41.028	99	11.740	16
Skupaj . . .	50	—		1.388	80	983.419	99	11.740	16
Proč vračila		—	—		—	—	11.740	16	—	—
Stanje dne 31. avgusta 1909	—	—		1.388	80	971.679	83	.	
Ves promet posojilnih dri Ves promet ostalih gosp< avgusta 1909 . . . Stanje vseh vlog koncem Stanje vsega kredita „	ištev zveze me jdarskih zadru avgusta 1909 „	1909		seča avgus ig in druš		ta 1 tev	909 . . . meseca	. J	K 818.9 „	52.8 „ 9,493.6 „ 3,332.4	67-21 18-16 06- — 17-67
Izvoz
1909
Skupni promet avgusta 1909
67.303-50
54.634-75
r---------e —....................................k 121.938-25
Število pridruženih posojilnih društev koncem avgusta 1909: 270.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadiug in društev koncem avgusta 1909: 69.
Vabimo p. n. okrajne zastope ln občine, kakor tudi ceqjene družbine ude, da inse-rirajo v „Gospodarskem Glasniku". Cena je nizka. Ako se večkrat inserira in večji inse-rati, damo primeren popust. Naročila se naj blagovoiyo vposlati naravnost družbini pisarni.
Tržna poročila.
(Nadaljevanje.)
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brei zvezdic go letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 6. oktobra na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Pišecah**, okr. Brežice; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Ime-nem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 7. oktobra na Bregu pri Puju (svinjski sejem); v Obrajni**, okr. Radgona; v Gradcu (sejem z rogato živino in konji).
Dne 8. oktobra v Gradcu (sejem z mlado živino).
Dne 9. oktobra v Poljčanah**, okr. Slovenja Bistrica; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 11. oktobravOplotnici**, okr.Konjice; na Gomilici; na Gomilici**, okr. Lipnica.
Dne 12. oktobra v Svetini*, okr. Celje; v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino).
Dne 13. oktobra v Kaplji*, okr. Arvež; pri Mariji v Brezji**, okr. Maribor; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 14. oktobra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*.
Dne 15. oktobra v Gradcu (sejem z mlado živino); pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; v Arvežu (sejem z drobnico); v Račah*, okr. Maribor; pri Sv. Lovrencu ob Mariboru*; pri Sv. Križu**, okr. Rogatec; na Planini*, okr. Kozje; pri Št. liju ob Turjaku**, okr. Slov. Gradec.
Dne 16. oktobra pri Sv. Filipu-Verače*, okr. Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Spiel-feldu**, okr. Lipnica.
Dne 18. oktobra v Vojniku*, okr. Celje; v Pristovi**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Trbovljah**, okr. Laško; pri Sv. Treh Kraljih**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Podsredi**, okr. Kozje; pr, Sv. Lenartu**, okr. Slov. Gradec.
Dne 19.oktobrav Radgoni*; v Ormožu (svinjski sejem); pri Sv. Janžu pri Spodnjem Traberku*, okr. Šlo v. Gradec.
Dne 20. oktobra na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 21. oktobra pri Mali Nedelji*, okr. Ljutomer; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Sv. Petru**, okr. Kozje; v Sevnici**; v Gradcu*.
Dne 22. oktobra v Gradcu (sejem z mlado živino).
Dne 23. oktobra v Brežicah (svinjski sejem).
4
Sadni sejem v Gradcu j
bo 5., 6. in 7. oktobra in 2., 3. in 4. novembra 1909
J
I
Keplerstrasse štv. 114. |
■ ■ Vstop prost! ■■	p
Dr. Fr. Graf, župan. p
384—2

Gospodje
naroceuauGi
se uljudno naprosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list.

Gospodarstvo za mleko
35 krav, vsakoletni pridelek mleka 18.000 do 20.000 K, Mleko se prodaja liter po 28 v. Okoli 70 oralov zelo rodovitnega polja, travnikov (g tremi košnjami) in sadtt-nosnikov, vse najbolje obdelano, zelo praktična gospodarska poslopja z vodovodom, plinovo razsvetljavo, motornim obratom, v neposredni bližini Gradca (ob meji mesta) se da najemniku, ki ima precej kapitala, v najem. Ponudbe
pod „Mlloliwlrtsonaft 106“
na naslov:	Klenreichove ekspedicijo lnseratov v
Gradcu.	888—1
Ure na obroke
dobi vsakdo.
Štv. 72. prava 14 karatna zlata Plaquč ura za gospode ali dame, fino gravirano kolesje na kamenih, K 20.— Ista z dvojnim pokrovcem K25.—
Stv. 73. Prava srebrna ura za gospode ali dame, a tremi zelo močnimi srebrnimi pokrovci, obilno gravirana, s sliko konja, jelena, leva ali pokrajine, dobro kolesje, točno regulirana K 80.—
Štv. 74. Zadaja novost: Srebrna osemdnevna remonterka za gospode, ki teče enkrat navita neprenehoma 8 dni, na rubinih vidno zunaj K 35.—
Štv. 75. Prekrasna tula remonterka za gospode ali dame s 3 pokrovci in pozlačeno krono, zanesljivo kolesje.........K 18.—
Stv. 76. Niklasta remonterka za dečke, odprta, moderna in lepo gravirana . ... K 8.—
Cene se razumejo na obroke po 2 2T mesečno; pri naročilu pa se mora polovica zneska poslati naprej ali pa plačati po povzetju.
Wiener Ohrenhaus Heinrich Weiss
Dunaj XIV, 1/L. G. 259—24
2 kroni mesečno.
travnikov, njiv, deteljišč se poleg Tomaževe žlindre, superfosfata in kostne moke neobhodno rabi dodatek
Samo tam, kjer se poleg fosforjeve kisline in dušika daje tudi kalij, je mogoče računati na popolen pridelek. Kalijeva gnojila (kajnit, 40%kalijevo sol) pošiljajo in prodajajo vse kmetijske podružnice in njih zveze pod pogoji kalijevega sindikata.
Pojasnila in knjižico o porabi vseh gnojil razpošilja brezplačno
kmetijska posredovalnica kalijevega sindikata v Gradcu, Raubergasse štv. 11.
286—12
Viteza pl. Eeker-ja drevesnice
Grambach, pošta Hausmann-statten
roflružmca pri Sv. Gotariln uri Uraden
oddajajo:
Izborna sadna drevesca
vseh za Gornje, Srednje in Spodnje 1 Štajersko najprimernejših namiznih in moštnih vrst v vseh oblikah. Ia divje kostanje, lepotična drevesca in je-lovke i. t. d. Cene zmerne. Cenik brezplačen.	178—5 |
g	Vcrlan I. (g
Franckova :špecijaliteta rži: ^Perl-rž*
■V* kot najbolja žitna kava,
močan vonj, kavi podobni okus,
snažno izdelovanje in slastni zavoji.
Najsigurneje jamstvo za skrbno pripravljanje
nudijo: Henr. Francka sinovi
Mali dodatek pravega rFranckovega:
pridatka k kavi
daje ^ Perlrženej-kavK
polnejši okus,
lepo zlatorujavo barvol
Pristna
samo s to
varstv, znamko: VlMtv.
fp X 6726	06 I,____________
in
imenom
•.Franck:
359—5
Če se rabi
290—1
Homa Dnpuy H Co. tekočina u semenje.
ki se rabi že 26 let z največjim uspehom proti smrdečemu sinodu pri pšenici, proti snetljivosti koruze, ječmena, ovsa, krompirja etc. — Zavoj za 2 meterska stota 60 v, za 1 metrski stot semenja 26 v. Svarimo pred manj vrednimi ponarejanji. Glavne zaloge: Aleks. Ertla sinovi, C. F. Schubert, Ignac Schatzl, M. Weinkopf, Alojz Assmann in Simon Rappel v Gradcu.
Prodaja se v Mariboru pri M. Berdajs; v. Radgoni: F. Kerschischnig; Cmurek: Joh. Kolletnig; Slov. Bistrica: F. Stiger in sin, Karl Kopatsch.
Niinia Dupiiy 4 C«.
Dunaj, VI./,, Windmiihlgasse štv. 33.
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradca.