Profesor Vatroslav Jagič. K sedemdesetletniei njegovega življenja. Dne 6. t. m. je obhajal svojo sedemdesetletnico prvak v slovanski filologiji, Vatroslav Jagic, prof. slavistike na dunajskem vseučilišču. Jagic se je rodil v Varaždinu dne 6. julija 1838. Srednje šole je izvršil v Zagrebu, vseučiliške nauke pa na Dunaju. Leta 1860. je postal gimnazijski učitelj v Zagrebu, pa je zaradi narodne zavesti svoje izgubil službo 1. 1867. Do 1. 1871. je ostal še v Zagrebu, potem pa se je šel nadalje izobraževat na Lipsko in v Petrograd. Leta 1872. je dobil stolico slovanskega jezikoslovja v Odesi. Ko so leta 1874. Hrvatje ustanovili v Zagrebu vseučilišče, bi bil imel Jagic priti tja, a tozadevna pogajanja 80 se razbila. Postal je nato profesor v Berlinu, v Petrogradu in po Miklošičevi smrti na Dunaju I. 1886., kjer je deloval do letošnjega leta. Prve svoje razprave je priobčil v izvestju zagrebške gimnazije. Sestavljalje knjige za višje gimnazijske razrede, sodeloval pri BTisucnici svetoga Girila in Metoda" in pri 6asopisu ^Književnik, časopis za jezik itd." Ko so ustanovili jugoslovansko akademijo, je marljivo podpiral njeni glasili BEad" in nStarine1'. Leta 1876. je ustanovil list BArcbiv fur slaviscbe Philologie". Zanj je spisal nebroj razprav, ocen, objav ter mu pridobil za sotrudnike vse najboljše slaviste. Živahno se je v tem listu zanimal tudi za naše kulturno gibanje. Bazentega je izdal več samostojnih del. Prevažni za slovansko, pa tudi slovensko književno zgodovino sta njegovi knjigi: nPisma Dobrovskega in Kopitarja1* in BNova pisma Dobrovskega, Kopitarja in drugih jugozapadnih Slovanov". Mnogo njegorib spisov je izšlo v izvestjih dunajske akademije. V novejšem času pa deluje Jagic, da se skoro izda prepotrebna ,,Enciklopedija slovanskega jezikoslovjaV Jagic je bil izvrsten, obče priljubljen profesor ter je živahen družabnik. Hrvaškega svojega rodoljubja ni nikdar zatajil, ostal je tudi v tujini Hrvat. Kulturni napredek vseb Slovanov mu je ži?o pri srcu. Zlasti se je vedno zanimal za naše prosvetne razmere Jjn pri vsaki priliki podpiral slovenske učenjake in slovenske znanstvene zavode. Zato se tudi mi danes spominjamo njegove sedemdesetletnice in mu kličemo : Na mnoga leta!