Nada SERAJNIK SRAKA' strokovni članek KAKO KOMUNICIRA DRŽAVA Z MEDNARODNIMI JAVNOSTMI: PRIMER SLOVENIJE Povzetek. Podoba države ima v medttarodnili odnosih pomembno vlogo. Graditev in negovanje te podobe Je dolgotrajen in zahteven proces, ki se odvija v zelo komplekdbujanja turizma, investiranja, gospodarskega sodelovanja. Velike države pa .se poslužujejo obširnih in raznovrstnih aktivnosti, katerih najpomembnejši cilj je, nenehno sporočati svoj pogled na ' Nattti Serajnik Sraka, sivluratka tiade v Vnutu rlacte KS za informiranje, tntdja sektorja za ottvelCanje mednarodnih jai-nosll In fmimocip Slovenije. '"/Mnimivo l>l Itilo ugotoviti, katere driave skrbijo .stimo za obveščanje tujih javnosti v funkciji v/iti-vanp in ftreprICevanja. katere/hi se teh nalog lotei-vjo v.tml.du dimmerne komunikacije s ciljem gmitilve tiolgoroCnih medsebojnih odnosov m razumeiHtnja kot ga razume sodobna stroka odnosov z javnostmi. svet in poudarjanje svoje vloge v njem. Slednji način primerjajo z diplomacijo in ker so v tem komunikacijskih procesih vključena tudi diplomatska predsuvništva držav, se je uveljavil termin 'public diplomacy' (Kunczik 1997). Ne glede, ali te komunikacijske procese poimenujemo promocija, propaganda, mednarodni odnosi z javnostmi (international public relations), odnosi z javnostmi države/naroda (PR for state-nation') ali javnostna diplomacija' (public diplomacy'). pri vseh gre za načrtovan in prepričevalen komunikacijski proces vlade, ki je usmerjen k tujim javnostim. Slovenija - div.ava brez imidža? Slovenija se je z osamosvojitvijo in jx) njej znašla na čistini. Nenadoma je postala ena od tistih novih držav v Srednji in VzJiodni Evropi, o katerih se je vedelo v glavnem samo to, da so nove. V hipu ni bila več prefKJznavna pregovorna gospodarska uspešnost najsevernejše jugoslovanske republike, več stoletna bogata zgodovinska in kulturna dediščina. Postali smo narod brez imidž^t in prepoznavne identitete. Predstave sveta o Sloveniji .so se izenačile s kliSejskimi predstavami o dnigih novih, nekdaj komunističnih drž-ivah, ki so jih začeli poimenovati države razvijajoče tržne ekonomije (emerging markets) Potem je svoje naredila še vojna na jugoslovanskih tleh. Za nepoznavalce Slovenije so bile predstave poveziine s ključnimi besedami; komunizem, zaostalo gospodarstvo, nemotivirano in slah>o izobraženo prebivalstvo, vojna.... V naslednjih letili je sledil zahteven in naporen proces vnovičnega postavljanja Slovenije na zemljevid na v.seh področjih - v politiki, gospodarstvti, kulturi, znanosti, športu.... V prvih letih po osamosvojitvi so zlasti na državne "promotorje" leteli ostri očitki, da za promocijo država ne naredi nič ali pa skoraj nič. Vsak Slovenec, ki je potoval v tujino, je ubiral različne načine in metode, da je tujcem razlagal kdo smo, kje smo in kaj počnemo. In .se o tem večkrat tudi javno potožil ali pritožil. Država se, kljub nekaterim poskusom, promocije ni lotila načrtno in strateško, temveč jo je prepustila prizadevanjem posameznih institucij in jjosameznikov, ki so bili pomembno odvisni od vpetosti v mednarodne odnose. Zadnji čas je takih očitkov manj, kar seveda ne pomeni, da so se kritiki utrudili ali pa za kritiko ni več razlogov Slovenija se je (končno) uspela umestili v redne programe evropske administracije in je o njej mogoče že prebrati v vodilnih svetovnih časopisih, res da velikokrat le v kontekstu pisanja o državah, ki čakajo v sprejemnici za EU. S članstvom v Varnostnem svetu, nestalnim sicer, smo opozorili nase. V zadnjem letu se visoki državniški obiski z vsega sveta v Ljubljani kar vrstijo. Morda smo na vprašanja promocije malo pozabili ob poplavi vročih dogodkov > MIdtael Kunczib. • Slovenci prlmeriiego izniza nimamo - javnosina ili/ilomacija. l>o analogiji javnostna teorija kol teorija odnosov zjavnostmi kotJo je iijKirahll Kranko C;nitlL kateri Evropejci med novimi članicami najmanj želijo videti Slovenijo, ne moremo zanikati -Slovenci smo najmanj priljubljen narcnl v Evropi", je pred letom dni v Delu zapisal Jure Apih. Avtor v pri.spevku namreč meni, da smo storili vse, "da bi doma in v tujini razširili glas o prepirljivi, egoistični in ksenofobični, ne zelo bistri deželici na obrobju Balkana, ki ne drži besede, ne vrača dolgov, se prepira s sosedi, se izmika odgovornosti in se ne zna dogovoriti niti za ininimalni politični konsenz o temeljnih državnih interesih. Slovenski politiki in kulturniki, ki se prepirajo in obrekujejo po tujih medijih, in pred tujimi državniki, gradijo vse bolj trdno predstavo države, ki ni vredna spoštovanja." (Apih. Delo, 1997) "Slovenija si je v očeh Evrope in Združenih narodov priborila celo nekak.šen ugled z načinom ločitve od Jugoslavije", piše Jani Sever v Mladini. "In to navzlic vojni, ki je bila vendarle Evropi najbližji spopad od druge svetovne vojne. S spoštovanjem brionskega sporazimia, ki se ga je kot edina od držav bivše Jugo.slavije držala, je to zaupanje samo še utrdila. No, stvari .se .sedaj obračajo. Komentarji govorijo o zastoju in zapletenih političnih igricah. Seveda gre za analize, ki .so jKJsledica razmer v .slovenski notranji politiki. Mnogo .stvari lx) treba spremeniti.. Če ne", citira avtor nato revijo Tlie Economist, "je povsem mogoče, da bomo še dolgo o.stali "ta počasni" in naše navade bodo imele balkanski priokus". (Sever, Mladina, 27, 1998) Če je Jack Grimston, britanski dopisnik llie Economist-a in Financial Times-a. pred letom Slovenijo po časni, nezitinteresirani za spremembe, sovražni do tujcev in do samih .sebe, zaverovani sami vase.... (Gospodarski vestnik, 5,1998). Nekaj leli trditev, seveda v blažji obliki, je lani napisal tudi v posebno prilogo o Sloveniji v Financial Tinies-u. Slovenci smo ga izžvižgali, kaj pa Angleži? Dr. Ernest Petrič, državni sekretar na Ministrstvu za zimanje zadeve meni, da si je Slovenija v zadnjih sedmih letih v svetu in v medijih zagotovila - "ne senzacionalne medijske opaženosti - pač pa pozitivno razvidnost. Potovanje od imidža 'ene od jugoslovanskih republik' do "ene najbtjlj obetavnih držav Srednje Evrope' je sijajen do.sežek slovenske politike in diplomacije." (Petrič, TiP 6/1997) V Uradu vlade RS za informiranje spremljamo tisk v šestih državah. Redni dnevni pregledi ter tedenske in mesečne analize prispevkov kažejo, da se število prispevkov o Sloveniji vztrajno veča, njihova vsebina postaja kakovostnejša. Večji del zapisov pretistavlja Slovenijo v kontekstu določenih tem (EU, NATO, bilateralna .scKielovanja itd). Samostojne prispevke o Sloveniji pišejo tuji novinarji, ki .so v Sloveniji že bili, ko jo poznajo in spremljajo. Slovenija je redno vključena v analize evropskih institutov in analitskih družb, ki jih novinarji |X>vzemajo in navajajo. Analiza medijskega ochueva kaže večinsko prednost |X)zitivnih in nevtralnih tonov. Pravzaprav .so v svojih zapisih še najbolj jedki naši južni sosedi! Ogledalo dejanskemu stanju Ljudje imamo možnost, da si predstavo o neki državi ustv;irimo na osnovi direktnih kakor tudi indirektnih virov. Tako kot so mediji danes resnično glavni oblikovalci javnega mnenja in ustvarjalci |5odob o neki državi, kot pravi Kunczik (1997, 12), ne smemo pozabiti, da "p)odobo o neki državi ust\'arjajo tudi drugi: pisni prispevki, knjige, filmi, stiki med ljudmi na različnih področjih (turizem, poslovni stiki, izmenjava študentov, imigracije itd), različne oblike komuniciranja (pisma, telefoni, faksi, elektronska pošta, Internet itd), mednarodno oglaševanje, propaganda, diplomatski kontakti, podatki tajnih služb, mednarodna izmenjava podatkov, .satelitska komunikacija itd. Prav tako imajo velik komunikacij.ski pomen mednarodni dogodki, od političnih, športnih, kulturnih." (Kunczik 1997,12) Večina ljudi si predstave o neki državi ustvarja še vedno na osnovi indirektnih kontaktov, na osnovi "vtisov iz druge roke, kajti za večino te informacije niso življenjsko ptJinembne, zato tudi nimajo motiva, da bi jih Lskali sami." (Kimczik 1997, 12) Doma smo včasih prepričani, da smo najboljši in najlepši. |x>sebno .5e, če se gledamo znotraj z.aprtega donuičega okolja. Tujci, ki jih srečujemo, so nad Slovenijo v večini primerov prijetno pre.senečeni. Resnici na ljubo gre priznati, da ne zato, ker bi bili Slovenci kaj |X).sebnega, temveč zato, ker se s Slovenijo srečujejo prvič. Njihova pričakovanja so bila praviloma precej nižja, kot nato kasneje kažejo dejanske izkušnje. Za načrtovanje promocijskih aktivnosti je treba imeli bolj trdne argumente, kot so poročanje meilijev ali pa lastne predstave. Zato sta Urad vlade RS za informiranje in Urad za gospodarsko promocijo v letu 1996 naročila raziskavo, s katero sta želela preveriti kakšno p(xlobo in ugled ima Slovenija v izbranih javnostih Avstrije in I-rancije.' Avstrija je bila izbrana zaradi neposrednega sosedstva in zaradi prepričanja, da n:is tam dobro poznajo. Francija .sodi v okvir vplivnih evropskih držav in je za sodelovanje s Slovenijo zelo zanimiva, Slovenije pa skoraj ne pozna. Cilj raziskave je bil ugotoviti v kolikšni meri ciljne skupine Slovenijo poznajo (predvsem znotraj prostora Srednje Evrope, v primerjavi s Češko in Madžarsko) kakšna so njihova stališča ali morebitni predsodki, ugotoviti pretekle in sedanje izkušnje ter morebitni prihodnji interes za sodelovanje, odkriti vzroke za (nc)sodelovanje, ugotoviti sedanje in morebitne bodoče vire informacij o Sloveniji, ki bi najlx)lje zadovoljili potrebe ciljnih .skupin ter odkriti poznavanje približevanja Slovenije integracijskim tokovom. Rezultate raziskave sta obe instituciji namenivali vgraditi v nadaljnje oblike dela v teh dveh državah. Rezultati so bili zelo zgovorni. Slovenija je (že) v zavesti med novimi državami Srednje Evrope, vendar jo Avstrijci navedejo šele za Češko in Madžuirsko, pri Francozih pristane šele na četrtem mestu za Poljsko in navedenima. Francozi jo še vedno vidijo tudi kot sestavni del nekdanje Jugoslavije in Balkana. Če Slovenijo dobro pozna dve tretjini Avstrijcev, je dobrih poznavalcev med Francozi samo 8 odstotkov. V splošnem Avstrijci Slovenijo vidijo kot nekdanjo vodilno državo med državami bivše Jugoslavije ter kot eno najbolj razvitih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Njene največje prednosti so dobro ohranjena narava, ugodna geografska lega, pridni, sposobni in dobro izobraženi ljudje. Slovenija ima relativno dobro delujoče gospodarstvo, zgodnja vključitev v Evropsko Unijo je zelo verjetna in je kot taka lahko vzorčni primer za ostale države na prehodu. Zaradi bližine in dosedanjega uspešnega sodelovanja, je zatiimiva za Avstrijce tudi v bodoče, zlasti na področju gospodarskega in turističnega sodelovanja. Pri Francozih ima Slovenija sicer pozitivno, vendar bolj nejasno podobo. O njej ni dovolj informacij, poznavanje je omejeno v glavnem na tisto iz lastnih izku.šenj. PcKioba države je zasenčena s podobami in spomini na vojno na jugoslovanskem ozemlju. V Srednjo Evropo jo uvrščajo zaradi zgodovinske pripadnosti Avstro-Ogrski, zaradi lege in procesa tržnega gospodarstva. Zaradi nezadostnih informacij intervjuvanci .slabo poznajo slovenske dosežke na političnem, gosjKjdarskem in celo turističnem |X)drc>čju. Zanimive so tudi ugotovitve iz primerjave s Češko in Madžarsko. Avstrijci vidijo Slovenijo kot bolj odprto do evropskih integracij in kot približno enako politično • Mazisb/ira '/'otlobti Sloivnl/e pri mnenjsbih i-odileljih v Avstriji in /■'miiciji'. nantCiiIba Uriul rltule RS za in/orminiiije in Itniii za nuspotlarsbo pmmocijo IJecember t'J96 - april 1097 V raziskavo sn hlli vključeni mnenjski voditelji ■ predstavniki naslednjih ciljnih skupin: uredniki in novinaijl, [Ktrnembne {Millllčne osehnosli In čkinl/virlamenla./MUilovneži In itnlilni managerji izvoznih liodjelij. ki se ukvarjajo s {Htdročjein Srednje In Vzhodne livro/ie. glavne mednarodne banke in inveslitorji. ki jih zanima lo področje ler tiihsličiii uradi in agencije. Raziskava je imela dve fazi Vprv! so razLibovalcI v v.iaki izvedli f)0 15 kvtdltalivnlh inlervjiijev z mnenjskimi tndilelji. ki so te Imeli IzkuSnje s Slovenip. Njihovi odgovori so hlli osnova za drugo fazo. za izdelavo vprafaliiiba za telefonsko razliJuivo. bije zajela 210 naključno izbranih mnenjskih voditeljev Iz naivtienih skupin. Raziskai/o je Izvedel Cral Marketing z raziskovalnima /Kidjeljema ClPK iz Avstrije in Research International iz /■rancije. stabilno. Žal pa navajajo, da jc po njihovem mnenju raven pravne drž;ive. svolx)de tiska in spo.5tovanja človekovih pravic pod ravnijo na Če.škem. Glede splošne gospodarske in tehnološke razvitosti, smo v očeh avstrijskih poznavalcev približno na isti ravni kot Češka na področju infrastrukture in razvitosti tržnega gospodarstva. Glede kakovosti slovenskih izdelkov, tehnološke razvitosti in vpletenosti v mednarodne tokove pa nas Češka prehiteva. Pri možnosti za tuje investicije Slovenija Češko nekoliko presega v odnosu domačinov do tujcev in v prednosti geografskega položaja. Slovenci in Čehi imajo po vrednotenju Avstrijcev isto raven odnosa do dela, znanja tujih jezikov, kakovosti managementa, razvitosti delovne etike in zanesljivosti jKislovnih partnerjev. Slabše ocenjeni pa smo po stroških delovne sile, pravnem redu, birokraciji, velikosti trga in višini davkov. 1'rancoski podatki so zaradi majhnega števila poznavalcev lahko samo informativni, pa vendar sta po njiliovem nmenju obe državi enaki glede razvitosti tržnega gospodarstva. Prednost Če.ške pred Slovenijo je v vpetosti v mednarcKlne tokove, tehnološki razvitosti ter infrastrukturi. V primerjavi s Češko, Slovenija ni niti bolj, niti manj zanimiva za francoske naložbe. Češka pred Slovenijo prednjači v zanesljivosti |X)slovnih partnerjev ter velikosti trga. Raziskava je torej potrdila nekatere glavne očitke. Če povzamemo, Slovenija je sicer že pre[X)znavna, njena |X)darski uspešnosti in vcčstoletni zgodovinski in kulturni dediščini. Takrat je skrb za promocijo Slovenije v tujini postala ena od prioritetnih nalog Urada vlade RS za informiranje. V Uradu .so pripravili strategijo promocije države in vlada je v okviru nalog Urada vlade RS za inforntiranje sprejela posebne sklepe v zvezi z izvajanje promocijskih aktivnosti. Ti so določali (in v veliki meri še danes), da Urad skrbi za obveščanje tujih javnosti o delu vlade, pred.sednika vlade, ministrstev in predsednika države ter za organiziranje in izvajanje splošne promocijske dejavnosti države. V okvir prve naloge jc sodila priprava novinarskih konference ob državnih obiskih iz tujine in predstavnikov mednarodnih organiz;icij, spremljanje in analiziranje tujega ti.ska o mednarodnih aktivnostih države, načrtovanje in organiziranje obiskov tujih novinarjev in ziigotavljanje informacijskega servisa za njihovo delo. Mccl promocijske naloge pa so uvrstili: posredovanje splošnih informacij tujcem, načrtovanje in izdajanje splošno promocijskih gradiv o Sloveniji, organizacija splošno promocijskih nastopov v tujini, načrtovanje izbora ciljnih držav, načrtovanje izbora sporočil in celostne [xxlobc nastopanja države v tujini, načrtovanje, financiranje in izvajanje promocijskih kampanj v tujini in oglaševanje, sofinanciranje in izvedbo komunikacijske podp>ore |X)membnini dogodkom z mednarodno udeležbo, pripravljanje splošno-informativnih razstav o Sloveniji ter analitično spremljanje pojavljanja Slovenije v tujih medijih in učinkov promocijskih aktivnosti.' Če je bila takoj |x> osamo.svojitvi promocija države nekako centralizirala v Uradu vlade RS za informiranje, se je nato razpršila po celi vladi in je pravzaprav vsako ministrstvo spet imelo svojo promocijo. V zadnjih letih, z nastankom in razvojem novih in specializiranih institucij (v letu 1995 Urad za gos|X)darsko promocijo [jri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, 1996 Center za promocijo turizma Slovenije) pa se je promocija razdelila v glavnem na splošno, gospodarsko in turistično. Vmes pa je bil enkrat bolj, drugič manj, živ predlog o enotni državni promocijski organizaciji, ki bi bila visoko .strokovna, politično neodvisna in bi pod svojo streho združevala vse, ki skrbijo za promocijo države. Danes se najbolj konkretno in načrtno s promocijo države oz. posameznih |X)dročij ukvarjajo pravzaprav le štiri institucije: Urad vlade RS za informiranje in njegov sektor za obve.ščanje mednarodnih javnosti in promocijo države (UVI) , Urad za promocijo gospodarstva in tujih investicij pri Ministrstvu za gospodarske odnose in razvoj (UGP), Center za promocijo turizma Slovenije (CPTS) in Služba za promocijo gospodarstva pri Gos|X)darski zbornici Slovenije {G2^). Področja delovanja so podeljena takole: Urad vlade za inforiniranje skrbi za splošno promocijo države, za turistično promocijo doma in v tujini Center za promocijo turizma, za gospodarsko promocijo pa Urad za promocijo gos|X)darstva in tujih investicij ter Gospodarska zbornica. Vsem so skupni določeni splošni cilji, vsak od njih želi in mora izpolnili tudi vrsto svojih specifičnih ciljev. Čeprav so se Urad, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter Ministrstvo za gospodarske odno.se - sektor turizem pri svojem delu delno lusklajevali, je do pravega sodelovanja in koordinacije med t.i. 'proniotorji' prišlo šele po ustanovitvi Urada za gospodarsko promocijo in Centra za promocijo turizma. Tu gre zaenkrat za nefor-m;dno in izključno operativno obliko sodelovanja, katere namen je letno in sprotno u.sklajevanje nekaterih aktivnosti (publikacije, Internet, celo.stna podoba) kakor tudi skupno .sodelovanje pri velikih promocijskih projektih v tujini (predstavitve Slovenije v tujini, dogodki ob CEIT-i, EXPO). Sodelovanje |X)teka sicer dobro, vendar bolj na |)odlagi dobre volje, kakor pa neke trdne pa)njocijske politike. Operativci se še predobro zavedamo, da se moramo v tujini pojavljati pod kolikor toliko enotno blagovno znamko Slovenije in vsaj s usklajenimi sporočili. Predvsem skupno .sodelovanje pomeni tudi racionalen pristop v izrabi človeških in finančnih resursov, ki .so v vseh institucijah dokaj skojxj odmerjeni. Rezultati skupnih akcij so tak način dela samo jxjtrdili. ' VraUm list KS. Si. 82 - 30. december /994 Urad vlade RS za informiranje Za komuniciranje s liijimi javnostmi in promocijo Slovenije skrbi sektor za obveščanje mednarodnih javnosti in promocije držiive Urada RS za informiranje. Njegov glavni cilj je posredovanje splošnih informacij o delu vlade, ministrstev in države različnim tujim javnostim s ciljem jovečevanja pre|X)znavanja in negovanja ugleda Slovenije. Prav tako želi Urad s svojimi aktivno.stmi v tujini krepiti tudi učinke specializiranih gospodarskih in turi.stičnih aktivnosti. V letu 1997 smo v Uradu začeli dotedanje promocijske aktivnosti nadgrajevali z rednim in načrtnim komuniciranjem" in to v izbranih prioritetnih državah (v državah EU in sosednjih državah) ter komunikacijske cilje povezovati z aktualninti cilji države. V svojih aktivnostih se obračamo na predstavniki skupin, ki |X)meml> no oblikujejo javno mnenje in odločitve (mediji, diplomati, državne administracije, mednarodne in nacionalne institucije ali organizacije, gosptxlarski, turistični, kulturni, športni voditelji ali institucije itd.). Redne aktivnosti mednarodnega sektorja so: - stalne in načrtne komunikacijske aktivnosti, ki pomenijo osnovno komunikacijsko infrastrukturo (redno delo z mediji, priprava in distribucija pisnih sporočil, |X)globljenih informacij, redno analiziranje odme\ov v tujih metlijih, spletna .stran na Internetu, tedenska informativna publikacija) - zagotavljanje komunikacijske podpore pomembnejšim dogodkom in projektom. V letu 1998 gre med dogodki omenili nastop Slovenije na .svetovni razstavi EXPO v Lizboni ter obveščanje tujih javnosti o aktivnostih Slovenije na področju priključevanja EU in NATO. V preteklih letih so bili laki projekti komunikacij.ske |X)dpore obisku papeža v Sloveniji, srečanju precLsednikov srednje evropskih držav Piran '97, CEFTA '97, predsedni.škim volitvam itd. - izvajanje splošne promocije Slovenije v tujini (priprava, izdaja in distribucija rednih informativnih in avdio vizualnih gradiv kol |X)dporo lastnim kakor tudi komunikacijskim dejavnostim subjektov državne uprave in drugim prosilcem, priprava in vzdrževanje posebnih spletnih strani na Internetu, ki prinašajo jx>datke o Sloveniji, sofinanciranje projektov zunanjih ponudnikov, ki prispevajo k promociji države, sodelovanje pri promocijskih projektih, ki jih koordinirajo veleposlaništva Republike Slovenije v tujini itd.) Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije Prednostne naloge Urada za gospodarsko promocijo, ki deluje pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, so izvozna promocija slovenskega gosjx)darsiva, spodbujanje neposrednih tujih vlaganj ter .svetovanje pri izvedbi že dogovorjenih poslov med domačimi in tujimi podjetji. V svojih aktivnostih ciljajo na gospodar- • Komuniciniiije Je ravnanje skupin, ljudi, organizacij ki se sestoji izprenaiitnja simbolov k drugim ljudem, .skupinam, organizacijam In obnitno. /.a lo.fkrhljo načrtni, se pravi upravljani odnosi pvnosiml. lorvj llslo komunUiranJe, ki ga načrtujejo In usklajujejo profesionalni komunikacijski iipravljalci Hunt T, J. amnigj. li 1995, & ske subjekte, na slovenske izvoznike, ki vstopajo na mednarodne trge, aktualne in potencialne tuje investitorje, domača in tuja gospodarska združenja in predstavništva. V prvih dveh letih po ustanovitvi je Urad skupaj z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj. Gospodarsko zbornico in Uradom vlade RS za informiranje predstavljal slovensko gospotlarstvo, predvsem v državah Srednje in Vzhodne Evrope in velikih trgih (Amerika, Japonska). V letu 1997 pa .se je usmeril v bolj specializirane oblike promocije slovenskega gospodarstva in tujih investicij. Urad že dve leti sofinancira različne marketinške projekte slovenskih izvoznikov z;t boljši nastop na tujih tržiščih, sodeluje pri razvoju novih irgov, spodbuja neposredna tuja vlaganja in .sodeluje pri iskanju strateških partnerjev, sodeluje pri organizaciji sejemskih predstavite\' v tujini in doma ter pomaga pri izvedbi obiskov tujih gospodarstvenikov, diplomatskih in trgovinskih misij, ki prihajajo v Slovenijo. Program razvoja novih trgov zajema evidentiranje ciljnih trgov in ustreznih branž, izvedbo tržnih raziskav o možnostih za povečanje izvoza na ciljni trg, predstavitev rezultatov tržnih raziskav, kot tudi možnosti za aktivnejši nastop na ciljnem trgu na seminarju v Sloveniji, organizacijo poslovnih stikov za posamezno slovensko podjetje in organizacijo obiska slovenskih izvoznikov na ciljnih trgih, ovrednotenje projekta (število poslovnili stikov, nove pogodbe,...). Po uspešni realizaciji tako zasnovanega programa v Avstriji, Franciji, Veliki Britaniji nadaljuje UGP v letu 1998 z deželnimi trgi Finske, Svetlske, Poljske, Madžarske, Nemčije in Španije. UGP osredotoča svojo dejavnost na spodbujanje novih (greenfield) ne|X)sred-nih tujih naložb v Slovenijo, spotibujanje slovenskih vlaganj v tujino in spotlbuja-nje skupnih vlaganj ter iskanje strateških partnerjev' Gospodarska zbornica Slovenije Gospodarska promocija je pre.sečna aktivnost Gospodarske zlx)rnice, saj je vraščena v dejavnost vseh organizacijskih enot. Njen namen je zagotoviti sodoben in kakovosten .servis podjetjem - podobno kot ga premorejo v drugih državah - na v.seh področjih gos|X)darskc promocije, ki jo [jokriva GZS: poslovno-informacijske storitve, aktivna .svetovalska fX)dponi posamičnih članic, sejmi in poslovne konference ter pisna gradiva. NejKisredne promocijske aktivnosti doma in na tujem so: - specializirani sejmi. GZS pri organizaciji .sejemskega nastopa upošteva med kriteriji predvsem najcenejšo izvedbo za |x>djetja ter upošteva kakovost in identitetne elemente prezentacije. .Sejemski program je usklajen z Uradom z;t gospodarsko promocijo pri MEOR prek prijav na razpis za skupinske .sejemske prireditve v tujini. Program sejmov tlo|X)lnjuje še dodaten nabor sejmov ob meji in v državah nekdanje Jugoslavije ter domači sejmi. - poslovne konference, specializirani seminarji. Na leto se zvrsti preko 100 poslovnih konferenc v Sloveniji in v tujini. V ospredje stopajo specializirani seminarji "Kako poslovati... " s posatnezno deželo. ' Iz /imgrama llnuUi zu gf.ts(KHlarsko //mmacijo za U-lo 1998. - publikacije. Leino organizacijske enote Gospodarske zbornice izdajo prek 200 evidentiranih publikacij. - poslovno - informacijski servis in tržne raziskave - internet kot univerzalno komunikacij.sko omrežje za vse potrebe informiranja tako domačih kot Uijih poslovnežev. - storitve poslovno - informacijskega centra Infolink, kontaktni svetovalni servis o izvoznih postopkih in dokumentaciji - "Help desk' - informacijsko mesto za informiranje o Evropski Zvezi in |X)stopkih prilagajanja v fazi pridruževanja Slovenije."" Center za promocijo turizma Slovenije Center za promocijo turizma Slovenije (CTPS) je nacionalna marketinška organizacija, njeno poslanstvo je dati Sloveniji jasno in pre|>oznavno identiteto z določenimi primerjalnimi prednostmi in tako pomagati slovenskemu gospodarstvu pri trženju sloven.ske turistične ponudbe. Neposredne aktivnosti CTPS vključujejo tržno komuniciranje in odnose z javnostmi doma in v tujini (v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Hrvaški), bodisi na ravni splošne turistične promocije, določanja izliodišč clustrov ali posameznih proizvodov ali pa na ravni konkretnih prodajnih akcij, ki jih CTPS izvaja skupaj s turističnim in drugim gospodarstvom. V ta namen CTPS uporablja krovno blagovno znamko slovenskega turizma v sodelovanju s svojimi predstavništvi in informativnimi uradi v tujini. CTPS izvaja svoje aktivnosti s ix)mc>čjo nastopov na turističnih sejmih in borzah, oglašuje ali pripravlja avtorske prispevke za objavo v tujih medijih. Bogati so odnosi z mediji (tiskovne konference, študijske skupine tujih novinarjev v Sloveniji, individualni obiski novinarjev, kliping medijskih objav, sporočila za javnost). Redno sodeluje s tour operatorji in turističnimi agencijami. CTPS nekatere svoje ;>ktivnosti usklajuje in izvaja skupaj z drugimi, s promocijo države povezanimi subjekti (UGP, GZS, UVI). Tu gre z;i skupne sejem.ske nastope in predstavitve, promocijske in informativne publikacije, predstavitve na Internetu in CD-ROM-ih ter pri sodelovanje s tujimi novinarji in oglaševanje v tujini. V ciljnih državah CPPS pripravlja komunikacijske programe v sodelovanju s specializirano agencijo." Kako se promovirajo druge države? Vsaka država se promocije loteva na svoj način. Ta je lahko specifičen predvsem v odnosu do pristopa do ciljnih javnosti in organiziranosti. Razvite države posvečajo |X)Zornost predvsem promociji gospodarstva in turizma, za kar skrbijo specializirane institucije z pretehtanimi strategijami in razvejano mrežo aktivnosti. Promocija države pomeni bolj relevanten okvir za vse druge promocije, saj je ne- - tz frttsmnm niutlHKlanke /mmioclje fJiMi. Cila.i (.mfHHturslin marvc tim. " tz tzvettbvnegti nuCna Irienjti doivusbe lurIsllCiie Imrnitlbe za leto t99», januar mogoče, cia bi bile specializirane promocije uspeSne, če ni jasne slike o državi, iz katere prihajajo. Države danes uporabljajo različne načine in kanale za lastno promocijo. Diplomacija se preusmerja od tradicionalne k javnosini, v tem procesu .sodelujejo poleg diplomatov še drugi posamezniki, .skupine in organizacije, ki se profesionalno vključujejo v mednarodne in medkulturne komunikacijske aktivnosti, ki vplivajo na |X)litične odnose med državami." Lahko bi rekli, navaja Kunczik (1997), da živimo v času javno.stne diplomacije" (public diplomacy) - večina velikih držav ima v .svojih vele|X)slanLštvih ata.šeje za tisk, katerih naloga je negovanje podolx: matične države. Za Nemce, Francoze, Britance in Američane je javnostna diplomacija instrument zunanje |x>litike in za to namenjajo znatna finančna sredstva. Poglejmo nekaj tujih vzorov. Oddelek za mednarodne zadeve Tiskovnega in informativnega urada nemške vlade (Presse und Informationsamt tier Bundesregierung - BPA) goji t. im. public diplomatry, ki upošteva instrumente ziuianje politike in lesno .sotleluje z Ministrstvom za zunanje zadeve.. Njegova vloga je natančno opredeljena, cilj pa čim bolj jasno pretisiavljaii nemško politiko in njena prizadevanja in hkrati s tem tutli Nemčijo samo, vse seveda v luči nacionalnih in metlnartxlnih realnosti. V svo-jili aktivnostih sc obračajo na oblikovalce javnega mnenja, predstavnike aktivnih in vplivnih javno.sti v tujini. Pravočasnost, rednost in .stalnost, najvi.šja stopnja kre-dibilnosti in posameznim javnostim prilagojena sporočila so nekateri ključni elementi v procesih kt>municiranja s svojimi javnostmi Med glavna konuinikacijska orodja .scxiijo: redni pregledi in analize tujega tiska, j>riprava različni sportjčil in informacij Zii novinarje, programi obiskov za vplivne tuje goste, tlogodki za multiplikatorje", servisiranje tujih dopisnikov, izdaja informativnih gradiv. Zvezna nemška vlatla in pretLsednik sta redno obveščena o pisanju tujega tiska o Nemčiji in o morebitnih sprenieinbali predstav o Nemčiji v tujih javnostih. Pri s\'ojem delu BPA tesno stxieluje s nem.škimi diplomatskimi predstavništvi po .s-vetu, tako da jih oskrbuje z različnimi informacijami in gradivi, ki jih le ta posredujejo metlijem v državah, kjer zastopajo Nemčijo. Pri tem pomembno vlogo igrajo orodja .stxlobnih komunikacij.skih tehnologij. Od 1995 je večina aktualnih in referenčnih ptxlatkov za mednarodne odnose z javnostmi prosto na voljo na Compuserve in Internetu. " l'h Nemcih Jioleg fUuliiega liskovm^a iirnilti in ili/ilimKiciJe zei promocijo driaiv skrliijo Se med-iitirodiii luldeleb zn kuhum pri ziiimiijem miiiistmlrii, Coelhejev imtiiiit, lUimbolloi-a /iiiuUiciJa, akademska izmenjava,/iimlacije/lolliiOiih strank. Car! Dnisbnrg (hsdschafl, radia Detischiandfunb in Deutsche VCelle.ild. "Signitzerln CoombsIoCiia meti t.l. trdim In mehki pristof>om. Ihl pristop l>omenl. daselotet^l obliko-milja odnosa In staliSC do neke driave s /lomoCJo prepričevanja In pro/Kintinde. .Mehak pristop /hi naj bi jKimenil, da iii/orniacijsbi in biilliirniprtigmml morajo obiti tekoie cilje znnanje fn>lltikc In se usmeriti na dolgoročne narodniuune cilje. CilavnI cilj Je ustvarjanje khme nietLH>hojnegt4 razumevanja. Avtorja ne favorizirate ne enega ne drugega, temveč Jirisegala na meStinIco obeh. " .»ultllilikaloijl so v tem konlekstu razumljeni kot osebe, ki v si-ojih okoljih ohlikiijejo ali Sirijo mnenje a doloCenih temah. Nemčijo vsako leto pripravlja programe obiskov vplivnih novinarjev in publicistov z vsega sveta, da bi si lahko ob obisku v Nemčiji sami ustvarili podobo o |X)litični kulturi ali pa do|X)lnili mnenje o deželi, ljudeh, kulturi. Podol^en namen imajo tudi |X)sebni tematski .seminarji, kolokviji in konference. Po.sebnci pozornost uživa preko 400 tujih dopisnikov, akreditirani v Bonnu in drugih nemških mestih. Poleg zagotavljanja rednih infornuicij, omogočanja dostopa do relevantnih sogovornikov, vzdrževanja redne infrastrukture z;i njihovo delo (pre.ss center), mednarodni oddelek |X)skrbi tudi za urejanje statusa tujih dopisnikov, njihove akreditacije itd. .Med tiskanimi informativno promocijskimi materiali, ki jih oddelek izdaja, je osnovna publikacija 'Facts about Germany', ki izhaja v 13 jezikih. Publikacija se redno letno obnavlja in dopolnjuje. Ob posebnih dogodkih pripravijo samostojne publikacije. V jeseni 1993 so pričeli izdajali revijo 'Deutschland', ki izbrane bralce seznanja z vprašanji politike in vlade, novinarstva, znanosti, tehnologije, gospodarstva in kulture. Na področju avdiovizualnih medijev je v ospredju "Deutschland Spiegel", ki prinaša mesečno v sedmih jezikih pregled dogajanja v .Nemčiji. Skupaj z zimanji-mi televizijskimi in filmski u.stvarjalci letno pripravil vrsto krajši temat.skih dokumentarnih in video filmov, ki dopolnjujejo li.skane materiale. Za novinarje, snemalce in tehnično osebje prirejajo tudi redne izobraževalne seminarje. Oddelek sodeluje tudi na mednarodnih predstavitvah in .sejmih, kjer je njegova naloga predstavljanje države." Nizozemci komuniciranje vlade in njenih organov s tujino opredeljujejo v projektu 'Holland Promotion' (Weelink, E. 1994, 109) Kljub temu, da veljajo za pomembno in vplivno državo v Evropski Uniji in v svetu, skrbno negujejo svojo podobo v tujih javnostih.Tako kot velike nuiltinacionalne kooperacije, lako tudi nizozemske organizacije vstopajo na svetovni trg z natančno izdelanimi mar-ketinškimi strategijami. Čeprav .so ta prizadevanja izključna v pristojnosti posameznih organizacij, jim nizozemska vlada in paradržavne institucije, ki skrbijo za promocijo izvoza, nudijo pri tem znatno jXKlporo. To zagotavlja projekt "Holland Promotion", katerega cilji so ustvarjati pozitivno podobo države v tujini, ki je lahko dobra osnova za vse nadaljnje kontakte in delovanje. Vlada in njene agencije ustvarjajo pogoje, ki omogočajo čim bolj nemoteno sodelovanje |x>.sameznikov, področje je določen izvajalec, ki se drži osnovnih |>rinci[X)v komunikacijske politike. Odgovornosti in naloge med vse sodelujočimi so natančno opredeljene v komunikacijskem procesu. Skupna in [osamična sporočila, orodja in aktivnosti se načrtujejo in u.sklajujejo, da bi lahko dosegli optimalne učinke. Vse aktivnosti nadzorujejo (merjenje rezultatov) in ovrednotijo. Vsak od akterjev opravlja nadzor in ovrednotenje najprej interno, znotraj svojega resorja, nato se primerjajo med seboj. Za koordinacijo in nadzor skrbi vladna .služba za informiranje (Government Information Service), ki je specializirana agencija Ministrstva za splo.šne zadeve (Ministry of General Affairs). Ena njenih glavnih nalog je zagotavljanje informacij o nizozem.ski vladni politiki, doma in v tujini in koordinacija teh nalog med ministrstvi. Posebno vlogo imajo pri upravljanju s publiciteto Njenega veličaristva kraljice, pomembni so tudi nastopi Nizozentske na .svetovnih prireditvah in sejmih. Služba izvaja koordinacijo na dveh ravneh: prva je vladna in druga javno-zaseb-na. Na vladni ravni vsa ministrstva .sodelujejo v različnih delovnih skupinah. Kot sad takega dogovarjanja je nastala npr 'Netherlands News Monitor', bilten, ki redno obvešča tuje tiskovne agencije in novinarje o pomembnih vprašanjih nizozem.ske vladne politike. Skupina 'Holand Image Working Group' se na primer posveča bolj komercialni promociji Nizozemske. Na tej ravni so med akterji tudi predstavniki javnih in zasebnih organizacij, ki pomembno oblikujejo jxxlobo Nizozemske v tujini. Pri vseh aktivnostih, ki so povezana s tujino, pomembno sodeluje tudi zunanje ministrstvo, ki oblikuje zunanjo politiko države. Sodelovanje ima lahko samo koor-dinativno in posvetovalno vlogo, v veliko primerih pa tudi se aktivno vključuje v delovanje, saj vrsto aktivnosti izvajajo nizozemska veleposlaništva in konzulati po svetu. Ministrstvo svoja diplomatska predstavništva, ki s svojimi diplomatskimi aktivnostmi pomembno oblikujejo naklonjenost mednarodnih javnosti do Nizozemske, zalaga tudi z različnimi informativnimi brošurami, avdio in video materiali, ki omogočajo splošne in detajlne vpoglede v dosežke in dogajanje nizozemske družbe. Osebje v več kot sto diplomatskih misijah po svetu nudi pomoč tudi pri organizaciji poslovnih misij, nastopov na poslovnih sejmih."» Na drugem koncu sveta, v Singapuru, ki velja za enega od azij.skih tigrov, je negovanje ugleda države in prodaja njenih možnosti stalna vladna akcija. Svoje strategije prilagodijo ciljnim državam in ko določijo interesno državo ali področje, se združijo vsi, ki bi lahko od nastopa v določeni državi imeli koristi. Velika prednost Singapura je, da lahko praktično v hipu združi vse vladne agencije, ki se ukvarjajo s promocijo vsaka na .svoji ravni. Prav tako znajo k .sodelovanju pritegniti tudi zasebni sektor, ki jih v teh naporih znatno podpira." « Weeliiik. /;. Holland Promotion. Ckiivnimenl Information In the Netherlands A'«." airtorjev), 1994, IMy-siad. Konlnblljbe Vermande He. sir 109-122 " izfaks .sfmroeila Son/e Čujovič, odpravnice /joslov Ketniblike Slovenije v Singatiiirii, marec 1997 Med glavne akterje singapiirske promocije štejemo vladne agencije Singapore Tourist Promoton Board, Economic Development Board, Trade Development Board in Ministry of Information and Arts. Singapore Tourist Promotion Board v sodelovanju z drugimi "prodaja" Singapur kot turistično destinacijo, kongresno in razstavno središče, propagira Singapur kot središče umetnosti in poslovanja vseh organizacij povezanih s turizmom, razvija in pospešuje turizem kot gospodarsko panogo. Singapur prodaja tudi skupaj z regijo in širše v okviru medvladnih sporazumov z Indijo, Vietnamom, Indonezijo, Malezijo. Vladni agenciji Economic Development Board in Trade Development Board se ukvarjata z iskanjem investicijskih možnosti doma in na tujem in v tem smislu tudi promovirata singapurske gospodarske zmožnosti. Pri večjih projektih nastopata skupaj s uradom za turistično promocijo. Ministry of Information and Art je posrednik med vlado in domačimi ter tujimi mediji. Skri)i za licence in akreditacije novinarjem, omogoča njihovo delo, sodeluje pri kampanjah nacionalnega pomena, določa politiko informiranja, pripravlja obiske za novinarje, skupaj z informativno službo na Ministrstvu za zimanje zadeve pripravlja informacije Zii novinarje, informativna gradiva. MITA tudi izobražuje in svetuje komimikacijskim praktikom drugih ministrstev in vladnih agencij v pripravi komimikacijskih programov." Kako naprej? Slovenija je majhna država, tako po velikosti ozemlja ali številu prebivalstva, vplivnosti ali politični moči. Ni nujno, da je majhnost tudi slabost. V svetu poznamo vrsto inajhnih držav, ki so vplivne zaradi določenih stvari, ki so jih dosegle v svojem razvoju. Vrednote, z^ katere se prizadevajo države v mednarodni skupnosti, so v veliki meri skupne vsem državam. Če si z ustrezno zunanjo politiko vse države želijo zagotoviti temeljne vrednote kot so varnost in mir, blagostanje, razvoj, ohranitev neodvisnosti, se morajo majhne države zaradi majhnosti in šibkosti prizadevati za uresničevanje npr. dobrih in urejenih odnosov s sosedi, za ustrezna zavezništva, za vključitev v zanje pomembne gospodarske integracije in za ohranitev narodnostne, etične in kulturne samobitnosti (Petrič 1996). Te vrednote so napisane tudi med cilji slovenske zunanje politike. Vsaka država nastopa organizirano v mednarodni skupno.sti in uresničuje svoje zunanje politične cilje s pomočjo zunanje politike. Zunanja politika majhnih držav, kot pravi Petrič se v nasprotju z velikimi, srečuje z vrsto težav in omejitev. V majhni državi je običajno malo institucij in strokovnjakov, ki obvladajo mednarodne odnose, zato tudi zunanja ministrstva niso kadrovsko dovolj močna, da bi vodila stabilno koordinacijo zunanje političnega delovanja. Poleg tega so za organiziranost in delovanje organov za zunanje zadeve majhnih držiiv radi značilni kot ugotavlja Petrič " neusklajenost, nej;isna razmejitev kompetenc, nepripravljenost " iz SingalKire VJi)6 Yearbook. na vsebinsko usklajevanje, težnja ra/Jičnib organov, da delujejo samostojno in tudi precej po domače." (Petrič 1996) Ne želim presojati, ali slovenske izkušnje v celoti potrjujejo podobno prakso, nedvomno pa je na področju promocije države premalo prisotna usmerjevalna in koordinativna vloga zunanje politike in zimanjega ministrstva. Slovenija je zaradi majhnosti in neproblematičnosti država, ki ne vzbuja velikega zanimanja svetovne javnosti, predvsem medijev, ki vedno bolj hlastajo za vročimi in senzacionalističnimi novicami, ki se predvsem dobro prodajajo. Slovenija ima, tako kot je tipično za majhne države, le skromna sreclstva in omejene možnosti za promocijo na široki fronti. Važno je, kot pravi Petrič (Petrič 1996), da "se pozitivna razvidnost ugotovi pri eliti v drugih državah, torej pri tistih, ki odločajo, tistih, ki žele in morejo sodelovati z majhno državo, tistih, ki jih ta država iz katerega koli razloga zanima." Torej, če Slovenija ni pretirano zanimiva za svetovne medije, ki pa jih seveda nikakor ne smemo zanemariti, je prav gotovo zanimiva za vse tiste politične, gospotlarske, kulturne in druge javnosti tistih držav, ki so Slovenija tako ali drugače povezani. Tako kot smo po različnih kriterijih "butična" država, /uihteva na.še ravnanje tudi butični, torej precej individualiziran pristop do naših ciljnih skupin. Slovenski promotorji se teh omejitev in zahtev dokaj jasno zavedamo. V načr-toNunju svojih rednih komunikacijskih aktivnostih spoštujemo določene komunikacijske principe ter nekatere aktivnosti koordiniramo. Prav tako del promocijskih aktivnosti v tujini opravljajo slovenska diplomatska predstavništva, čeprav so kadrovsko in materialno zelo omejena. Pa kljub tenui rezultati niso in tudi ne morejo biti taki, kot bi si želeli. Če se povrnemo na očitke iz uvodnega dela, je možnosti za odpravo le-teh le malo v rokah promotorjev. Ce je država zdraharska, ne spoštuje pravnega reda, skratka si ne prizadeva za glavne r>ostulate, ki državi dajejo podobo urejene in s tem s|X)štovanja vredne države, tega ne morejo popraviti promotorji, temveč mora tako stanje popraviti država sama. S komimiciranjem, ne glede na to, koliko načrtno in kakovostno je, se teh vprašanj ne da urediti ali pa odpraviti. Podoba države se gradi z dejanji in ne samo z besedami in dejanja zelo močno govorijo zase. Slovenci smo prišli do faze, ko smo si delno podobo v tujini že ustvarili. Predvsem pri določenih ciljnih javnostih, v splošnih nas verjetno še ni. Podoba je zaenkrat še negotova, saj se enkrat kaže v pozitivni luči (politična stabilnost, ekonomski položaj), drugič v negativni (afere, strankarski prepiri, počasnost pri uresničevanju pričakovanih sprememb). Stereoti|X)v in asociacij, ki bi .se navezovali na Slovenijo skoraj še ni, kar je, kot zagotavljajo strokovnjaki dobro, saj je lažje podolx) države ustvarjati, kot popravljati negativne zaznave (Kimczik 1997). Ce je Slovenija kot država (pre)malo pre|X)znavna, je zelo težko konumicirati njene posebne prednosti in priložnosti, saj jih tujci ne znajo umestiti ali morejo preveriti. V odsotnosti povezanosti slovenskih promotorjev z zunanjo politiko (tako v smislu usklajevanja strategij in ciljev konumiciranja, kakor tudi rednega sodelovanja z diplomatskimi predstavništvi |X) .svetu), ob omejenih možnostih in sred-st\'ih, je skoraj nemogoče pričakovati, da bi se lahko stvari bistveno, predvsem pa hitreje in na širši fronti spremenile. Prišli smo do faze, ko bi morala država, kakor tudi institucije, ki se ukvarjajo s splošno ali pa specializirano promocijo, narediti nekaj odločnih potez. Država bi morala končno sprejeti jasno zunanjepolitično strategijo, znotraj katere bi morala svoje mesto imeti tudi promocija države." Ministrstvo za zunanje zadeve mora v okviru središčne vloge pri koordiniranju zunanje politike pokazati večji interes tudi pri koordinaciji komunikacijskih aktivnosti države v tujini. V sedanjem osnutku resolucije zunanje politike je promocija omenjena le načelno", dobro pa bi bilo, da bi bili imenovani tudi vsi tisti, ki so uradno pristojni za promocijo države. Koordinacija promocijskih strategij bi morala biti usklajena na najvišji ravni, kar pomeni, da moralo za to skrbeti koordinativno telo, ki bi kot formalni organ zagotavljal medresorsko koordinacijo med ključnimi akterji promocije na državni ravni in usklajeval ne prošnje za sofinanciranja temveč se ukvarjal s kratkoročnimi kol dolgoročnimi programi promocije." Pristopili bi morali k oblikovanju enotne strategije promocije države, ki bi jo spoštov;ili vsi akterji pri svojem delu. Zunanje ministrstvo že nekaj časa načrtuje, da bi se na veleposlaništva pomembnih držav vselili tudi kulturni in informativni atašeji. Promotorji bi s tem dobili dobre oporne točke za nadaljnje delo v teh državah. Veliko dela nas še čaka. Morda bomo, ob postopni izpolnitvi navedenih predlogov, čez nekaj let lahko vsi skupaj bolj zadovoljni s podobo Slovenije v svetu. LITERATURA Apih, Jure. 1997. V oslovski klopi. Delo-Sobotna priloga, 23.8.1997 Gospodarski vestnik, 5. februar 1998 Glas Gosptniarslva, Program gospodarsko pronuKije 1998, marcc 1998 Hunt T, J. Grunig J.H. 1995. Tehnike odnosov z javnostmi, str 6 Deutsche Aasscnpolitik. 1996. Bonn. junij 1997 Mladina, št. 27,1997 Mladina, št. 48,1998 Kunczik, Michael. 1S)97 Images o Nations and International Public Relations. Mahwah, New Jersey. Lawrence Kribaum A-ssociates, Publishers Petrič, Urnest. 1996. Zunanja politika majhnih držav. Teorija in praks;«, let..33/ 6 Program Urada za gospodarsko promocijo z:» leto 1998 Predlog resolucije o zunanji politiki Republike Slovenije, Poročevalec .Št 23, april 1998 Razisk;iva "Podoba Slovenije pri mnenjskih voditeljih v Avstriji in Franciji",dcccmbcr 1996 -april 1997 The Relationship between the Government Institutions and the Media in the Federal Republic of Germany, material Bundes Prc.s.seamt, november 1995 Singapore 1996 Yearbook Signitzer B., Ccximbs T. 1992. Public relations and public diplomacy Conceptual convergences. Public Relations Review, 18. Uradni list RS, št. 82 - 30, dccember 1994 Wcelink Klov, Government Information in the Netherlands (veC avtorjev), 1994, U-lystad, Koninklijke Vermande Bv " NemSba vUuh ima v svoji imhiibadji o znnaiiji polilibi iiidl fmsehiii l>oglavJi • odnosi z domaiimi (OeJfentliclikeilsarbell Maud) in mednarotini Javnostmi (OeJJenlllchkeilsarheil Anstand), kjer so zabeleženi kakSni so bill cliji in bako so Jih v določenem letu dosegli - Deutsche Aiissenpoliiik 1jni ie ustanovljeno, ventlar ni nikoli deloiialo.