- 57 -
Cvetna nedelja.
Otroci! Jutri je za vas vesel dan, jutri je cvetna nedelja. Dobro v&n, da ste si že danes prinesli polno naročje mačic in zelenega beršlina, sedeli ste v izbi in vezali biitariee ter je lepo okinčali z zeleiiim beršlinom. Mati vam so prinesli pozlačenih orehov in šišek, rudečih jabelk in pomoranč in vam je so navezali na biitare. Kaj ne? to je bila lepota, skakljanje in veselje! — Da, da, začetek vseh velikonočnih veselic je že cvetna nedelja, to    v&n                                                                           ^_^___    so^e    ^n
Y6110   VI*"                                                                                                                                      t3iK116J0
Sopek oljke in navežejo vse polno leporudeeih in rumenih jabelk, kar se med zeleni beršlin prav lepo poda. Ali ni znabiti res takd? — In koliko nedolž-nega veselja bote imeli še le jutri na cvetno nedeljo, na dan blagoslovljenja lesž,, ko bote s krasnimi biitarami veselo šli proti cerkvi, ktera je ta dan lepemu zelenemu vertu podobna. Le varite, da vam kdo po butari ne udrihne, kajti to bi bila velika škoda. — Ali pa tudi veste, ljubi otroci, kaj cvetna nedelja pomeni? Cvetna nedelja je zadnja postna in zadnja predvelikonočna nedelja. S cvetno nedeljo začnemo obhajati spomin Jezusovega 'terpljenja in Be spominjamo posebno onega veselega dne, ko je naš izveličar Jezus Kristus na oslici sed^ prijezd.il zadnokrat v mesto Jeruzalem, da pokaže svojo naj-večo oblast, ktero ima v nebesih in na zemlji. In glej! komaj se je pri-bližal jeruzalemskemu mestu, že mu hitijo naproti stari in mladi, da poz-dravijo svojega kralja in učenika. Nekteri sekajo veje iz dreves in nastiljajo ž njimi pot, dnigi zopet razgrinjajo svojo praznično obleko po tleh, da bi vredno in spodobno počastili prihod Gospodov. Iz tisoč in tisoč ust se raz-lega veselo pozdravilo: ,,Hosdna sinu Davidovemn, visokohvaljen, ki pride t im&iu Gospodovem.'" Zares vesel fn veličasten dan v Jeruzalemu in pre-srečno ljudstvo, ki tako lepo slavl svojega Gospoda. Toda čez malo dni pozneje, to je, na veliki petek, kaka sprememba! Ljudstvo, ki je malo poprej sprejelo Jezusa z največo rMostjo in veseljem, ne pozdravlja ga več kot sinu Da-vidovega in kralja Judov, marveč na ves glas upije: ,,Proč ž njim! Križaj,
— 58 —
križaj ga!"   To je omahljivo judovsko ljudstvo, ki komaj čaka onega tre-notka, da Jezus prelije svojo drago kri na lesu svetega križa.
Sptfmnite se tedaj jutri, ko bote prinesli v vežo božjo krasno okincane oljke in butarice, tistega veselega dne y Jeruzalemu, ko je še ljudstvo svojo praznično obleko ia zelene veje pokladalo po tleh, da rredno pocasti svojega kralja, ter ne pozabite nikoli, kako visoko 5ast in hvalo ste tudi vi dolini Jezusu, ki vas je s svojo drago kervjo na lesu svetega križa odrešil od več-nega pogubljenja. Oljka, ki jo bote imeli v butarah, je pa tudi znaminje in podoba miru ia sprave, ktero nam je on skoz svojo smert in terpljenje pridobil. Zelene vejice nas opominjajo, da se mora naše staro grešno živ-ljenje v pravej, resničnej pokori ozeleneti, da ne smemo biti podobni suhim vejam, marveč sadouosnim drevesom, ktera dober sad prave pokore obrodijo.
^_______^                                          T.      .