Pofttnlna platana v gotovini. 25* januarja 1940 St 4. Leto IV« Jtfvg/Rkvda GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA Izhaja vsak Aetrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telet. St. 46-18. — Uprava: Knafljeva ulica 5, teief. št. 31-22 Delavska izdaja »DOMOVINE« ■m Zakaj vse to? NaroCnina polletno 18 in celoletno 36 din. — Posamezna številka 1 din. — Račun Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, št. 17.751 Podpore za sezonce Znano je, da slovenski delavci s svojimi družinami štejejo okoli tri sto tisoč duš ali 25 oustot. prebivalstva Slovenije. To je visoka številka, ki predstavlja močno skupnost, pomembno za naše narodno življenje v gospo-darsko-socialnem, političnem ali kulturnem oziru. Ta množica dobi svojo posebno vrednost tudi radi dejstva, ker se v njej nahajajo polnovredne delovne sile, v najboljši ustvarjalni starostni dobi v takem odstotku kot ga ne zaznamujemo v nobenem drugem stanu ali če hočete v razredu našega naroda. Mi vemo, da delavci s svojimi družinami ne poznajo nepismenih, da se v delavskih družinah takoj za izobraženskimi stanovi največ čita knjig in časopisov. Tudi je znano, da so delavci s svojimi družinskimi člani najrednejši obiskovalci podeželskih kulturnih prireditev, iz delavskih vrst izhajajo naši najboljši športniki, Sokolu daje delavstvo njegovo življenjsko silo in srčno kri. Ne bomo pretirava- li, ako rečemo, da je društvfcno življenje med delavci še vedno visoko razvito, čeprav je v zadnjih letih radi poskusov zavojevanja delavskega društvenega življenja no režimu dr. Sto’ad>"oviča mnogo trpelo in upamo, in — ueiavec ne uela samo z roko. on mora delati z razumom in z vsem svojim intelektom posebno, ako gre za kvalificirana dela. Z razvojem našega nacionalnega gospodarskega razmaha so zahteve na razum in intelekt našega delavca vedno večje in usodnejše za napredek našega državnega in gospodarskega potencijala. Ne smemo pozabiti na mlado kri, na učečo se mladino, ki ima svoj dem v delavčevi hiši. Čeprav je težko, je vendar dejstvo, da je med akademsko mladino zelo veliko število onih, katerim je oče delavec in njegova domačija borno delavčevo stanovanje z vsem značilnim okoliem. ki ustvarja miselnost delavca in njegovih svojcev. Kdor prav pozna in prav gleda na gospodarsko in socialno sestavo našega naroda in zna pravilno pretehtati vse vrednote, ki so skrite v narodu so pomembne, bo moral za-ustvarjalnost vsakega naroda, bo moral začuden obstati pred resnico, da vrednote delavstva nismo niti zadostno spoznali, niti sc nismo potrudili, da bi ta potcncijal narodne samobitnosti pravilno ocenili in postavili na ono mesto v našem narodnem izživljanju, ki sili in pomembnosti delavstva pripada. To »tsodepolno brezbrižnost je kazalo in kaže vse naše javno življenje, pa naj gre za kulturna hotenja, ali za gospodarska prizadevanja ali pa tudi za politične brige in skrbi. Delavec je s svojimir posebnimi interesi moral vedno ostati ob strani kot množica, ki sama od sebe zraven gre, kadar bo treba. Delavske množice morajo vedno ostati skrite v dolini, za hribom ali gozdom, dočim druge stanove rnzporejamo Po vidnih širokih travmkih in tako ob glav-n'h cestah, da so vsak čas v položaju razviti tako, kot to zahtevajo ni>'h koristi CHo izrazito delavske ustanove. k; svoje dohodke dobivajo samo iz delavskih žepov in imajo zato značaj stanovskih ustanov, morajo biti vključene v politične interese večinskih stanov, da se tudi po tej poti oslabi demokratična volja in politična pomembnost delavstva. Tudi s tem je oslabljena avtoriteta delavstva ter je zmanjšana samoupravna pravica tako pomembnega stanu kot je delavski stan. Zakaj je lahko v drugih nedelavskih korporacijah in ustanovah bistveno drugače in je varovana vrednost dotičnih stanov? Zakaj mora biti samo vrednost in pomembnost delavstva zapostavljena, kot da bi hoteli podčrtavati, da je ta stan manj važen in manj pomemben? Zastopstvo v Pokojninskem zavodu za nameščence je izšlo iz volitev, iz svobodne volje onih, ki imajo na zavodu življenjski interes, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je več ali manj izraz volje interesentov, tudi Kmetijska zbornica n:ma imenovanih članov. Odvetn:ki, zdravniki so člane svojih uprav v zbornicah volili. A.li mislite, da delavec nima oči za gledanje in pamet za razmišljanje. On vse vidi. vse presodi in za vse najde svoje mnenje. Za malo se mu zdi, da mora vsak dan na delo, da mora plačevati davke, da mora izpolniti vse državljanske dolžnosti — da pa je tam, kjer naj bi uveljavljal svoje pravice in podčrtal svojo pomembnost za narodno in državno življenje vedno pozabljen in prezrt. Vprašamo se, v katero smer se nujno potiska človeka, ki je omalovaževan, zapostavljen, necenjen in nespoštovan? Kakšne namene zasledujejo oni, ki silijo človeka k spoznanju, da tudi v tem stoletju še ni mogel postati svoboden, enakovreden in enakopraven? —ec. Odpovedana anketa Dne 23. t. m. bi se morala vršiti v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje anketa o zvišanju osnovne minimalne mezde. Anketa je bila odložena in kakor poroča »Jugoslovenski kurir« na — nedoločen čas. Delegacija delavcev iz dravske banovine je imela namen, predirgati na anketi, da se osnovna mezda zviša na 3 din, kar bi omogočilo banom predpis mezd do 4.50 din na uro. Pričakujemo, da se bo delavskim zbornicam in strokovnim organizacijam posrečilo izposlovati, da se odpovedana anketa čimpre-ie zopet skliče, ker je zvišanje minimalne mezde z oziro mna izredno težke življenjske prilike neodložljivo. Tedenske karte Delavci, ki stanujejo izven službenega mesta, so lahko dobili tedenske železniške "karte, katerih cena je znatno nižja od cene za enkratne vozne karte. Karto je dobil pa le oni delavec, ki ni zaslužil več kot 1500 din na mesec. Sedaj je višina dovoljenega zaslužka dvignjena na 2500 din. Po obstoječi uredbi o preskrbovanju nezaposlenih delavcev se sezonskim delavcem v času mrtve sezone od 1. decembra do 15. marca niso izplačevale redne brezposelne podpore. Vsled te odredbe so bili posebno težko prizadeti stavbinski delavci. Sedaj se je uredba v toliko spremenila, da se bo tudi sezonskim delavcem izplačevala podpora in sicer polovico od redne podpore. Če bi pa sezonski delavci ne bili tudi po 15. marcu zaposleni, dobe izplačano še ostalo polovico podpore Sezonski delavci, ki izpolnjujejo pogoj za prejemanje redne podpore (najmanj 8 mesecev članstva pri OUZD), naj potom pristojnih občin prosijo za izplačilo podpore. Gi! besed k dejanjem V Liubljani so zborovali zastopniki gospodarskih zbornic. Sprejeli so razne resolucije, kjer med drugim beremo: »Glede na razpoloženje svojih pripadnikov smatrajo gospodarske zbornice za svojo dolžnost izjaviti, da se ti pripadniki zavedajo izrednih razmer, v katerih je danes Evropa in tudi naša država in da te razmere imperativno zahtevajo od države in državljanov izredne. dolžnosti...« Upamo, da se bodo teh svojih »izrednih dolžnosti« zavedali gospodarstveniki kot državljani tudi takrat, ko bodo delavci prosili za zvišanje mezd z ozirom na »izredne razmere« v katerih žive! Težave s surovinami Tekstilna industrija je v Sloveniji prosila Narodno banko za uvoz 31 mil. kg bombaža. Odobren je oa b;l uvoz 22 mil. kg, kar je 70 odstotkov od tehnične kapacitete tekstilne industrije v dravski banovini. Če se slednjič le ne bo doseglo, da bi dobile tekstilne tovarne ves bombaž, kar ga potrebujejo za svoje obratovanje, potem bodo pričele tovarne omejevati obratovanje, ali bodo pa celo primorane. da sploh ustavijo obratovanje. V Sloveniji je v tekstilni industriji zaooslemh okrog 17 tisoč delavcev, to je 18 odstotkov vsega prebivalstva. Danes si niti misliti ne moremo, da bi bile te velike množice delavstva kdaj brez zaslužkov ... Z enka Železarna v Zenici se bo zopet zelo povečala. Zgrajenih bo več novih oddelkov, ki bodo opremljeni z najnovejšimi stroji. Pred kratkim je železarna naročila pri Siemensu naprave za električno peč. ki bo izdelovala ta-kozvano elektro-ieklo. To bo sedma peč v ze-niški železarni. Sedanje peči produciralo dnev no po 500 ton železa. S povečanjem železarne pa narašča tudi število prebivalstva v Zenici. Posebno je veliko pomanjkanje stanovanj. Na vadno stanovanje dveh sob stane do 700 din mesečno. Železarna bo za svoje uslužbence v vgsi Tetovo zgradila celo delavsko naselje, ki bo' obsegalo 44 delavskih hiš. Stanovanjske zgradbe so preračunane na 20 mil. din. Za samske delavce bodo zgradili še posebej dv« večji zgradbi. 8308H1 Nezadovoljni rudarji S posebnim dodatkom h kolektivni pogodbi je Trboveljska premogokopna družba pristala, da se rudarske mezde zvišajo za 8%> bruto zaslužka. Rudarji s poviškom mezd niso zadovoljni. Mišljenja so, da imajo pravico zahtevati večji odstotek poviška na mezde in to z ozirom na porast draginje in na popolnoma spremenjene gospodarske razmere od takrat, ko se je podpisala kolektivna pogodba. Rudarji imajo gotovo prav, ko trdijo, dacso se gospodarske prilike od takrat, ko se je kolektivna pogodba sprejela, bistveno spremenile. Kolektivna pogodba je bila sprejeta 31. maja 1939. Takrat se je morala Trboveljska premogokopna družba boriti za odjem premoga. Domači trg je bil založen s premogom. Produkcija državnih premogokopov je onemogočala Trboveljski, da proda večje količine premoga v južnih krajih države. Naročila državnih železnic so bila manjša, kot v prejšnjih letih. Tudi v inozemstvo ni mogla Trboveljska prodati premoga. Z evropsko vojno se je pa položaj bistveno spremenil. Ko je preje delal trboveljski rudar komaj po 18 žihtov na mesec in pozneje po 20 šihtov na mesec, dela sedaj vse dni v mesecu in poleg tega v treh izmenah. Na en delovni prostoi se je preie delalo v rudniku po 40 ur na teden, sedaj pa z nedeliami in prazniki po 168 ur na teden (24 ur krat 7 dni). Pri tgko portolni izrabi kapacitete rudnikov, so tudi kalkulaciiski računi, ki so merodajni za mezde. čisto drugačni in to nesporno mnogo u"od neiši za Trbovel!sko premogokopno družbo. Za vsakega laiikrf mora biti iasno. »In pri popolni izrabi svoje kapaciteto Trboveljska mnogo več zasluži in naj bi b’Ia tudi vezana na stare dobavne pogoje. Dobila je pa med tem Trboveljska tudi čisto nova naročila za detajlni konsum in za nase paropiovne aruzbe, ki so doslej dobivale premog iz inozemstva. Za nova naročila pa gotovo zahteva Tiboveljska tudi nove cene. V Beogradu se prodaja tona Trboveljskega premoga že pu 850 din. Razmere torej, ki so bile merodajne za sklepanje kolektivne pogodbe maja 1939, so danes čisto diuge in s tem tudi osnove na podlagi katerih se je sklenila kolektivna pogodba. Edino pravilno je, da se takoj in brez odloga pristopi k sklepanju nove kolektivne pogodbe, oziroma tarifnih postavk kolektivne pogodbe, ki bo upoštevala današnje izredno ugodno gospodarsko stanje Trboveljske in tudi velike težave delavstva, ki je prizadeto vsled draginje. Doba zlate konjunkture v premogokopni industriji mora tudi delavstvu prinesti boljše prejemke, da bo vsaj deloma odškodovano za minula leta stradanja in brezposelnosti. Tisti, katerih interes je, da bi sedanja kolektivna pogodba še dolgo veljala, pravijo, da se kolektivna pogodba odpove lahko šele s 30. septembrom. V formalnem pogledu so ti ugovori mogoče pravilni. Res jt. pa tudi, da se je kolektivna pogodba sprejemala v času, ko ni bilo vojne in tudi ne ugodnih razmer za prodajo premoga. Se enkrat poudarjamo: Osnove, na katerih je zgrajena kolektivna pogodba so se čisto spremenile in mislimo, da bi bilo naravnost nemoralno, če bi se s silo hotela vzdrževati kolektivna pogodba, katera je vsled izjemnih razmer dejansko že zdavnaj izgubila svojo vrednost za delavstvo. Veliki dobički Trboveljske se morajo vsaj delno vrniti med rudarje in v doline črnih revirjev, ki so zadnja leta pretrpele toliko hudega... Čisti računi so potrebni Kadar pridejo delavci k delodajalcu in zahtevajo, da se jim morajo vsled draginje zvišati plače, je neobhodno potrebno, da svojo zahtevo utemelje. Predvsem morajo dokazati, za koliko odstotkov so se podražile življenjske potrebščine. Delavci prineso k pogajanjem statistične podatke, ki so jih sami sestavili, ali njihove strokovne organizacije. Delodajalec navadno izpodbija točnost podatkov in navaja svoje podatke, ki so drugačni od podatkov, ki so jih zbrali delavci. Ce se vrše pogajanja pred oblastjo, potem tudi oblast predloži svoje podatke, katere potem tudi ta ali ona prizadeta skupina izpodbija kot netočne, ker ne gredo v račun zahtev, ki so bile pri pogajanjih postavljene. Prav okrog vprašanja, kdo ima in kdo nima prav s svojimi podatki, se vrše dolge razprave in večkrat prav zato tudi brezuspešno. Delavske organizacije so že ponovno postavile zahteve, da bi se moralo naredbenim potom določiti, kdo in kako se sestavlia uradni indeks življenjskih potrebščin. Indeksov bi moralo imeti v vsaki banovini več: za manjše in večje kraje, za nekvalificirane in kva- lificirane delavce ter za nameščence. Draginja je v raznih krajih različna Tudi potrebščina življenjskih potrebščin je različna za razne stroke delavcev. Indeks bi se moral sestavljati na banski upravi, v sosvet k referatu, ki bi sestavljal indeks, bi se pa moralo pritegniti zastopnike delodajalskih in delo-jemalskih organizacij. O uradnem indeksu življenjskih potrebščin, ki bi moral biti pri mezdnih pogajanjih od vsakogar priznan, nočejo delodajalci ničesar slišati. Nerazumljiv je njihov odpor. Vsaj bi vendar uradni indeks ne veljal samo takrat, kadar se draginja veča, ampak tudi takrat, ko se pocenjujejo življenjske potrebščine! Ali je mogoče delodajalcem ljubše, da se mezdna pogajanja vrše vedno na nejasni osnovi glede draginje, da je mešetarjenju odprta širša pot. Ker so delodajalci s svojim vplivom močnejši, mislijo, da bodo uspeli in naj imajo s svojimi ugotovitvami prav ali ne. Prav to ribarjenje v kalnem se mora odpraviti in postaviti čisti računi, ki morajo biti za vsakogar prav. Tafcof in brez odlašanja Ze pol leta živimo v izjemnih vojnih razmerah in še do danes nimfimo urejenih naših tržišč, da se ne bi neobhodno potrebna živila dražila iz dneva v dan Praksa je pokazala, da uredba o pobijanju draginje nima prav nobenega učinka Več mesecev se je na anketah razpravlialo, kai bi bilo ukreniti, da zajezimo draginjo Več predlogov je bilo stavlienih in povrsti tudi odklonjenih Tudi uredba o kontroli cen, ki nai bi izšla januarja ie dokončno pokopana. Kaj se misli se-dai ukreniti, nihče ne ve. Poudarili smo že. da si delavstvo prav nič ne želi draginiskih doklad k mezdam. Veliko boli je zadovolino. če se draginja ne veča Rastoča drag'nia in vedno večie mezde imaio za posledico inflacijo in te si menda ne žele pridobitniki, še manj pa delavci. Seveda so pa draginjske doklade k mezdam šele takrat odveč. če se porast draginje ustavi. Tako kot je sedaj, gotovo ne more ostati Mezde so iste. draginja pa vsaki dan večja. 2e preie ni mogel delavec živeti s svojimi preiemki, kako naj bi pa sedaj, ko dobi za zasluženi denar vsaj 20°/o manj, kot je pa preje dobil. Delavec se ne more v prav nobeni doppdanii potrošnji omejiti. Vse je bilo že tako skrčeno na minimum. Vsako nadaljno skrčenje potrošnje pomeni le stradanie. Stradati pa ni mogoče dolgo časa. In ker že delavstvo strada, moramo vedno in vedno poudarjati, da se mora proti rastoči draginii nekai ukreniti, če se pa to ne more. se nai pa mezde zvišajo natanko za tol'ko kolikor so se živila, obleka in obutev podražila. Volitve obratnih zaupnikov Ker so bili delavski zaupniki izvoljeni komaj pred pol leta, se je mislilo, da bodo volitve zaupnikov preložene na mesec maj Minister za socialno politiko in narodno zdravje pa v tem pogledu ni izdal nobene odločbe in se zato letos vrše volitve januarja, kot predpisuje čl. 2 navodil z leta 1927 Najkasneje do konca januarja morajo volilni odbori pri banski upravi prositi za razpis volitev. Vsaka poznejša prošnja za razpis volitev ne bi bila ugodno rešena. Na razpolago je še nekaj dni in naj zato brez odlašanja delavski zaupniki store svojo dolžnost. Volitve obratnih zaupnikov se vrše samo v podjetiih k er je zaposlenih vsaj 10 delavcev Lansko leto so se vršile volitve tudi v obratih, ki imfso vpisani, a imajo po zakonu pravico, in na tiste, ki so vpisani, pa nimajo za to zakonite pravice Preglejte torej volilne imenike in jih prepišite ter stavite predloge za vpis ali izbris volilcev! Vpis v volilni imen;k ali izbris lahko pri občini zahteva vsak sam zase ali pa za drugega Kdor biva eno leto v občini in ie polnoleten, spada v volilni imenik Ako na občini ne bi vaši zahtevi ugodili, javite to takoj pristojni sreski organizaciji Jugoslovenske nacionalne stranke. Bodoče volitve tako v občine kakor v narodno skupščino bodo svobodne in tajne. Volja naroda naj pride do polnega izraza Z^to ie potrebno, da bodo volilci vsi vpisani in da bodo volilni imeniki natančni in pravilni! Politični pregled Glede na sestanek jugoslovenskega in romunskega zunanjega ministra v Vršcu izvajajo italijanski listi v svojih poročilih, da bo posvet Balkanske zveze v Beogradu v znaku vzajemnosti njenih čla-nic in da bo odprl pot k ureditvi položaja v Po-dunavju in na Balkanu Ta vzajemnost bo prišla do izraza v tesnejšem sodelovamu držav Balkanske zveze, ki se ji bodo mogle vsaj postopno pridružiti tudi druge države na jugovzhodu Evrope Italijanski listi trdijo nadalje, da je bil sestanek v VrScu prav tako važen, kakor nedavni sestanek it albanskega in madžarskega zunanjega ministra v Benetkah in da bo glede na to iz’d posveta Balkanske zveze vsekakor v sklaciu s smer-nicami miroljubne politike, za katero se zavzema Italija Po časopisnih vesteh iz Moskve je bivši sovjetski zunanji minister Litvi-nov pri Stalinu v nemilosti. Po odslovitvi iz zunanjega ministrstva je bil Litvinov imenovan za načeln'ka izvesti tel.1-skega urada Ker oa le zadnji čas ostro nasprotoval pohodu na Finsko, ie bil ^daj odstavljen tudi s tega mesta. Brat Li tvi nova, ki je bil šele nedavno imenovan v komisijo za ureditev preselitve ukrajinskih Nemcev, Je bil prav tako odstavljen s svojega mesta. Kakor poročajo Je začela zdaj spet neka nemška ladja napadati zavezniške trgovske ladje na lužnem Atlantskem morju. Gre- za nomožno vojno ladjo »Altmnrk«. ki Je služila tudi kot pomožna ladia oklopnicl »Admiral Graf Spee« Oborožena je s šestimi navadnimi in s protiletalskimi topovi Navadno plove pod zastavami nevtralnih držav in ood napačnim imenom Reuter poroča, da je vatikanski radio te 'dni govoril o položaju prebivalstva na Poljskem. Napovedovalec le dejal, da je papež z bolestjo slišal poročila o trpljenni Poliske v katere vstajenje trdno veruje Trpljenje poljskega naroda le zelo veliko že v sovjetskem delu Poljske Se hujše pa je v nemškem delu Tako iz Varšavp kakor tudi Krakova Po-moria Poznania, Slezi je prihajajo poročila o preganjanjih Poliakov Tz zariadne Poliske izseljujejo prebivalstvo in hočejo zemlio dati Nemcem Ljudi preganjalo v najhujši zimi 2 domov 70 odstotkov prebivalstva na Poljskem strada živila pa kljub temu vozijo iz Poliske v Nemčijo. Po vesteh angleškega časopisi a Je Stalin dokončno obvestil Hi*1er1», da lahko Nemčiin In sovjetska Rušila vodita vojne operacije vzporedno, ni-kakoT oa ne povezano. V Moskvi namreč smatrajo, da bi se narodi združili v skupno borbo proti Nemčiji in Ru-Kiji če bi postali tudi vojni zaveznici. Kakor poročajo Iz Tokia. je neka angleška križarka na japonskem parniku prijela 21 nemških državljanov ln fih odvedla s seboj. So to po večini člani posadk nemških petrolejskih ladij Priieli jih Angleži zaradi tega, ker so še nem.ški vojaški obvezniki. Japonska vlada je izročila fcavoljo tega zelo oster protest angleški vladi, češ da je Anglija kršila mednarodno pravo Londonski listi odgovarjajo, da Je japonska pritožba brez podlage, ker an-Rleška križarka ni zagrešila ničesar nedovoljenega proti Japonski. Japonska je sama *merom zahtevala pravico, da sme na podlagi mednarodnih pomorskih določb ustavljati In preiskovati vse trgovinske ladje, predvsem nevtralnih držav. , j Nedavno so se raafiirile vesti, da jUauJu t »o nemške čete zasedle vzhodno Galicijo, ki jo je imela doslej v rokah sovjetska Rusija V Berlinu in Moskvi vsa ta poročila odločno zanikujejo. Kljub temu pa rumunske vesti slej ko prej zatrjujejo, da so Nemci zasedli železnico proti Rumuniji Nemške čete prihajajo na madžarsko-sovjet9ko in ma-džarsko-rumunsko mejo baje zaradi možnosti napada Madžarske, Rumunske in Turčije tja sovjetsko Rusijo Iz Moskve trdijo, da ni nemških čet v sovjetskem delu Galicije, pač oa priznavajo, da je v Lvovu 500 nemških uradnikov, ki nadzorujejo preseljevanje Nemcev iz sovjetskega dela Poljske. Madžarski listi poročajo, da zahteva Italiia od Nemčije pojasnilo o njeni politiki. Italija vprašuje Nemčijo, kako daleč nameravati iti Nemčija in Rusija na severu in na jugovzhodu Evrope Zlasti teria Ttalija pojasnila. kako daleč misli Nemčija dopustiti prodiranje Rusije v Srednji in Južnnvzh^dni Evropi in kakšni so prav za prav načrti Nem-čiie in Rusije na Balkanu. Gospodarstvo rum »mi« i ii i ■um n umi mwn umhihhb Tedenski tržni pregled GOVED. Na sejmu v Novem mestu so se trgovali za kg žive teže: voli I. po 5 50 do 6. II po 4 do 5, III. po 3.50, telice I. po 5, II po 3 do 4, krave I. po 4 do 4.50, II. po 3.50 do 4. III. po 2.50 do 3, teleta 1. po 8, II. po 5 dinarjev SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Novem mestu : Špeharji po 8 do 9, pršutarji po 6 do 7, v Murski Soboti: Špeharji po 10, pršutarji po 8 do 8.50, v Celju: Špeharji po 11 do 12. pršutarji po 8 do 9 din. SIROVE KOZE. V Novem mestu: goveje 12, telečje 16, svinjske 10, v Murski Soboti: goveje 10. telečje 12, v Celju: goveje 10 do 12 telečje 14 do 15, svinjske 7 din za kg. KRMA. V Novem mestu: seno 130 do 150, slama 50, v Murski Soboti: seno 80, slama 40, v Celju: lucerna 70, seno 70 do 90, slama 40 din za 100 kg. MED. V Novem mestu 18, v Murski Soboti 14 do 15, v Celju 19 din za kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo: v novomeškem okolišu navadno mešano vino po 3 do 4, finejše sortirano po 6, v celjskem okolišu pa navadno mešano po 4 in finejše šokirano vino po 5 do 6 din liter. KROMPIR. V Novem mestu 175, v Murski Soboti 100 v Celju 150 do 170 din za 100 kg. FlZOL. V Novem mestu 450 do 800, v Murski Soboti 400, v Celju 600 do 700 din za 100 kg. Sejmi 29. januarja: Rajhenburg, Vojnik. 30. januarja: Rakek, 1. februarja: Jurklošter, 3. februarja: Kalobje, Lukovica, Loški potok. Škofja Loka, Krško, Gornja Radgona, Žužemberk. Vrednost denaria Na naših borzah smo dobili 23. t. m v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 175.20 do 178.40 (za 216.42 do 219.62) din; 100 francoskih frankov za 99.05 do 101.35 (za 122.41 do 124.71) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 holandski goldinar za 23.51 do 23.89 (za 29.04 do 29.42)din; 1 belgijsko belgo za 7.44 do 7.58 (za 9.19 1 do 9.31) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.86 din. Vojna Škoda se je trgovala v Beograd« po 427 do 427 50 din Drobne vesti “ Veliko povpraševanje po naših konjlli za izvoz. Zaradi vojne je v vseh državah zadnje mesece veliko povpraševanje po konjih. Tudi v naši državi zbirajo kupci in prekupčevalci konje Kupujejo težke konje za topništvo kakoi tudi lahke za konjeniške oddelka. V naši državi bi kupci iz drugih držav radi nakupili okrog 20 000 konj, vendar je vprašanje. ali jih bomo lahko toliko izvozili. N o v S s 'e * Nov načelnik našega generalnega štaba. Z ukazom kraljevega namestništva je imenovan za načelnika našega generalnega štaba armadni general Peter Kosič, doslej krajevni poveljnik v Beogradu Novi načelnik generalnega štaba je 18 t. m. prevzel posle od armadnega generala Dušana Simoviča, ki j« bil z istim ukazom razrešen in postavljen na razpoloženie. * Nadaljnja preureditev države. »Jutro« razpravlja te dni v uvodniku o dr. Mačkovih’ političnih izjavah v Zagrebu in izvaja med drugim: »Državnopravno je mogoče organizirati ostale banovine, preden se sestane narodna skupščina. Uredba z dne 26 avgusta izrecno pravi, da se morejo določbe uredbe O banovini Hrvatski s kraljevim ukazom razširiti tudi na ostale banovine in se ob tej priliki lahko posamezne banovine spojijo in njihov obseg spremeni. Pravna možnost torej obstoji Toda dr Maček je zdaj z vso odlo6-nostjo poudaril, da on ni za tak postopek češ da se bo moglo o nadaljnji preureditvi države razpravljati šele, kadar se bo sestala nova narodna skupščina. Dr Maček se prf tem sklicuje na besedilo sporazuma, ki ga je sklenil v imenu hrvatskega naroda s predstavnikom krone g. Cvetkovičem. V tem sporazumu je rečeno, da bo vlada v soglasju z odločujočimi činitelji pripravila vse, kar ja potrebno za preureditev državne zajednice, in se bo dokončni obseg hrvatske banovina določil o priliki preureditve države. Dr. Maček je to besedilo tolmačil tako, da bo šela narodna skupščina, ki se bo izvolila, pripravila preureditev vse države. Tudi v svojih izjavah tujemu tisku je naglašal kot glavno nalogo narodne skupščine, da dovrši delo preureditve države, započeto z ustanovitvijo banovine Hrvatske. Vprašanje je s temi izjavami postavljeno s pravnega na politično področje. Dr. Maček je jasno povedal svoja stališče: nadaljnjo preureditev države je treba odložiti, dokler se ne sestane nova narodna skupščina. Z drugimi besedami se pravi to, da se z odlaganjem volitev odlaga tudi ustanovitev nadaljnjih avtonomnih banovin.« * Jugoslovenska nacionalna stranka v Srbiji. Politični prvaki Jugoslovensike nacionalne stranke so bili zadnje dni zelo delavni. Priredili so večje število shodov m sestankov. Bivši predsednik vlade Jevtič je imal več zborovanj v požarevskem srezu. Bivši minister dr. Dragutin Kojič je govo”il na zborovanjih in posvetih v kragujevskem ln gru-žanskem srezu, Velimir Popovič na shodih v paračinskem in rovaničkem srezu, DobrisaT Jevdjevič pa v kočanskem srezu. Večje število zborovanj je bilo tudi v južnih krajih države. * Iz Legije koroških borcev. Z ukazom kraljevskih namestnikov je bila ustanovljena posebna spominska kolajna za one, ki so se v letih 1918. in 1919. borili za našo severno mejo. Legija je za prijavo za podelitev kolajne izdala z odobrenjem vojaških obla-stev poseben obrazec, katerega prejmejo val člani društva. Pozivamo člane v Ljubljani, da dvignejo obrazce Cim prej v društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju 7-1 in sicer v času od 6. do 12. in od 14. do 19. ure. Tam prejmejo tudi vsa navodila za popolni ter teh prijavnih obrazcev, članstvo zunanjilj krajevnih organizacij prejme tiskovina pd BBaBBaHKKMJMg BTRAN 4 M3BIWSS8aMBBB8iaBaMMMBBa—BBMBBMB ■vojih upravnih odborih. Po tem potu vabimo tudi še neorganizirane borcs, da se prijavijo društvu kot redni člani. Rok za prijavo je odrejen od komisije pri štabu IV. armij-ske oblasti ter se prijave po 31. januarju ne bodo več sprejemale. Tovariši, ne odlašajte s prijavami na zadnjo minuto. ♦ Neresnična tuja vest. Zagrebški listi objavljajo naslednjo ugotovitev Agencije »Avale«: »Vesti, ki so jih zadnje dni objavili nekateri tuji listi, da je baje jugoslovenska vlada pristala na prehod tujih čet čez jugoslo-vensko ozemlje, so čisto netočne in povsem neutemeljene.« ♦ Glasilo sarajevskega nadškofa Šarica o ženski volilni pravici. Glasilo sarajevskega nadškofa dr. Sariča »Katolički tjednik« se je izreklo proti uvedbi ženske volilne pravice. Med drugim piše: »Mi ne odrekamo našim ženskam sposobnosti za pravično presojo političnih dogodkov. Trdimo pa, da je politika za žene samo postranska zadeva in da prvenstveno mislijo samo na to, kako bi se omožile. Zenska je poklicana igrati prvo vlogo v domačem življenju v okviru svoje rodbine. Politiko in javno življenje naj prepusti možem, kakor je to bilo skozi tisočletja. Dovolj »mo že škodovali ženskam, ko smo jih postavili v pisarne, tvomice in delavnice, kjer se morajo odrekati svojemu glavnemu pozivu: materinstvu.« ♦ Žrebanje tobačnih srečk. Na 133. žrebanju tobačnih srečk so bile za amortizacijo izžrebane naslednje serije: 11, 508, 534, 538 674 771, 820, 907, 997, 1151, 1300, 1321,1448, 1687, 1741, 2027, 2097, 2128, 2216, 2233, 2305, 2455, 8013, 3050, 3110, 3134, 3246, 3316, 3356, 3611, 8910, 3943, 3966, 4047, 4190, 4372, 4440, 4580, 4587. 4709, 4882. 5559, 6185, 6282, 6293, 6351, «381, 6388, 6484, 6733. 6827, 6849, 6996, 7164, 7528, 7534, 7609, 7729, 7914, 8297, 8362, 8492. 8522, 8676, 8846, 9295, 9623, 9862, 9976. Serije in Številke Izžrebanih dobitkov: ser. 6416 št. i6 •— 100.000 din; ser. 8389 št. 77 2.500 din; ser. 1145 St. 13 — 500 din; ser. 6198 št. 93 — 500 din; po 100 din: ser 631 št. 50, ser. 768 Št. 20, ser 1337 št. 41, ser. 2334 št. 31, ser. 2662 it. 93. ser 3059 št. 47, ser 3448 št. 94, ser. ALI HOČETE dobrih člankov o vseh zadevali, ki Vas zanimajo? Zahtevajte od Uprave v Ljubljani, Dalmatinova 8/D — eno Številko revije »Prijatelj« brezplačno na ogled, kjer dobite različne praktične nasvete. Paul Keller M Roman z gora Poslovenil B R Z vrha se je začul rezek krik. Bila je Lenka, ki je prav tedaj zvedela strašno resnico. •— Težkih korakov se je Berce vrnil proti domu------------- Spet se je raznesla po vasi novica o smrti ln ljudje so onemeli. Strah je prevzel vse. Toliko žalosti v eni hiši zbudi povsod strah. Tiha groza se je vmešala v ta strah, kakor bi se bila tu očitovala božja kazen za grehe, ki jih množica ni dobro poznala. Toda sočutje se je zbudilo v mehkejših srcih zaradi obeh osirotelih otrok. To sočutje bi jima lahko pomagalo do zmage v boju za dom. S sočutjem bi si bil Bukovnikov Henrik lahko odkupil domačijo v srcih soljudi, ki jo je v dolgih letih tako pogrešal. Bil je ugoden trenutek, ki pride le enkrat v življenju. Nekaj izrazov prijateljstva je prišlo z vasi. Ljudje so ponujali vozove, tudi drugačno podporo, in tucat ljudi je reklo, da bi radi nesli krsto na pokopališče. Kmet, ki se je pred nekaj dnevi opravičil zaradi prehlada, je zbral teh tucat ljudi. Poslal je deklo v Bu-kovnikovo hišo. da povpraša, ali potrebujejo nosače. Matija Berniik je to novico prinesel Henriku »Ljudje postajajo pametnejši in spodobnej- II, Henrik! Glej, saj niso tako slabi. Samo 3729 št. 58, ser. 3838 St 92, ser. 4338 St. 99, ser 6046 5t. 80, ser. 7794 St. 37, ser. 8764 St. 43. ser 9610 St. 45, ser. 9893 St. 5, ser 2110 St. 48, ser. 3569 St. 96, ser. 3729 St. 89, ser 3898 št. 30, ser. 6546 št. 69, ser. 7112 št. 8, ser. 7313 št. 7, ser. 7433 št. 29, ser 7629 it. 9, ser. 7643 št. 29. * Žrebanje srečk Rdečega krfža. Pri 104. žrebanju srečk Rdečega križa 15. t. m. so bile izžrebane za amortizacijo naslednje serije: 474 874 885 1273 1547 1571 3176 3256 3297 ••5558 3972 4441 4962 4965 5656 6024 6189 6198 6647 6974 7151 7618 7943 8076 8335 8001 8839 8869 9066 9138. Nadalje so bili izžrebani nastopni dobitki: serija štev. dobitek serija štev. dobitek 53i 73 50,— 4620 4 50,— 655 20 50,— 4636 70 50,— 770 23 50,— 5046 74 50.— 1169 69 50,— 5559 79 200.— 1325 63 50.— 6125 48 50,— 2423 51 500,— 6260 72 50,— 3224 83 500.— 6426 10 50.— 3244 5 200,— 6884 74 50.— 3452 65 50.— 7099 56 200,— 3523 89 50,— 7301 88 50,— 3787 48 50.— 7715 86 50.— 4278 66 50,— 8752 78 50.— 4311 39 200,— 8979 61 1.000,— 4350 60 50,— 8981 55 25.000,— 4504 18 200,— ♦ Prepoved tombole in srečolova v javnih lokalih na Hrvatskem. Ban dr. Subašič je izdal odlok, da bo od 31. t. m. na področju Hr-vatske prepovedano prirejati srečolove, tombole, loterije in druge igre podobnega značaja v vseh javnih lokalih. Te prireditve so se zelo razpasle po vsej državi, vendar jih je najbrž največ v Sloveniji. Morda bo zgled Hrvatske našel posnemanje tudi pri nas. Podobni srečolovi so škodljivi, ker na njih zapravljajo denar najsiromašnejši ljudje. * Visoko starost je dosegel sodni oficialv p. g. Jožef Mušič v Ptuju, ki je te dni praznoval svojo 951etnico. G. Mušič je do svoje upokojitve služboval pri okrajnem sodišču v Rogatcu, še prej pa kot zasebni nameščenec na Dunaju in v Trstu. Kljub visoki starosti je še vedno čil in ljubitelj narave. Se mnogo let! • En dan sedem rajnkih v Zagorju. V Zagorski dolini že dolgo ne pomnijo, da bi imeli v enem dnevu kar sedem rajnkih. Grobar Janez je skoraj opešal pri kopanju grobov, dasi s tvojim očetom se niso mogli razumeti. Bolje bo Henrik, da prvi pokažeš prijazen obraz, kajti drugače boš tujec, čeprav boš doma. To mi lahko verjameš « »Očeta niso marali nesti, je mračno rekel fant... Zakaj ne?« Matija se ni takoj spomnil pametnega odgovora. Rdečica je zagorela na dečkovem obrazu. »Ker so neumni, ker so zlobni! Matija, slišal sem, kako so takrat v mestu govorili o mojem očetu. Vsi so se smejali nesramnemu brivcu, in ko sem mu skoraj nos razbil, so hoteli pasti po meni. Dvajset dedcev na slabotnega fanta! Matija, oni ne smejo nositi moje matere. Ne trpim tega! Gospodovalni ponos vseh Bukovnikov je udaril pri fantu na dan. Matija pa je ostal miren in prizanesljiv. »Henrik, saj se sami ponujajo! Takšna je pač navada na vasi. Če bova to odklonila, bo huda zamera in žalitev.« »Tako? Očeta pa niso žalili? Prosjačil sem, moledoval, naj ne mislijo, da je on zažgal, pa so se iz mene norčevali. Ne, Matija, ne trpim, da bi nosili mojo mater!« »Poslušaj me, Henrik! Glej, skedenj bomo spet postavili in hlev tudi. To ni težavno. Tudi gospodarstvo se bo dalo spet dvigniti pokonci. To ni težavno. Vse se da narediti, če je le denar pri hiši. Toda, Henrik, — ljudje so ljudje. Naučiti se morajo šele, da bodo dobri z nami. To je poglavitno, Henrik! To je več, kakor pa če bomo mi spet popravili skedenj in hlev. Glej, jaz sem bil prej uboga reva. Komaj da sera imel druge hlače za nedeljo Toda doma sem bil, dom sem imel. To pa zaradi tega, ker so bili liudia * menoj BEHagma«* sicer niso vseh mrtvih pokopali v enem dnevu. Predzadnjo soboto dopoldne so pokopali najstarejšo ženo v dolini, 93 letno Marijo Se-lakovo, po domače Drganko. Popoldne so Zagorjani ob velikem številu spremili do groba prerano umrlo go. Bevčevo. Še isti dan j« umrla v Toplicah 861etna Marija Medveščko-va, vdova po rudarju. V noči na predzadnje nedeljo je po kratki bolezni umrla v Toplicah pri svojem sinu trgovcu g. Mrnuhu 761 et-na mati Ana Mrnuhova. Pokojnica je morala prestati v življenju mnogo težav in borb. Pred dvema letoma je Izgubila moža v Ameriki, kamor je bil Sel pred 30. leti. Pokojnica je bila verna žena. Vsa leta je bila zvesta naročnica »Domovine«, katero je vsak teden prečitalt. z velikim užitkom in kot globoko verna žena ni nikoli v njej našla kaj nejevernega. Poleg teh pokojnikov so pokopali tudi Štiri otroke, med njimi dvojčka rudarja Obreze iz Kisovca, ki sta umrla takoj po rojstvu* Bodi vsem rajnkim lep spomin! * Nova železniška postajna poslopja na mejnih prehodih v Julijski krajini. Tržaška železniška direkcija se je v zadnjem času lotila gradnje novih, delno pa povečanja do~ zdajšnih postajnih poslopij na vseh železniških mejnih prehodih v deželi Predvsem bodo zgradili novo železniško postajo na RekL Znatno bodo povečane železniške postaje T Postojni, Podbrdu in Trbižu. V Trstu pa pripravljajo gradnjo novega osrednjega železniškega postajališča, ki bo moralo biti enako kakor na Reki dograjeno še pred koncem prihodnjega leta. * Pomanjkanje kuriva v Trstu. V Trstu, kjer običajno kurijo z ogljem ali koksom, je nastalo v poslednjih tednih pomanjkanje kuriva. * Živilske karte v Italiji. Povsod po deželi so oblastva pričela deliti med prebivalstvo karte za živila, ki jih le vlada že pred meseci sklenila uvesti. Zato je bilo v preteklem novembru po vseh občinah tudi posebno Štetje prebivalstva. Opozarjajo se vsi oni, ki ne bi o pravem času prejeli njim pripadajočih kart, da jih sami reklamirajo In dvignejo pri pristojnih občinskih oblastvih. Karte se glase na upravičence ln jih ni mogoče prenesti na druge. Zaenkrat se bo prejemala na te karte le kava, a pozneje se bodo na ta način razdeljevala še druga živila. * Tudi v Dalmaciji je hud mraz. Huda zima je prignala divjačino v Primorje. Nad Splitom se pogosto vidijo jate divjih gosi In dobri. Tvoj oče, Henrik, ni imel nikoli taksnega doma.« »Ali misliš tudi tl slabo govoriti o mojem očetu. Matija?« »Nikari ne jokaj, Henrik! Samo zato govorim tako s teboj, ker si velik, pameten fant Nesreča Tvojega očeta je bila v tem, da se z ljudmi ni razumel. Saj ne trdim, da je bil samo on temu kriv. Pravim samo, da je bilai to njegova nesreča Saj moraš sam uvideti, — zmerom osamljen ni mogel ostati in zmerom se tudi ni mogel v mesto voziti. Zato je postal čemeren. Zatekel se je nazadnje fc Bercetu in to je bila njegova nesreča.« Fant je tiho jokal. Bernik mu je ovil roke okoli vratu. »Henrik, tl s! tako navezan na dom. Potrebno je, Henrik, da imava na vasi prijatelje. Tako sem neroden in ne znam tl dobro razložiti, kako to mislim. Vem pa toles ljudi potrebujeva, čeprav jih ne potrebujeva. Morava sprejeti, Henrik!« »No — pa jim reci, naj nosijo mater. Saj * sl pametnejši in starejši, — moraš vedeti, kako Je prav.« Tedaj so se odprla vrata ln Lenka je stopila v izbo. Njene rjave oči so bile solzne. Glas ji Je drhtel, ko je rekla: »Matija — ona je rekla — ona Je reki« naši Marti — da ste vi — da ste vi nalo mater poljubili —«. »Lenka! Kaj ti je priSlo na misel! Kdo Je to rekel?« je vzikliknil Bernik. »Kdo je to rekel, Lenka?« je zajecljal Henrik. ! »Ocepkova — Ocepkova dekla Je bila. —* divjih rac, kar smatrajo domačini za predznak 5e hujšega mraza. V severni Dalmaciji Je hud mraz, a v južni je zima malo popustila. + Silni snežni mcteži v državi Se mnogo bolj kakor v Sloveniji 1e snežilo te dni v južnih pokrajinah države, najbolj v Bosni. Iz Banje Luke oiročajo, da is v nekaterih Krajih zapadlo že nad 3 m snega. Zaradi velikih zametov ie d tvsem ustavljen promet. V vasi so se priklatile črede volkov. Zato so kmetje zaprosili bansko upravo, da Um dovoli prost lov. Debel sneg je zapadel tudi v dalmatinskem Zagorju, v Splitu je pa deževalo. V vsej Dalmaciji razen v južnih krajih je nostalo spet občutno hladno. Zadnje dni je mraz povzročil posebno veliko škodo v Splitu in okolici. kjer vrtnarji goje zadnja leta posebno mnogo cvetja. * Govedina na hrvatskem podeželju po 4 din kg. V mnogih krajih na Krvatskem zelo primanjkuje krme za živino, posebno tam, kjer so bile jeseni pooiave in niso imeli otave. V Križevcih in v mnogih krajih v Podravju kmetje koljejo živino in sami med seboj prodajalo govedino. Meso je zaradi tega izredno poceni, in sicer govedina po 4 din, teletina pa po 5 din za kilogram. * Smrtna nesreča 'starega postreščka. Nedavno zvečer se ie na glavni postaji v Ljubljani pripetila huda nesreča 65-1 e+ni postrešček Franc Tominc je dajal nekemu potniku prtljago v vlak Ko je vse oddal, je stopil v vlak. da prevzame nagrado. Medtem ko mu le potnik odšteval drobiž, je vlak potegnil tn stari mož je skočil iz vlaka. Odskočil je tako nesrečno, da je z glavo priletel naravnost na tračnico in obležal v krvi. Železničarji, ki so bili v bližini, so brž pobrali nesrečnega moža in poklicali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. * Smrt v lončarski peči. Pri lončarju Sivki pri Sv. Marjeti niže Ptuja sta bila kot pomočnika zaposlena 211etni Ivan Jakopanec in eno leto mlajši Joško Kolarinec, oba iz Hrvatske. Nedavno zvečer sta Jakopanec in prvi pomočnik Mikša pomagala luščiti bučnice pri Lesarjevih na Forminu. Ko sta se kmalu po polnoči vrnila v svoje stanovanje, Jima je Kolarinec odprl. Nato so vsi trije zavili namesto v spalnico k peči, kjer se žge glinasta posoda, da se ogrejejo. Pomočnik Mikša ie Sel kmalu snat. Jakotinnec in Kola- rinec pa sta še ostala pri peči, kjer ju je gospodinja našla zjutraj mrtva. Zastrupila sta se z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz peči. ♦ Požar v naši največji tvornici vagonov. V največji tvornici vagonov v naši državi »Jesenici« v Smederevski Palanki je nedavno ponoči nastal ogenj. Vnela se je mizarska delavnica in zgorela do tal. Škode je okoli pet milijonov dinarjev. Požar so zaradi tega ker v kraju ni gasilcev, uslužbenci podjetja in meščani komaj omejili. Gasilci iz Kragujevca so prispeli na kraj požara šele ko je bil ogenj v glavnem že udušen. Kaže, da je ogeni nastal zaradi kratkega stika. ♦ V peči je imel skritih 8000 din. Posestnik Ivan Tajnšek iz okolice Velenja 1e precej pozabljiv Kmalu po božičnih praznikih je bil napaden od dveh razbojnikov, ki sta mu vzela večio vsoto denaria Orožnikom ie prvotno trdil, da sta mu razbojnika vzela tudi osem tisočakov Zdaj je Tainšek orožn;kom javil, da ie te tisočake skril še pred roparskim napadom v peč in je nanje čisto pozabil. ♦ V plamenih na poti v cerkev. Iz Moravč so pripeljali v ljubljansko bolnišnico strašno opeklo posestnikovo hčer Marijo Prašnikarjevo. Marija, stara 28 let, je šla te dni zarana iz Učak. kjer je doma, v cerkev v Moravčah. Ker je bila zjutraj še tema, si je po poti, kakor ie na deželi navada, svetila z gorečo trsko. Požgala ie med potjo že več trsk. Ko pa je spet prižgala novo, je plamen prešel s trske na njeno krilo Prašnikarjeva se je začela otepati, a je s tem le povzročila, da se je ogenj še hitreje razširil. V trenutku je bila vsa v ognju. V silnih bolečinah je začela nesrečnica teči in vpiti. Ko je prihitela do prvih hiš v dolini, je na njej obleka že čisto zgorela in se je nesrečnica v silnih mukah vrgla na tla in obležala. Na pomoč so ji takoj prihiteli ljudje. Poklican je bil tudi zdravnik, ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. ♦ Žrtev snežnega meteža. Posestnik France Kuzman iz Šentviške gore se je pred dnevi odpravil k Sv. Luciji k nekim znancem. Ko se je preko Ponikve vračal domov, ga je presenetil snežni vihar, v katerem je le z velikim trudom lezel naprej, naposled pa omagal. Naslednjega dne so ga našli zmrzlega. ♦ Trgovci! Uhogrelce razpošilja vsako množino Stermecki. Celje. fi&ri&r ! Tudi brez mencanja in dr* gnenja, če ga kuhate v raztopini Radiona, bo perilo bla-ščeče belo. Na ta način varujete tkanine, perilo bo bolj trpežno in Vas bo vedno znova razveseljevalo s svojo čudovito belino. RADION BELINA! * Naboj iz možnarja v obraz. Z avtomobilom so prepeljali v bolnišnico 321etnega občinskega slugo Antona Štrbeka iz Doba pri Domžalah. V Dobu so priredili majhno slavje na večer pred godom Tonetov, pri čemer so streljali z možnarji. Zraven je bil tudi Štrbek, ki je prezgodaj pristopil k možnarju, iz katerega mu je nenadno udaril ves naboj v obraz. * Čudna bolezen v okolici Bitolja. V vasi Novaku je zadne dni umrlo več ljudi za neznano boleznijo. Bolnik dobi nenadno moder nos. nato pomodre tudi lica in bolnik T silnih mukah umre. Sprva so mislili, da gra za posebne vrste gripo, ki rada v raznih oblikah nastopi. Poznavalci kraja pa menijo, da gre bržkone za strupene pline, ki so ostali v Ona je rekla Marti, jaz — jaz sem pa sli-ftala!« Matija je planil iz sobe proti kuhinji. Presenetil je tam dve dekli, ki sta klepetali. »Babnica nemarna, kaj si rekla? Otroku? Otroku!« Dekla je prebledela in se zatekla v kuhinjski kot. »Kaj je? Kaj je? Ježeš, tepel me bo!« »Kaj si rekla o meni in mrtvi gospej Bu-kovnikovi? Kaj?« Bernik, ki je rekel te besede, je grozeče stopil k njej. »Nič nisem rekla — nič — Ježeš!« Bernikova roka je težko padla na njeno lice »Priznaj, deklina, ali pa —!« »Moj bog, moj bog, — pustite me —! Saj!« »Kaj si rekla, hočem vedeti!« Soet je grozeče dvignil desnico. »Samo to sem rekla, kar drugi govore. Naš gospodar je rekel — žena — vsa vas — Saj nisem prav nič kriva —.« »Vsa vas? Ven! In reci svojemu gospodarju, da bom pse nagnal na vsakogar z vasi, kdor stopi na naše dvorišče.« »Pobil jo bom! Pobig jo bom!« Je besno kriknil Henrik in se zagnal proti dekli. Bernik ga je odtrgal od nje. »Pusti jo, Henrik! Naj gre!« »Izpusti me, Matija! Pobil jo bom!« Henrik je s pestjo zamahnil proti Matiji, ki ga je držal, dekle pa je med tem vreSče zbežalo. • • • Sele čez dolgo, ko se je fant nekoliko pomiril, mu le rekel Bernik: »Nisi prav storil, Henrik. Neumnica je sa- mo to govorila, kar govori vsa vas. Toda, Henrik, tudi jaz sem bil velik osel. Prav si imel: ti ljudie ne smejo nesti tvoje matere. Preveč so zlobni!« Deček mu je pokazal hrbet. Tresel se je od jeze in bredel po svojih črnih mislih. Bernik ga je opazoval in čutil je, kaj se godi v njegovi mladi duši. Potem je prijateljsko rekel: »Henrik, pojdiva k tvoji mami!« V mali sobi je stal mrtvaški oder. Mimo je ležala žena na beli blazini: Henrik je na glas zaihtel in pokleknil h krsti. Matija je stal zraven njega s sklenienimi rokami: dolgo je molče opazoval bledi obraz rajnice. Kakšna tiha sreča je bila, da je smel tako dolgo stati tu. »Henrik,« je tiho rekel. »Zelo rad sem imel tvojo mater, toda poljubil jo bom zdaj prvič!« Sklonil se je nad krsto in poljubil smehljajočo se rajnico. Potem je prijel dečka za roko in ga odve- ’ del ven. In Henrik se je tesno prižel k njemu. • • • Novo življenje je prišlo na Bukovnikov dom Tam daleč na vasi je stal v kolnici voz za cunje in pes Pluton je ležal ves len na Bukovnikovem dvorišču. Z zdolgočaseno imenitnostjo ie prenašal jazbečarjevo nagajanje. Matija Bernik ni več hodil nakupovat cunje. Zdaj je postal upravitelj Bukovnikovega posestva. Kmetje na vasi so se smejali. Saj Je tudi smešno, če poskuša cunjar postati veleposestnik. Za kmetovanje je treba razumnosti še več pa denarja. In obojega Matija po njiho- vem prepričanju ni imel. Zlasti denarja ne. Brivec je njemu v čast napravil pesmico^ kjer je bilo med drugim rečeno: »Novi gospod ima groša dva, vozek za cunje in lenega psa.. « Ta pesem je pstala zelo priljubljena na vasi in celo otroci, ki so še platno prodajali, so jo znali na pamet. Neki umetnik je napravil še melodijo, tako da so pesem lahko žvižgali in peli. Pesniku je prinesla dosti priznanja in vsi so pravili o njem, da je zelo hudomušen in da je bolj odprte glave kakor drugi. Matija Bernik je pesem seveda tudi slišal in je sklenil, da bo v pesmi, ki jo bo on napisal in poslal v neki zavaben list, kjer bo zanesljivo tisikana, pošteno odgovoril brivcu in drugim vaščanom. Matija je bil v svojih prostih urah pesnik. Delal je navadno samo priložnostne pesmi za godove in podobne slavnsti, toda nekaj pesmi so mu že objavili v listih in prepričan je bil, da mu bodo tudi to, ki jo bo zdaj napisal za odgovor na brivčevo. Tedaj je nekega dne odkril na plotu pred Bukovnikovim dvoriščem napis: Brivec ja osel! Oskrbnikov sin Janez je med muzanjeni priznal, da je on oče tega napisa, in je H dodal, da je s takim napisom okrasil vsa vaške plotove. Za to priznanje je dobil od Matije nepričakovano, a zelo krepko klofuto. Po prizadevanju starega učitelja, je Matija postal uradni varuh nad Bukovnikovima otrokoma Henrikom in Lenko. Po vasi je završalo, ko se je razvedelo, da kupuie Bernik posestvo za Bukovnikovega Henrika in da bo Henrik svoj sestro »izpila* teh krajih Se Izza svetovne vojne. Znano je namreč, da so Nemci na tem bojišču uporabljali strupene pline in da so prav zraven Novaka Imeli skladišče za te pline. Pred leti so kmetje našli več steklenic. Ker so jih odprli, so potem v groznih mukah umrli. Zato mislijo, da se je ta primer ponovil tudi zdaj. ♦ Smrtne opekline. V Novakih pri Pazinu se je pripetila pri Sestanovih huda nesreča Šele 2 leti stari Drago, ki ga je mati pustila za nekaj trenutkov brez nadzorstva, je zvrnil v kuhinji nase lonec kropa. Otrok Je za strašnimi opeklinami umrl. ♦ Med prevozom v bolnišnico se je smrtno ponesrečil. V Oplotnici pri Konjicah je padel 80-letni hlapec Karel Bomekar pred dnevi pri smučanju in se močno poškodoval, tako da je bilo potrebno zdravljenje v bolnišnici. Ko ga‘je vozil gospodar z vozom v Celje, da bi ga oddal v bolnišnico, se je konj, ki je bil vprežen v voz, splašil in je močno potegnil voz. Bomekar Je padel z voza, kolo ie šlo čezenj in mu prizadejalo hude poškodbe na spodnjem delu telesa. Bomekarja so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl za po-Btodbami. ♦ Gorelo Je pri posestniku Mirku Semecu v Šmartnem na Pohorju. Požar je nastal v gospodarskem poslopju, ki je zgorelo skupaj z dvema kmetijskima strojema. V gospodarskem poslopju je imel gostilničar Martin Jerman shranjenega 2500 kg slame in 7000 kg sena. Tudi to je zgorelo. Požar je bržkone povzročil ogorek cigarete, katerega je kdo Izmed gostov vrgel na kako nevarno mesto V bližini ali v gospodarskem poslopju. ♦ 2rtev vlaka In žrtev hude zime. Pred 'dnevi se je vračal 661etni Kumpergar Mihael, delavec iz Vrbna, občina Sv. Jurij ob južni železnici, iz Proženiške vasi zvečer domov. V Vrbnu je pri prehodu čez železniško progo ■pregledal vlak, ki je vozil Iz Rogatca v Celje. Vlak le moža z zračnim pritiskom vrgel ob kamenje proge, da je obležal mrtev. Za njim žaluje nepreskrbljena vdova. Te dni je lel posestnik Peček Anton iz Straže, občina Dramlje, v Celje po smodnik za domačo občino. a ae ni več vrnil. Domači so ga iskali In ao ga čez več dni našli mrtvega v gozdu ■a Dramljami. Ponesrečenec je bil v pozni noči zašel s poti v gozd, kjer je zmrznil. Peček je zapustil devet otrok. ♦ Pod ledom je utonil. Nedavno se 1e nedaleč od Markovičevega sela na reki Karani blizu Karlovca zgodila huda nesreča. Z dvema konjema vpreženi kmečki voz, na katerem sta sedela kmeta Marko Ivanovič in Nikola Antonič, se je peljal čez zamrzlo Ko-rano. Nenadno se je pa vdrl led in voz z obema konjema in kmetoma je izginil v valovih. Ivanovič in oba konja so utonili, Antoniča so pa rešili štirje kmetje, ki so bili priče nesreče. * Do smrti povožena. Avtomobilski izvo-šček Čampa v Mariboru je te dni s svojim avtomobilom vozil po Aleksandrovi cesti proti Slovenski ulici z zmerno brzino. Zgodilo pa se je, da je v trenutku, ko je hotel čez križišče Aleksandrove in Kopališke ulice, privozil iz Kopališke ulice tovorni avto Da bi preprečil morebitno nesrečo, je g Čamra potegnil zavore, ki pa niso imele nobenega učinka in je avto zdrsel z desne strani preko široke ceste na levo stran na pločnik. Ljudje, ki so bili na pločniku pred Moravčevo trgovino na Trgu svobode, so naglo odskočili, toda po nesrečnem naključju je avto zagrabil mlajšo žensko in jo potisnil k zidu Scherhau-movega paviljona. Pritisk k zidu je bil tako močan, da ie ženska obležala nezavestna. Neki avtomobilski izvošček je nezavestno žensko naložil na avto in jo prepeljal v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da ie vsaka pomoč zaman, ker je že umrla Kmalu po nesreči so tudi ugotovili ime smrtne žrtve. Je to 281etna pečarjeva hčerka Giznla Filipičeva. Strašna nesreča je zbudila v Mariboru toplo sočustvovanje z nedolžno žrtvijo, saj je bila pokojnica priljubljeno dekle. * Ne pričaj po krivem! Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 301etno zasebnico Jo-sipino Fonovičevo na mesec dni zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti pogojno za pet let, ker Je na javni ustni razpravi pred mariborskim sodiščem v kazenski zadevi zoper svojega moža lažno pričala * Ciganska padarica zapustila pol milijona dinarjev. Po slavonskih vaseh se siromašni kmetje še po večini zdravijo s pomočjo mazačev in vražarjev. Pred dnevi je umrla ciganka Tonka Nikoličeva iz Babine grede pri Diako-vu, ki je bila daleč naokrog znana pod imenom »baba Tonka« in je slovela kot imenitna padarica za ženske bolezni in umetne splave Kmetje po slavonskih vaseh hranijo mnogo starega, zlatega denarja In baba Tonka je za svoje »operacije« računala po pet malih dukatov ali oo en velik dukat ki ie vreden nad 1000 din. Včasih pa je znašal njen račun tudi po 4000 do 5000 din. Nasproti bolnikom se Je zadržala nad vse važno in je zahtevala od njih, da so ji za vsak obisk brezplačno dali na razpolago voz, razen tega pa še kosilo in dobro mero žganja. Baba Tonka, ki je veljala za najuglednejšo p^darico Slavonije, je v zlatih dukatih in našem denarju zapustila nad pol milijona dinarjev * Sleparstvo na tomboli. Pred tričlanskim senatom sta se zagovarjala 201etni Franc Lorger in 231etni Ivan Kaligaro, delavca iz Šoštanja. Lorger in Kaligaro sta se lani maia udeležila gasilske tombole v Šoštanju. Ko ie bil izklican drugi glavni dobitek, je Lorger nakpil izklicane številke na tombolsko karto in io izročil Kaligaru, da bi jo predložil komisiji in dvignil dobitek Kaligaro pa je opazil. da so številke na tombolski ki rti prelepljene z drugimi. Izročil je tombolsko karto Raiku Veničniku z naročilom, da jo izroči komisiji in dvigne dobitek Ko ie nato finančni organ poekdal tombolsko karto je takoi opazil sleparstvo in je Veničnika prijel. Ta pa jt povedal, kdo mu je dal tombolsko karto. Lorger in Kaligaro sta bila obsojena vsak na tri mesce zapora pogojno * Vlomilci odnesli za 13.000 din gotovine In za pet tisočakov blaga. V Spodnji Koreni bil izvršen velik vlom. s katerim ie oškodovan gostilničar in trgovec Stanko Ftič za 18 tisoč din Vlom so izvršili neznanci na novoletno noč. Razbili so blagajno iz katere so mu pobrali 13 000 din gotovine ter so se nato založni z raznim blagom v skupni vrednosti 5000 d;n. S plenom so neopaženo pobegnili in ni na’ti za niimi nobenih sledov * Rk naval Kakor h'tro bo nastopilo južno vreme, se bo začel led ki pokriva Muro. taiati. Takrat bodo no Muri plava'e ledene plošče, ki bodo pritiska ob veržej^ki most. ki je že zdaj naenien. ker ie bil napravljen pred 20 leti iz preslabega lesa Zato ie treba zdaj misliti na to nevarnost, da se bo ob pravem času preprečilo hudo zlo. So. Potičiine. Dopisniki so zmerom dobro došli. t<»da dopisovanje naj bo stvarno, kratko in resnicoljubno Opozarjamo tudi. da se ^o,nicnvonip rt « bnnOTMffl del in le znak na mem pričal, da ]e bil i* New Yorka Moravec se je zmagoslavno nasmehnil. ko ;i« bil opazil sedeža prazna. Ta-koi nato oa se ie zdrznil. Nenadno je zagledal pred seboj mlado damo sklanjajočo se nad motorjem. Bila je ze- lo bleda kakor od skrbi ali pa od telesne utrujenosti Nato ie odkril, da ie imela na sebi moderen, rvtgoceh kožuh Pa zelo lepe, temne in jasne v«.i je imela V prvem trenutku ie bila videti bolj nejevoljna kakor prestrašena Moravec je stopil k njej in potegnil z glave svoi zašpehan klobuk. »Oprostite, milostljiva gospodična, če sem vas prestrašil. Zelo žal mi ie. Ali vam lahko pomagam?« Mladenka je oklevala. »Prosim, če ste tako dobri.« Mirno ga ie premotrila od nog do glave, ko je prišel bliže. »Mislim, da je motor v redu, toda ranila sera si zapestje in ne morem motorja spraviti v delovanje.« Z mešanimi občutki si je Moravec ogledal voz. Najbrž so se v teh letih, ki jih je prebedel v ječi, avtomobili že toliko izboljšati* da se ne bo več spoznal v njih ustroj. »Ali je žaganjač odpovedal, milostljiva gospodična?« I »Da, pred kakšnimi dvajsetimi minutami. Ostri ovinek me je nekoliko zmedel, zato sem hitro ustavila. Iz neznanega vzroka pa potem žaganjač ni hotel več delovati. Ko sem iskala napako, sem se močno udarila v zapestje, in zdaj res ne vem, kaj naj bi storila, če ne bi bili vi slučajno prišli po cesti. Ze mnogo časa sem izgubila, a jaz moram hitro v New York.« Moravec se je široko postavil pred motor, se sklonil in naglo potegnil ročaj navzgor. Ženski vestnik Zdravstveni nasveti za zima Pozimi le zrak posebno čist 1n zato izkoristimo vsako priliko, da Sim več vdihavamo svež zrak. ki nam popravi kroženje krvi. Na svežem zraku dobimo dober tek in tudi pljuča se nam popravijo. Dihati moraš skozi nos in ne skozi usta. Če si bila v topli sobi ali ce- lo na peči in 'am mnogo govorila ali celo pela. tedaj ni dobro na mrzlem zraku mnogo govoriti in s tem grlo hladiti. V takem primeru imej usta zaprta in dihaj rikozi nos, sicer si grlo orehladiš. Sobo večkrat čez dan dobro prezrači. Najboljše je, da napraviš za nekaj trenotkov prepih, ker se soba potem res temeljito prezrači vse bolj. kakor če imaš okno tudi četrt ure Odnrto. Sveži zrak se kaj hitro spet segreje. Če imaš zvečer, preden greš spat, noge mrzle, tedaj si jih vedno segrej v nekoliko topli vodi in dobro zbriši. Vse bolle boš sna-la. kakor pa če ležeš z mrzlimi nogami, ki si jih potem v ootelji ne segreješ po celo uro. če Imaš stalno mrzle noge, si jih vsak večer nadrgni še z žganjem in zavij v volneno krpo. Če te boli votel *oh, tedaj zvij, seveda I umito roko, vato v kroglico, ki jo namoči ▼ kreolin (dobiš ▼ Wkami) in potlači z zobotrebcem v luknjo zoba. Ko bolečine prenehajo, vato spet odstrani. Če imaš votel zob, tedaj takoj k zobozdravniku, da ga ali plombira ali pa izdere, ker tak zob okuži še druge zobe in pri najmanjšem nerazpoloženju ali prehladu spet prične boleti. Osnovna zahteva zdravstva Je umivanje rok. Roke je treba velikokrat na dan umiti. Posebno preden pričneš kuhati, preden greš h kosilu, ko prideš iz stranišča, preden greS spat ln preden postreže^ bolniku In potem, ko si bolnika opravila. Umij si roke tudi, če ■i hnela opravka z denarjem. Umij si roke, če tudi niso na oko umazane, ker z rokami prenašaš bacile nase kakor na druge. Čistoča Je glavni pogoj zdravja. Za kuhinjo Svinjski zrezki v paradižnikovi omaki. Svinjske zrezke potolci, osoli in malo pono- ffakoj je sledilo tiho, enakomerno brenčanje idobro izbalanciranega motorja. »No, saj gre,« je menil in »e lahno nasmehnil. »Zdaj bo gotovo deloval tudi zaga- njač. Poskusiva!« Res je bilo tako. Vse je bilo v redu. »Zelo, zelo sem vam hvaležna.« Mladenka ga je toplo pogledala. »Brez vas bi morala ostati tu na cesti in ne bi mogla naprej. Moram pa v New York, kjer je moj brat nevarno zbolel, kaikor so mi javili brzojavno. No, zdaj lahko spet brez truda vozim, toda za nest j e me še zmerom zelo boli.« Moravec je opazil zdaj, da je bikj dekle izredno lepo. »Poskusite, kako bo šlo,* ji je svetoval. »Vozite počasi in preizkusite, če krmilo lahko ostro vrtite na obe strani « Smehljaje se mu je zahvalila, ko je stopila v voz. Šele zdaj je videla njegovo razcapano obleko. »Ne vem, iz katere smeri ste priSli,« Je menila naenkrat bolj hladno. »Če greste v Isto smer, se lahtoo peljete z menoj.« Moravec je bil pač opazil nenaden izraiz *ačudenja in nezaupanja v njenih očeh. Kaj si je le mislila? Šele zdaj mu je postalo jasno, da je nehote igral vlogo izobraženca. Njegove besede pa nikakor niso bile v skladu z njegovo potepinsko obleko. Toda kljub temu Je hotel slediti njenemu pozivu in stopil v avto. Le izraz njenega nezaupanja ga Je zadržal. »Hvala lepa, milostljiva,« je vzdignil roko h klobuku. »Do mojega doma je še čiso kratka pot.« Neznanka ga je de enkrat pogledala s ©čmi, polnimi nekega začudenega dvoma, nato pa Je pognala voz. praj. V kozi razbeli mast in prepraži dve debeli, a drobno zrezani čebuli. Na čebulo zloži zrezke in jih hitro opeci po obeh plateh. Nato potresi zraven žlico moke, in ko moka porumeni, dodaj tri žlice paradižnikove mezge, prilij še malo vode, če je mezga zelo gosta. Vse rifoupaj premešaj in pokrito duši do mehkega. Če je paradižnikova mezga zelo kisla, lahko daš po okosu malo sladkorja. Če imaš, dodaj še žlico ali dve kisle smetane in malo zelenega sesekljanega peteršilja. Zraven daš rezance, valjance, dušen riž in slično. Majoneza. V lonec deni dve jajci, dva rumenjaka, od pol limone sok, štiri žlice vode, Sličico gorčice, malo soli in štiri žlice olja. Vse skupaj dobro zmešaj. Lonec postavi v krop in mešaj, da se majoneza zgosti. Nato odstavi in ko se popolnoma shladi, primešaj še dve žlici kisle smetane in žličico sesekljanega zelenega peteršilja. Tako pripravljeno majonezo polij po mrzlem mesu, krompirju, ribah ali solati. Telečja jetra na srbski način. Pol kile jeter lepo nareži ali vseeno tako, da ostanejo v kosih. Nato jih prevleci s slanino, malo popopraj in osoli. Položi jetra na segreto mast in postavi v pečico, da se spečejo. Med pečenjem jih večkrat polij s sokom, in ko so zapečena po eni plati, jih obrni. Po potrebi dodaj žlico vode. Zraven daš pečen krompir Telečji koteletL Telečje kotelete potolci in osoli. Zloži jih na razbeljeno mast in jih hitro opeci po obeh plateh. Opečene zloži na topel krožnik, na mast pa stresi žlico moke, in ko moka samo malo zarumeni, dodaj žličico sladke paprike, premešaj in zali j z vodo. Ko omaka prevre, zloži kotelete v omako in jih duši do mehkega. Preden daš na mizo, dodaj še tri žlice kisle smetane, strok stlačenega česna in žlico sesekljanega peteršilja. Zraven daš v kosih kuhan krompir, potresen s peteršiljem. Ocvrte klobasice. Dve žemlji namoči v mleku, nato jih dobro otisni. Zdrobi jih v pol litra mleka, dodaj dve deki sirovega masla, eno deko moke in vse skupaj mešaja kuhaj, da se zgosti. Ko se shladi, primešaj četrt kile kuhane in sesekljane gnjati, malo popopraj in dodaj malo sesekljanega zelenega peteršilja. Iz te rmesi napravi drobne klobasice, jih povaljaj v raztepenem jajcu in drobtinah in na vroči masti ocvri. Daš s solato ali gobjo omako na mizo. Vinska juha. Zavri liter rdečega vina, do- Peljala se je kakih petdeset metrov pred njim, medtem ko je Moravec zasmehoval svojo bojazljivost, ki mu je branila prositi neznanko, da bi se smel peljati z njo. Videl je. da se je ravnala po njegovih nasvetih. Vozila je počasi in vodila vozilo zda j na desno zdaj na levo, da bi ga preizkusila. Svetlobna kroga žarometov 6ta med tem preizkušanjem pošastno plesala med drevesnimi debli ob cesti. Nenadno pa sta obstala pri miru. Moravec je videl, da je vozilo spet zastavka! o. »Mislim, mislim, da le ne bo što,« je vzkliknila mlada dama nasproti Moravcu, ko je prišel bliže. »Nikakor ne more voziti ostro kreniti na desno. Zal mi je, da se nisem odpeljala z vlakom.« Pogledala ga je vprašujoče. »Ali me lahko peljete do bližnjega mesta, kjer si najamem šoferja? Vem, da mnogo zahtevam od vas, toda za vaš trud vas bom dobro nagradila. Ali niste rekli, da bivate v bližini?« Moravec je nekaj čas premišljal, nato pa je rekel: »Vi potrebujete vozača, da bi vas popeljal v New Yorit?« *Da. Če bi le mogla koga dobiti. Pa takoj bi ga rada dobila, ker se mi mudi!« »Lepo, milostljiva gospodična.« Moravec je skušal mirno govoriti. »Vas bom pa jaz peljal do New Yorka. To se pravi, če ste z menoj zadovoljni in če mi plačate tudi voznino za povratek.« »To se razume,« Je menila navdušeno. »Za vašo prijaznost vas bom prav dobro nagradila. Samo recite, koliko zahtevate. Kdaj pa se lahko peljeva?« Moravec ji je pogledal naravnost v oči. •Res? To je imenitno. Toda vi potrebujete daj malo skorje dmta, dve do tri žbice in sladkorja po okosu. Ko vino zavre, primešaj štiri stepene rumenjake in ko prevre, je juha gotova. Praktični nasveti Med je najboljše prebavno sredstvo in proti zaprtju. Ko prično otroku rasti zobje, namaži mu dlesni večl.rai na dan z medom. Med zelo pospeši rast zob. Med pomešan z vinom zelo okrepi človeka. Med, namazan na kruh, je slaščica za otrok» Kdor boluje za naduho, naj se varuje suhega zraka v sobi. Vsak večer, preden greš spat, razobesi v sobi mokro platneno rjuho, ki bo dajala od sebe vlago in nadušljivemu omogočila lažje dihanje. Znni mloosll X Daleč v vesoljstvu se je razpočilo neko solnce. Na osnovi opažanj zvezdame v Hamburgu in Sonneburgu je ugotovljeno, da se je dogodila v vesoljstvu nesreča velikanskega obsega. Razpočilo se je solnce v Rimski cesti. To solnce, ki je bilo enako veliko kakor naše, se je razletelo zaradi razpadan a atomov, iz katerih je sestojalo. Zavoljo velikanske sile, ki se je razvila ob razpočenju, je zunanja plast odletela v vesoljstvo s hitrostjo več milijonov kilometrov na uro na! vse strani. X Brat bivše cesarice Zite na Finskem. Princ Rene de Bourbon Parmski Je te dni prišel na švedsko in odpotoval na Finsko*' kjer je vstopil kot prostovoljec ▼ finsko vojsko. Princ Rene Je brat zadnje avstrijske cesarice Zite. Princ Rene je oženjen z dansko princeso Margerito. Prebival je zadnja let« v Franciji. Znan je kot športnik. Princ Rene Je bi!l tisti, ki je rešil zadnjega avstrijskega; cesarja Karla te valov Soče med svetovno vojno, ko Je cesarjev avtomobil zavozil v reko. Star je 43 let. Izjavil Je, da ne more ostati ravnodušen spričo žaloigre, ki se odigrsi-va v Evropi. X Proti hujskačem v bivši Avstriji. Dunajska izdaja narodnosocialističnega glavnega glasila »V61kischer Beobachter« ostro obračunava z raznimi hujskači, ki zastrupljaj« dobro voljo nemškega naroda v bivši Avstri- toplejši plašč. Med vožnjo vas...« Nehala je govoriti, ko je videla, da Je zmajal z glavo. »Bo že šlo, tudi tako, milostljiva gospodična. Predolgo bi trajalo, če bi šel po plašS domov, ker se vam zelo mudi.« Dekle je mahnilo z roko, kakor bi mu jo bilo hotelo dati, nato pa je pokazalo proti ozadju vozila: »Mislim, da je tu notri star šoferski plašč. Tega lahko oblečete. Tudi rokavice našega šoferja morajo biti zraven. »Najlepša hvala, milostljiva gospodična, bom takoj poiskal.« Šoferski plašč je bil odlične kakovosti, le z oljem je bil zamazan. Očitno ga je šofer oblekel le takrat, kadar je nenadno moral kaj popravljati pri avtu. Moravec ni bil v njem videti več tako potepinskl kakor v obleki iz barake na gozdni jasi. Stopil je k avtomobilskim vratom. »Saj voziti znate?« ga je vprašala. »Da, gospodična.« Spet se je v njenih očeh pokazala nezaupljivost. »Ali ste šofer?« »Da — ne, če se natančno vzame, gospodična,« je okleval. »To se pravi, da za enkrat nisem šofer. Monter sem iz Forbesove garaže tamle zadaj. « »A tako. Upam, da ne boste imeli nevšečnosti. če ne pridete jutri na delo?« »O ne, gotovo ne,« je rekel, ko je pognal motor. »Razen tega pa imam ta teden nočno službo.« »Vozite torej, kolikor mogoče hitro,* mu je naročila lepa mladenka. »Kadar boste peljali mimo kakšne odprte pošte, ustavite voz. Brzojavila bom očetu. Skozi katero mesto sa bova najprej peljala?« (Dalje) i JI raradi različnih težav, s katerimi se mora danes boriti nemški človek. Članek ima značilen naslov: »Ali nam bodo res vse požrli Prusi?« Pisec opisuje početje hujskačev, ki trosijo med ljudi na primer govorice, da primanjkuje mleko na ozemlju Avstrije, ker ga Izvažajo v celih vlakih v Nemčijo. Drugi spet trdijo, da je v Nemčiji na pretek morskih rib, medtem ko jih gospodinje na Dunaju, v Gradcu in Innsbrucku ne vidijo niti enkrat vsake kvatre Čuti je tudi glasove, da vlada pomanjkanje, popra, cimeta in paprike, češ da so prepeljali vše te začimbe v rajh. Glavno glasilo narodnosocialistične stranke zavrača vse te govorice in pravi, da ni bil prepeljan iz bivše Avstrije v stari rajh niti en gram avstrijskega mleka ali sirovega masla. Resnica pa je, da prepeljejo iz raj-ha v bivšo Avstrijo vsak mesec do 30 vagonov sirovega masla in kondenziranega mleka. Polovico potrebe po krompirju na ozemlju bivše Avstrije oskrbuje danes s svojimi pošiliatvami stari rajh Kar se tiče obilja morskih rib v pruskih mestih, pa je zadeva taka. da jih je tam res več na trgu. ker primanjkuje vagonov za prevoz morskih rib lz Severnega in Baltiškega morja v južne nemške pokrajine. Naposled ugotavlja »Vol-kischer Beobachter«, da dobivajo prebivalci bivše Avstrije 750 gramov moke več na mesec kakor pa prebivalci v mejah starega raj-ha. X Tanke bodo prevažali po zraku. Tank. ki je bil najstrašnejše orožje v prejšnji vojni, se je od svojega prvega nastopa leta 1917. v severni Franciji zelo spremenil. Postal je večji in trpežnejši, pri tem pa še okretnejši in hitrejši. Naučil se je celo plavati. A zdaj govorijo, da se bo moral naučiti tudi letati. Seveda ne bodo obesili nanj propelerja in dveh kril. Letal bo drugače, dal se bo namreč prenašati z letalom Toda tanka, ki je težak do 50 ton,. seveda ne bo mogoče dati niti na največje letalo .etalo s takšni mbremenom se ne more dvigniti. Toda česar eno letalo ne zmore, zmoreta dva Sila motorjev obeh letal bo kos velikanski teži tanka Ko bo že tank dvignjen ? dvema letaloma, ga bo moglo nato eno letalo odnesti po ozračju in odložiti zadaj za sovražnimi črtami. X Vsaka ura vojne stane eno milijardo dinarjev. Kako silen gospodarski napor predstavlja vojna, je najbolje razvidno iz računov ameriških finančnih strokovnjakov ki pravijo, da se za vojne namene na vsem svetu potroši vsak dan oktrog 25 milijard dinarjev ali več kakor eno milijardo dinarjev vsako uro. Pred svetovno vojno so države porabljale prilično 12.5 odstotka svojih dohodkov za svoje vojske, to je približno osmino državnih dohodkov. Danes gre v ’sti namen 45 do 55 odstotkov državnih dohodkov, torej okroglo polovica. Anglija je 1. 1933 samo za svoje letalstvo porabila 33 milijard dinarjev. Nemčija je po izjavi kancelarja Hitlerja v zadnjih šestih letih za svojo oborožitev dala 1300 milijard dinarjev. X Snežinke v obliki velikih krogel. Oblike snežink so kaj različne. Pri nas padajo po večini kot majhne zvezdice druga za drugo Na severu ima sneg pogosto obliko praška in veter ga podi skozi širne ravnine Kanade, Laponske ali Rusije kakor oblake puščavskega peska. Včasih pa so snežne kosmine lahko neverjetno velike. L. 1887. so v bližini Porta Keogha v Montani padale kosmine, ki so bile večje od nogometnih žog. Kosmine v velikosti teniških žog so opazovali v marcu 1. 1900. v Richmondu v državi Maineu. Tudi v Berlinu so imeli januarja 1. 1915. nenavaden •nežni metež. Kosmine so imele t«