8 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba Kakšnega učitelja potrebuje (pričakuje) današnja (in jutrišnja) šola? Dr. Cveta Razdevšek Pučko Pedagoška fakulteta U niv erze v Ljubljani V prispe vku so predst a vljena t eoretična izhodišča o no vih vlogah učit elje v t er o nujnih k om pet encah učit elje v v današnji dr užbi. Predst a vljeni so tudi nekat eri pri- stopi k zagot a vljanju t eh k om pet enc v izobraže vanju učit elje v . Uvod Naslovno vprašanje je videti zelo prepro- sto. T udi odgo v or je lahk o zelo preprost: »dobrega« (kar v elja za vsak o šolo). V endar so na to vprašanje ra vnat elji slo v enskih šol, ki so v prvih dv eh krogih uva jali de v etletni program osnovne šole, odgovarjali, da potrebuje preno vljena šola učit elja, ki ima nekat ere dr ugačne kvalit et e in mora tudi dr ugače delo vati (v primerja vi z osemletno osno vno šolo). V prispe vku se bom omejila na učit elje osno vne šole, t eoretična izho- dišča o no vih vlogah učit elje v t er o nujnih k om pet encah učit elje v v današnji dr užbi (»dr užba znanja«, »učeča se dr užba«). V tem prispevku pa ne odpiram vprašanja, ali in kak o sedanji sist em izobraže vanja učit elje v v Slo v eni ji zagot a vlja t ak o opre- deljene kompetence. Nove vloge učiteljev V resnici ne gre vedno za povsem »nove« vloge, spreminjajo se predvsem poudarki. Lahk o bi rekli, da spremembe v dr užbi po vzroča jo, da mora jo učit elji sprejeti nekatere nove vloge, nekatere prejšnje pa spremeniti ali opustiti. Hirvi (1 996) med no vimi vlogami učit elja poudarja predvsem odpr tost za spreminjanje, učit elj namreč izgublja nekat ere tradicionalne vlog e (n pr . sk ora j edini vir inf or maci j), jih prilaga ja no vim ok oliščinam (mentorska vloga, organizaci ja učnih situaci j, int enziv- nejše vključe vanje učence v …), sprejema nekat ere no v e vlog e (vključe vanje no vih t ehnologi j v pouk). P oudarja tudi v ečjo potrebo po mobilnosti učit elje v . K. Niinisto vidi današnjega učit elja predvsem k ot ini- ciatorja sprememb (»c hang e ag ent«), poleg t e pa poudarja še naslednje vlog e (1 996: 1 48): učit elj k ot spodbuje valec učenja, uči- telj, ki skrbi za svoj osebni in profesionalni razv oj, učit elj, ki je del razvi ja joče (učeče) se organizacije. V študiju pridobljene kva- lifikaci je učit elju ne zadošča jo v eč. Med deja vniki, ki po vzroča jo potrebo po ne- nehnem izpopolnje vanju prof esionalnih k om pet enc (privzemanje »no vih vlog«), omenja Da y (1 999: 7) no va spoznanja na področju strok e, izpopolnje vanje na po- dročju metod in organizaci je pouka, no v e t ehnologi je, ki pomeni jo dr ug e vire inf or- maci j, vse v eč učno in v edenjsk o t eža vnih učence v , ki zaht e va jo dr ugačne načine pouče vanja, poleg t ega pa tudi vse po- gost ejše oblik e zunanjih oblik pre v erjanja znanja in delo vanja šole … Da y (1 999: 204) navaja tudi, da je National Commission on Education in Eng land že let a 1 993 zapisala ambiciozno vizi jo učit elja 2 1 . stoletja, ki bo (med dr ugim): Fokus 9 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba  avtoriteta in spodbujevalec znanja, idej, spretnosti, razumevanja in vre- dnot, ki na j bi jih učenci pridobili;  ekspert za področje učink o vitega učenja;  pozna valec spektra metod pouče vanja, ki jih je sposoben int elig entno upo- rabljati ob uporabi primer nih stilo v organizacije in vodenja in upoštevanju pogoje v in možnosti;  sposoben kritično razmišljati o izobra- že valnih prog ramih in ciljih;  pripravljen spodbujati in motivirati vsak ega učenca;  zmožen ocenje vati napredek in izobra- že valne potrebe v na jširšem smislu … Ob t em pa kritično ugot a vlja, da v t em obsežnem in ambicioznem seznamu nikjer ni go v ora o učit eljem osebnem razv oju, o njego v em lastnem učenju (lif elong lear- ning), zato na podlagi zunanjih zaht e v in notranje profesionalne odgovornosti obliku- je seznam učitelje vih prof esionalnih potreb. Pri t em poudari potrebo po vseživljenjsk em učenju, po preoblik o vanju r utin, ki za vira jo razv oj, t er potreb po sodelo vanju z učenci, sodelavci, starši in okoljem pri oblikovanju in zagota vljanju kak o v ostne kulture učenja. Zaradi nujnosti vseživljenjsk ega učenja Da y (1 999: 206–208) oblikuje tudi področja, kjer je po njegovem smiselno in nujno »investi- rati v učit elje in njiho v e no v e vlog e«: Investiranje v učitelja kot osebnost. Niso do v olj le spretnosti pouče vanja, do- bro pouče vanje je tudi znotra josebna in medosebna aktivnost. U poraba spretno- sti pouče vanja je posledica pedagošk ega razmisleka, ki t emelji na reflek si ji ob in o ciljih, k ont ek stu, procesih in dosežkih učenja in pouče vanja. Občutk e k ontrole mora nadomestiti občut ek odgo v or nosti in zaupanja. Investiranje v partnerstvo v učenju: spreminjanje vlog. Meje med formal- nim in nef or malnim učenjem se brišejo, no v e t ehnologi je spreminja jo postopk e učenja in pouče vanja. Učit elj post a ja sv e- to valec za učenje, v ospredju je učenje, ne pouče vanje, šolanje pa v edno pogost eje partnerstvo in oblikovanje »pogodb« med učit elji, učenci in st arši. Investiranje v stalni profesionalni ra- zvoj. Učenci ima jo pra vico, da jih pouču- jejo dobri učit elji, ki izpopolnjujejo sv oje znanje, ki so »na t ek očem« z na jno v ejšimi spoznanji. S t atično k oncepci jo izobraže va- nja učit elje v mora nadomestiti dinamično in holistično pojmo vanje po v ezanosti med učit elje vim prof esionalnim razv ojem in razvojem šole. Razvoj šole in izboljšanje učnih rezult ato v zaht e vat a na jprej razv oj učit elje v in njiho v e prof esionalne samo- podobe. Nič namreč ne more nadomestiti dobrih učit elje v . N o v e t ehnologi je, če jih zna učit elj vključiti v proces, ga lahk o le razbremeni jo nekat erih r utinskih po- slo v , da t ak o pridobi čas za spozna vanje in motiviranje posameznih učence v , za preusmeritev od »posredovalcev znanja (kno wledg e brok ers) k sv eto valcem za učenje« (Da y 1 999: 20 1). Vizi ja vseživljenj- sk ega učenja in st alnega prof esionalnega razv oja zaht e va učit elja, ki zna kritično razmišljati, je usposobljen za reflek si jo in evalvacijo, zna poiskati in zagotoviti priložnosti za razv oj posameznega učenca, ki zna spodbujati in podpirati učence v procesu učenja. Če skušamo str niti na jpogost ejše »no v e vloge«, je med njimi najprej preusmeritev od pouče vanja k učenju, nadalje poudarek na uporabi sodobne inf or maci jsk e t ehno- logi je, usposobljenost za delo z različni- mi učenci (različne sposobnosti, posebne 10 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba potrebe, multikultur ne razlik e), nujnost sodelo vanja z dr ugimi učit elji, dr ugimi strokovnimi delavci in starši, usposoblje- nost za reflek si jo, razisk o vanje in e valvaci- jo lastnega dela. Za uspešno prevzemanje vseh t eh no vih vlog mora biti učit elj odpr t za spremembe in motiviran za vseživljenj- sk o učenje in st alni prof esionalni razv oj. Nova profesionalizacija V k ont ek stu no vih vlog se omenja tudi izraz »no va prof esionalizaci ja« (Da y 1 999, Zelena knjiga 200 1) ali »postmoder ni pro- f esionalizem« (Harg rea v es 2000), ki na j bi predst a vljal nekakšno protiut ež ozk emu in t ehnicističnemu opredelje vanju učit elje vih k om pet enc. Da y (1 999) poudarja, da učit e- lje v e k om pet ence izha ja jo iz prof esional- nih vlog, ki na j bi jih učit elj privzemal oz. opravljal. Med njimi poudarja, da naj bo učit elj naklonjen spodbujanju in uva janju sprememb in ino vaci j, na j bo kritičen pri pridobivanju no vih inf or maci j, razvi ja zna- nje, spretnosti ter emocionalne vidike, ki so pomembni za profesionalno mišljenje, načr to vanje in izva janje dela z učenci in sodelavci. Poudarja tudi komunikacijo v različnih oblikah: intra- in int erprof esio- nalno (med k olegi, z dr ugimi sodela vci), dogo varjanje z učenci, k omunikaci je s st arši. Harg ea v es izha ja iz pogoje v , ki jih predst a vlja postmoder na dr užba z vsemi običa jnimi atributi, in opozarja na možno k onfliktnost proceso v prof esionalizma (de- lati kak o v ostno v skladu s st andardi) in prof esionalizaci je (st atus v dr užbi), čepra v se oba procesa pogosto predstavljata kot k om plement ar na (2000:1 52). Opozarja, da obseg in zaht e vnost dela t er odgo v or nosti učit elje v narašča jo, položa j v dr užbi (in plačilo) pa t emu ne ustreza. N a to opo- zarja tudi dokument U nesca (200 1: 1 0) z na v edbo, da so pričak o vanja do učit elje v v elika (in našt e va vrsto zaht e v in no vih vlog), dr užbeni st atus in plače pa t emu ne sledijo. Refleksija kot pomembna značilnost novega profesionalizma P ojem »razmišljujočega praktika« izvira od Sc hona (1 983) in je post al zelo popu- laren. Sc hon je legitimiziral pouče vanje k ot int elektualno aktivnost, kjer učit elji analizirajo svoje izkušnje in na tej podla- gi tudi konstruirajo nova spoznanja. Day (1 999: 27) citira Sc hona iz let a 1 987 , ki pra- vi: »K om pet ent en praktik prof esionalec je sposoben prek reflek si je lastne aktivnosti g enerirati no va spoznanja.« Ob reflek si ji om en ja Da y (p ra v t am, 32 –3 3) še kr it ič no mišljenje, pa tudi nekognitive, emocional- ne vidike (npr. emocionalno inteligentnost po Golemanu). Oblik e, s kat erimi učit elj pri svojem delu razvija posamezne kompe- tence, so predvsem akcijsko in kvalitativno razisk o vanje, uporaba učit elje v ega pripo- v edo vanja ali zapiso v . T e oblik e omogoča jo pristop »od znotraj«, poleg tega pa prese- ga jo meje izkušenj znotra j štirih zido v učil- nice, omogoča jo reflek si jo, prof esionalni dialog z drugimi, ustvarjajo se podporne skupine/dv ojice, sliši se »g las učit elje v«, ustvarja se profesionalna kultura, ki omo- goča oblik o vanje int elektualnega ok olja učit elje v , ki se uči jo ob analizi lastnega delovanja in izmenjavi izkušenj. Koncept profesionalizacije je po mnenju avtorjev Zelene knjig e (200 1: 55) ustrezen in da je v primerjavi s tradicionalnimi modeli in modeli minimalnih k om pet enc v eč mo- žnosti za oblik o vanje ustreznega modela usposabljanja učit elje v . V endar tudi t a k oncept izha ja iz t eoretičnih predpost a vk v stilu: »učit elj bi moral …« in ne da je v edno do v olj k onkretnih usmerit e v . K ot odgo v or na seznam želja (“učit elje v lik”) se v zadnjem obdobju (tudi na dr ugih področjih) uv elja vlja pojem k om pet enc, ki ne pove le, kaj naj bi posameznik znal ali katere predmete je absolviral v svojem študi ju (priloga k diplomi), am pak ka j v resnici obvlada v t eori ji, ka j je (bo) sposo- ben tudi narediti v prak si (“ponuditi na trgu delo vne sile«). Sklep Dr užba znanja zaht e va tudi od učit elje v nekatere nove vloge, med katerimi za- vzema osrednje mesto preusmeritev od pouče vanja k učenju, uporaba sodobne inf or maci jsk e t ehnologi je, usposobljenost za delo z različnimi učenci, nujnost sode- lo vanja z dr ugimi učit elji, dr ugimi stro- kovnimi delavci in starši, usposobljenost za reflek si jo, razisk o vanje in e valvaci jo la- stnega dela. Za uspešno pre vzemanje vseh t eh no vih vlog mora biti učit elj odpr t za spremembe in motiviran za vseživljenjsk o učenje in st alni prof esionalni razv oj. N e glede na to, kateri zorni kot zavzamemo (ek sper ti, ra vnat elji, učni načr ti), lahk o ugoto vimo, da od učit elje v v elik o priča- kujemo. Pre v eč? Odgo v or je nikalen, če se za v edamo vseh zaht e v sodobnega časa in preno vljene šole, in pritrdilen, če razmi- šljamo o različnih izobraže valnih pot eh, o usposabljanju učit elje v za t e zaht e v e, o dejstvu, da ob vstopu v učit eljski študi j ni selekci jskih postopk o v , ki bi že na začet- ku izbrali potencialne kandidate za tako zaht e vne nalog e, pa tudi če razmišljamo z vidika učit elje v ega položa ja v dr užbi. Literatura Da y , C. (1 999). De v eloping T eac hers, The Chal- leng es of Lif elong Lear ning. London: F al- mer Press. Harg rea v es, A. (2003). T eac hing in t he Kno- wledg e Society . Berk shire, Eng land: Open U niv ersity Press, McGra w -Hill Education. Harg rea v es, A. (2000). F our A g es of Prof essiona- lism and Prof essional Lear ning. V : T eac hers and T eac hing, V ol. 6 (2), 1 5 1–1 82. Harg rea v es, A. (1 994). Changing t eac hers, c han- ging times: T eac hers' w ork and culture in t he post-moder n ag e. Cassell: London. Hirvi, V . (1 996). Chang e-Education- T eac her Training. V : T ella, S. (ured.). T eac her edu- cation in Finland. Helsinki: U niv ersity of Helsinki, 1 1–1 9. Niemi, H. (2000). T eac her education in Fin- land: cur rent trends and future scenarios. Plenar y repor t at t he conf erence » T eac her Education P olicies in The European U nion«, Loule, 22–23 ma j, P or tugal. Niinisto, K. (1 996). Chang e A g ent T eac her – Becoming a T eac her in a De v elopoing Or- ganisation. V : T ella, Seppo (ured.). T eac her education in Finland. Helsinki: U niv ersity of Helsinki, 1 45–1 50. Zelena knjiga o izobraže vanju učit elje v v Evropi (200 1), Buc hberg er , F , Cam pos, B. P . in Kal- los, D. (uredniki). Ljubljana: Ministrstv o za šolstvo, znanost in šport.