—    159   —
Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Zagreba 12. maja. V nedeljo smo v kaza-lisču (gledišu) našem imeli sjajno igro na slavo nadbi-skupa J. Haulika v narodnem jeziku. Cado golemo! zares — čujte se enkrat: igro v narodnem jezika! ker igra v domačem jeziku je pri nas — bela vrana. Igrala se je 55Gostbau od L. V. Igra je sicer dopala, ker je narodna bila, ali dobro voljni igravci so zlo storili, da so izbrali za predstavo tako igro, v kteri se ne vede: je li drama? je H komedija? in ki nima ne glave ne repa. Gde gde se najdejo prav dobre zapletke, —le škoda, da ni nič v nji razvedenega in doveršenega. Vendar smo mi ti večer blagoslovili, ker je enkrat sopet narodni bil. Svetli ban Jelačič je z živim pleskanjem i gromkim „živio!" sprejet bil, in ko je prestavljavec v igri (grof Zrinji) s ponosom slavo naših prededov v zvezde koval i glasno klical: ;9da ni veeega hudodelca i iz-roda, kot so taki ljudi, kojim domovina kruh daje i koji nasprot temu ptuji jezik, ptuje šege i vse kar je ptujega, iz sebeljubja i samopridno^ti volijo, misleci da si tako pred ptujim narodom osvetljajo lice" itd., je živahno pleskanje nastalo , kteremu skoraj do sverha igre ni bilo ne konca ne kraja. Med igravci se je nar bolje obnesla gospodičua B —čeva; hvala i slava pa vsim verlim domorodcem in domorodkinjam , ki so nas radovali z domačo igro! Kazališče v n ar od n em jeziku je živa priča, da narod živi, da je naroda jezik izobražen; — narod, ki nima v svojem jeziku gledisa , je mertva stvar, v versti omikanih narodov nima veljave. Evo Nemce, Taliane, Francoze, Ingleže: svi imajo narodne gledišča! I mi? — Infandum jubes renovare dolorem! Je li mogoče, da bi tega ne spoznal vsaki, kterega mili Bog ni vdaril s hudo slepoto? Je li mogoče, da tisti domorodec, ki je pred malo leti v wDanicia naši tako živo prepeval 5)Davorije" v horvatskem jeziku, sedaj sve drugač poje o napravi domačega kazališča? Ipak je taka, ža-libože! Tempora mutantur, et nos mutamur in iilis.
Zorislav.
Iz Dervanje na Staj. 13. maja. C. Oj veselo mlado leto! vsak germ cvete, terte ne morejo lepši gnati. Bog nas le varuj grojzdne plesnjivosti, ktera se je lansko leto sosebno na brajdah, pa semtertje tudi posamno na tertah po goricah napovedala. Jaro žito (pri nas silje imenovano) še večidel zdaj sejejo; koruze še veliko v zemlji ni. — Mnogi nemški časopisi in tudi slov. 5?Bčela" so svetu naznanili, da je prečastiti gosp. Franc Verbnjak, dosluženi kaplan, v Pesnici utonil. Ra-dujmo se, da to ni res, in da verlemu domorodcu in izverstnemu botanikarju še ni treba v miru počivati! Gosp. Verbnjak imajo lepo zbiro želiš (herbarij) iz vsih krajev z dodanimi slovenskimi imeni. Naj bi se častita gospoda Dež man ali Fleišman ž njimi pomenila, da bi ti zaklad slovenskemu narodu v dobro prišel; škoda bi bilo za-nj! Ker nam je znano, da posebno v Ljubljani hodijo za praktične znanstva potrebne slovenske knjige na svetlo, se nadjamo, da tudi rastljinosiovj e (botanika) pride kadaj na beli dan. — Kar jezeroletno godovno slavnost pri sv. B enedikta v slovenskih Goricah vtiče, smo pozneje za gotovo zve-dili, da so omenjeno slovesnost častiti gosp. misionarji prestavili; začela se bo v nedeljo pred sv. Petrom in Paulom in bo terpela skoz 14 dni.
—   160   —
Iz Škofjeloke. ** V naših krajih smo že mislili naglo obogateti. Nekdo je v tukajšnjih hribih sreberno rudo naznati in zaslediti hotel; berž jih je bilo dovolj, ki so se združili, rudarja najeli in plačevali, nadjajoči ee, da jim bo v kratkem na cente srebra dobil. Al čez nekaj časa se je pokazalo, da je bila najdena ruda le neko od vode zasuto — kamnje , ki se je zeleno vru-dilo, kakoršnega se na večin krajih obilno dobi. Vse upanje na sreberne gore se nam je tedaj vničilo in s snegom vred skopnelo.
Kar polja in verte pri nas zadene, je vse prav prav lepo. Posebno se tukaj kmetje radi in obilo 8 sad-jorejo pečajo. Od Loke proti Krajnju se vidi zdaj ekozi in ekozi prelepo cvetečih drevesc brez števila. Tudi sadiš mladega drevja (vertnih sol) imajo tukajšnji kmetje dokaj v več krajih. In tako je prav, — to nese dobiček. Vertni in poljski pridelki so pač boljši in go-tovši, kakor pa prazne sanje po  sreberni  rudi #).
Iz Ljubljane. Na Dovjem (Lengenfeld) na Go-renskem je na ponudbo služba u cenika v novo napravljeni ljudski šoli z 205 fl. 10 kr. na leto; prošnje se oddajajo v visoko častito škofijstvo Ljubljansko. Plačilo je pošteno ; kompetentov se gotovo manjkalo ne bode.
*) Naš častiti gosp. dopisnik menda ne zametuje sledii po rudah v ohčje, ker brez nje^a bi zakopana ležala mar-siktera podzemeljska z»Iog;a se dandanašnji; le slediti brez pravega sledu je zakopalo že veliko srebra v zemljo.
Vred.