do domovineIz ljubezni 14 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Dobro je, da učencem podajamo različne vrste strokovnega znanja, da jih strokovno opremimo za življenje, a po končanem formalnem izobraževanju ne bodo vsi fiziki, matematiki, šoferji, trgovci … Bodo pa vsi bolj ali manj aktivni državljani; kakšna bo naša država, bo odvisno od naše ljubezni do domovine, zato jih moramo opremiti tudi s to ljubeznijo. Ljubezen do domovine Branka Roškar, prof. geografi je in teologije, je učiteljica geografi je na OŠ Radlje ob Dravi. Domoljubje V zadnjih letih se veliko pogovarjamo ali poslušamo o beguncih, migrantih, prebe- žnikih, tujcih … Med ljudi se je naselilo kar precej strahu in nezaupanja. Zakaj strah? Kaj nam bodo storili? Mediji so sprva večinoma poročali o mu- slimanskih beguncih in ne afganistanskih, sirskih ali iraških. Zanimivo. Njihova opre- delitev je bila verska in ne etnična. Predsta- vljeni so bili kot ljudje z značajem: vedo, kdo so, kaj je njihova vera, kakšne so njiho- ve navade, kaj se od njih pričakuje, pozna- jo svoje korenine, kateremu narodu pripa- dajo in kakšen je njihov cilj. Ali lahko za Slovence kot narod trdimo enako? Pomanjkljivi odgovori se kažejo v premajhnem zavedanju lastnih korenin. Imamo jih v dolgi skupni zgodovini, boga- tem narodnem izročilu, pa naj bo to pe- sem, ples, pisana beseda, domača obrt, običaji, vera. Slovenci imamo svoj obraz: imamo svoj jezik, svojo državo, narodne simbole, imamo velike ljudi, ki so svetu da- li bogato znanje. Zygmund Bauman je zapisal, da življenje brez identitete v sodobnem človeku rojeva strah in tesnobo. Prav ta problem pripadnosti in narodne identitete opazimo, če se le malo sprehodi- mo po spletu in preberemo kakšen ko- mentar v forumih, ki se odprejo pod član- ki na temo domoljubja. Še posebej se opazi nepoznavanje pojma domoljubje, ki ga ve- čina povezuje s političnim delovanjem in strankarsko pripadnostjo, kar je sicer nujni sestavni del države. Slovar slovenskega knjižnega jezika domo- ljubje predstavi kot ljubezen do domovine, torej do dežele, v kateri se je nekdo rodil ali pa v njej prebiva. Država pa je organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast, je za- pisano v SSKJ. O domoljubju bi se lahko veliko naučili od izseljencev ali naših zamejcev. Kako to, da tam nekje na drugi celini, nekaj tisoč kilo- metrov stran tretji, četrti rod potomcev še vedno ve za rodno Slovenijo? Zanimive so besede Slovenke, ki se je v Avstralijo prese- lila leta 1952: »Nam je dala Avstralija ži- vljenje, nam je dala kruh in ji moramo biti hvaležni za to. Zato, ker smo imeli priliko in vsi smo imeli pravice. Jaz rada rečem, da sem ponosna Avstralka, v srcu pa nosim Slovenijo. Imam dve domovini. Tiste ne moreš zbrisati, v kateri si bil rojen. Tisti, ki lahko to napravi, je pravi korenjak. Jaz tega ne bi mogla napraviti. Ampak zdaj živimo tukaj in je naša druga domovina« (Toplak, 2011: 77). Skozi njene oči lahko razumemo domoljubje vseh tistih učencev priseljen- cev, ki so bolj ali manj prostovoljno zapu- stili svojo domovino in sedijo v naših učil- nicah. Miro Haček izpostavi štiri lastnosti, ki naj bi jih imel nekdo, ki je domoljuben: • strpnost: osnovna vrednota, na kateri naj bi temeljila strpnost do drugega, je samospoštovanje; • narodni ponos: samozavesten in prepri- čan o svoji enkratnosti; • ozaveščenost: poznavanje sebe in lastne zgodovine omogoča, da je človek naro- dno ponosen; • spravljenost: domoljubje temelji na na- rodni kohezivnosti. Kdo je odgovoren? V literaturi zasledimo, da domoljubje ni prirojeno, temveč privzgojeno. Torej, kdo je odgovoren, da bodo odraščajoči mladi gojili pozitivna čustva do domovine? Starši so kot primarni vzgojitelji tisti, ki otroku lahko da- jo največ. Zelo hitro v ta proces vstopi tudi šola in učitelji s svojim odnosom do domo- vine, ki ga kažemo predvsem z vzgledom. Pomembno vlogo naj bi v osnovni šoli imela tudi državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Na urniku je v 7. in 8. razredu, in to enkrat tedensko, torej v vsem osnovnošol- skem izobraževanju skupaj 70 ur. Najmanj med vsemi obveznimi predmeti?! Veliko učiteljev opaža podoben problem in veliko jih je, ki se trudijo učencem približati domovino z različnimi dejavnostmi in pro- jekti. Ali ni cilj celotnega vzgojno-izobraže- valnega sistema, da iz sistema izstopijo sa- mostojni in odgovorni ljudje, ki se zavedajo svojih korenin, ki vedo, kaj in kdo so, ko pa se na domačem pragu pojavi tujec, se ga ne ustrašijo, temveč mu izkažejo gostoljubje ter se mu s ponosom predstavijo? Učitelji geografije, zgodovine, slovenščine in še kateri se zdimo poklicani za to nalogo. Na primer: »Pri pouku geografije učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, ob- čutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do naravne in kulturne dedišči- ne. Tako pripravljamo in usposabljamo mladega človeka za aktivno in odgovorno državljanstvo na lokalni, nacionalni in pla- netarni ravni. Spoznavanje vrednot, ljudi in družbe doma in po svetu prispeva k razu- mevanju med narodi in spoštovanju različ- nosti. Te cilje pri pouku geografije Zygmund Bauman je zapisal, da življenje brez identitete v sodobnem človeku rojeva strah in tesnobo. do domovineIz ljubezni Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 15 razvijamo s tesnim navezovanjem na druge predmete, še posebej slovenščine in tujih je- zikov, zgodovine ter državljanske vzgoje in etike« (Geografija, 2011: 4). A domoljubje ni samo skrb družboslovnih predmetov, kot so geografija, zgodovina, državljanska in domovinska vzgoja ter eti- ka, slovenščina, ampak je to skrb in odgo- vornost vseh delavcev na šoli. Projekt na OŠ Radlje ob Dravi Vzroki, da smo se na OŠ Radlje ob Dravi od- ločili, da domoljubje uvedemo kot projekt, ki bo učence vzgajal v ljubečem odnosu do domovine ter jih navajal na odgovornost, spoštovanje in samostojnost, so bili: mlačen odnos do slovenskega jezika, do lastne do- movine, do lastnega naroda, nespoštljiv od- nos do narodnih simbolov … Veliko negati- vizma izvira iz medijev, ki jih mladi vzamejo kot nosilce verodostojne resnice. Tuji učenci nam s svojim ljubečim odno- som do lastne domovine nenehno nasta- vljajo ogledalo. Cilji, ki jim sledimo pri izvajanju projekta, so naslednji: • vzljubiti domovino in biti ponosen nanjo; • okrepiti svojo narodno pripadnost, na- rodno identiteto, saj je človek brez iden- titete kot človek brez hrbtenice – ne mo- re hoditi; • pogled usmeriti v prihodnost in se učiti iz zgodovine; • znotraj multikulturnosti, ki je danes dejstvo, najti svoje mesto; • ponotranjiti vrednote, kot so spoštova- nje, ljubezen, sožitje, strpnost, ponos; • razvijati mladostnikovo zdravo samo- zavest in samospoštovanje. Med številnimi predlogi smo jih v prete- klem šolskem letu izbrali le nekaj in spre- mljali odziv učencev. Izpostavili smo tudi dejavnosti in projekte, ki že potekajo na šo- li in sledijo zastavljenim ciljem: folklorna skupina; prepevanje večinoma slovenskih pesmi v pevskem zboru ter skupno prepe- vanje le-teh na proslavah, prav tako sku- pno prepevanje himne; prostovoljstvo – pomoč in obiski ostarelih, zbiranje oblačil, igrač; medsebojna pomoč sošolcem; skrb za zavržene živali; tradicionalni slovenski zajtrk; dnevi dejavnosti, namenjeni spo- znavanju domačih obrti in običajev; spre- jem prvošolcev v šolsko skupnost; skrb za čisto in urejeno okolje; sodelovanje na tek- movanjih, kjer je poudarjeno spoznavanje domače kulinarike ter naravne in kulturne dediščine domačega kraja. V letošnjem letu smo dodali še naslednje dejavnosti: • Izbira predstavnika razreda: izbiro smo izvedli v okviru razrednih ur v obliki pravih volitev. Ker se je dejavnost pred- stavila že predhodno uro, so nekateri učenci pripravili tudi program. Tričlan- ska komisija je volitve vodila po proto- kolu, ki velja za prave volitve, in na kon- cu razglasila predstavnika. Dejavnost se je izvajala v drugi in tretji triadi. Cilj te dejavnosti je bil, da učenci ponotranjijo pomembnost volitev, kjer vsak glas šte- je, in da to ni samo njihova pravica, am- pak je to dolžnost vsakega člana sku- pnosti. • Kviz o Sloveniji. Vsak ponedeljek je bilo po šolskem radiu učencem zastavljeno vprašanje, na katerega so odgovarjali do določene ure. Odgovore so zapisovali na pripravljene lističe. Težavnost kviza je bila primerna za učence od prvega do devetega razreda. Najboljši učenci so se udeležili nagradnega izleta. Cilj te de- javnosti je bil povečati zanimanje za do- movino. • Izbor najlepše napisane himne smo izpe- ljali skupaj s projektom bralne pismeno- sti. Učenci so v okviru razredne ure pre- pisali himno. Nagrajena sta bila najboljši učenec in učenka iz vsake triade. Podelila se je tudi posebna nagrada za izvirnost. Najboljše smo razglasili na proslavi ob kulturnem prazniku, nagra- jene izdelke smo tudi razstavili. Cilj te dejavnosti je bil izpostaviti himno kot narodni simbol ter hkrati utrjevati po- men lepopisa med mladimi. • Pisanje pesmi o domovini, ki so jih učen- ci predstavili na proslavi ob dnevu sa- mostojnosti in enotnosti. Cilj je bil, da učenci razmišljajo o domovini. • Izobraževalna ekskurzija za učitelje, na kateri naj bi učitelji obnovili znanje o domovini, o njenem nastanku. Opremiti se z ljubeznijo do domovine Učenci so pri vseh dejavnostih zelo radi sodelovali, tako da bomo v prihodnjem le- tu z njimi nadaljevali in dodali še kakšno. Na primer: spoznavanje domačega nare- čja, pogovor z znanim Slovencem/Sloven- ko o domovini, povezava s šolo v zamej- stvu, kjer se učijo tudi slovensko … Naj na koncu dodam. Dobro je, da učen- cem podajamo različna strokovna zna- nja, da jih tako opremimo za življenje, saj po končanem formalnem izobraževanju ne bodo vsi fiziki, matematiki, šoferji, tr- govci … Bodo pa vsi bolj ali manj aktivni državlja- ni; kakšna bo naša država, bo odvisno od naše ljubezni do domovine, zato jih mo- ramo opremiti tudi s to ljubeznijo. Literatura in viri • Toplak, Kristina (2011): Domoljubje in Slovenci po svetu. V: Ugrabljena ljubezen. Ljubljana: Založba ZRC, str. 77. • Haček, Miro: Vloga, pomen in razumevanje aktivnega drža- vljanstva in domoljubja med mladimi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 1. 8. 2017 s spletne strani: http://www. zrss.si/projektiess/gradiva/add/Vloga_pomen_in_razumeva- nje_ADD_med_mladimi_Ha%C4%8Dek.pdf • Predmetnik osnovne šole. Pridobljeno 1. 8. 2017 s spletne strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/predmetniki/Predmetnik_OS.pdf • Geografija, Učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šol- stvo in šport, Zavod RS za šolstvo, str. 4. Pisanje himne (foto: arhiv Branke Roškar) Volitve v razredu – preštevanje glasov (foto: arhiv Branke Roškar)