OHK - GeoSrafiJa III B 21 GEOGR. OBZORNIK /1970 2 91 490970B0298,9/4 Leto XVII. Številka 3-4 r k Ljubljana 1970 49097000298,3/4 VSEBINA Stran I.Gams, Aktualne naloge v slovenski geografiji in v geografskem društvu Slovenije ..................1 S.llešič, Klimatska območja Jugoslavije (z eno karto)..............................................4 B.Belec, Zmanjševanje vinogradniških površin v Podravju in južnem Pomuriu med leti 1896 in 1967 . . 11 8.Mlinar, Avtobusni linijski promet v Sloveniji ....................................................h T.Ferjan, Struktura ljubljanskega živilskega trga ..................................................19 I.Gams, Novo v teoriji o premikanju kontinentov (s tremi skicami) ............ ..... 23 KNJIŽEVNOST France Avčin, Človek proti naravi (M.Natek) ........................................................27 Nova jugoslovanska geografska pedagoška revija Globus (I.Gams) ..................................28 Miran Ogrin, Širine sveta (M.Natek) ................................................................29 Alma M.Karlin, Samotno potovanje (M.Natek) ........................................................30 Potovanja po svetovnih morjih (M.Natek) ............................................................30 Geografski atlas za 6., 7. in 8.razred osnovnih šol (I.Gams) . . .................................31 DROBNE NOVICE 0 opremljenosti šol za pouk geografije in o virih zanj - (rezultati ankete GOS v 1.1970) (I.Gams - V.Šircel j)......................................................................................32 Osebni avtomobili v Jugoslaviji in Sloveniji (8.Mlinar) ............................................33 Nigerija postaja naftna velesila (T.Šifrer) ................ , ......................34 DRUŠTVENE VESTI % Šestdesetietnica mag.Mavricija Zgonika (B.Kert) ....... ......................................36 Vilko Finžgar • šestdesetletnik (D.Meze) ..........................................................37 Naši nagrajenci . . i..............................................................................38 Ekskurzija mariborskega aktiva v severno Italijo (B.Kert) ..........................................39 Poročilo o geografskem krožku na celjski gimnaziji (Z.Knez - Sterbenc) ............................40 Popravek (I.Gams)..................................................................................40 Slika na naslovni strani: Gardsko jezero (Foto F.Vari) GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izborazbo. Izhaja štirikcat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: dr.Ivan Gams, dr.Svetozar llešič, dr.Vladimir Kokole, dr.Avguštin Lah, Tone Oblak, Mara Radinja.Urednik Mara Radirija, Ljubljana, Grintovška 1. Upravnik C!ta Marjetič. Za člane GDS je letna naročnina 16 N din, za nečlane in ustanove 20 N din. Naročajte in vplačujte na naslov: ■Geoarafski obzornik", Ljubljana, Aškerčeva cesta 12. Štev.tek.rač.: 501-8-288-1 Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami Tiskala: Tiskarna zavoda za statistiko v Ljubljani geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo leto XVII štev. 3/4 1970 Ivan Gams Aktualne naloge v slovenski geografiji in v Geografskem društvu Slovenije le, tie. V sekciji za znanstveno delo G03 smo po vojni na pobudo mlajših znanstvenih sodelavcev že dvakrat razpravljali o nalogah slovenske geografije. Določene so bile obsežne naloge, ki pa niso bile realizirane, še bolj avtoritativno smo o aktualnih nalogah govorili na osmih dosedanjih slovenskih geografskih kongresih, zborovanjih, {borih, seminarjih ali kakor so se že imenovali. Če danes, osemnajst let po prvem zborovanju slovenskih geografov v Kamniku in dve leti pred petdesetletnico obstoja GDS, preletimo njihove resolucije, uvidimo, da je načrtno realiziran le manjši del sklepov. Ali je torej smiselno, zastavljati si nove naloge, ko pa še starih nismo rešili? Na to vprašanje daje odgovor prijava tega referata, ki mi ga jo poveril Upravni odbor GDS*, v mišljenju, da je treba zavest o urejevanju problemov v naši stroki ohraniti živo ne glede na trenutne možnosti reševanja. Ustavimo se najprej pri problemih geografskega pouka. V številnih povojnih resolucijah slovenskih in jugoslovanskih geografskih kongresov smo protestirali proti okrnitvi fonda ur za geografski pouk v osnovnih in srednjih šolah. Pri tem smo uspeli. Presoja, ali imamo v osnovnih in srednjih šolah določenih za geografijo premalo ali dovolj ur, je nujno subjektivna. Dokumentirano lahko trdimo le, da je fond ur v osnovnih in srednjih splošnih izobraževalnih šolah v Sloveniji približno enak kot v drugih jugoslovanskih republikah (glej Veselin Džuričkovid, Problemi nasta- ve geografije u srednji» i stručnim školama. Zbornik na VIII. kongres na geografi te od SFRJ vo Makedonija od 9. IX. do 14. IX. 1968. Skopje 1968, str. 591-614). V primerjavi z drugimi evropskimi socialističnimi državami smo glede ur za geografijo približno na Istem ali nekoliko na slabšem, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami pa v povprečju nekoliko na boljšem. Ni torej naša poglavitna naloga, boriti se za fond ur, temveč z izboljšano kvaliteto geografskega pouka zavračati vse poskuse omalovaževanja in krnit-ve geografskega pouka. To pa zadeva metodično 1n didaktično modernizacijo geografskega pouka. Tu bo govora le o slednji. }e na drugem kongresu slovenskih geografov leta 1954 v Mariboru smo sprejeli sklep, da naj Geografsko društvo preuči stanje geografijo na naših šolah in naj z izsledki seznani javnost. Tudi na lanskem zborovanju na Ravnah smo sklenili, da naj "Geografsko društvo Slovenije pokrene sistematično timsko proučevanje sodobnih didaktičnih in metodičnih načel geografskega pouka in njihovega izvajanja v sedanji učni praksi na osnovnih in srednjih, še posebej pa na strokovnih Šolah". Ko smo nato v upravne» odboru GDS razpravljali o tem sklepu, smo mu videli najhitrejšo realizacijo, če zaprosimo Oddelek za geografijo FF za ta timski študij. Vendar v okviru zaprošene institucije doslej ni bilo ukrenjenega ničesar. V prvi številki GO 1970 je doc.dr.J.Medved ponovno sprožil vpra- • Referat je bil prebran na Posvetu o nekaterih metodskih vprašanjih geografskega pouka 14. maja 1970 v Mariboru. Potreba po razgovoru o aktualnih problemih je bila zasnovana ob dejstvu, da udeleženci mariborskega posveta niso prisostvovali občnemu zboru GDS 15. maja 1970 v Ljubljani. 1 Janje smotrnosti, če nora n.pr. fakultetno diploal-ranl geograf aed svoji« študije* na vseh vrstah šol poslušati nokatera geografska poglavja najaanj v štirih ciklih. Vkljut «ožnosti, da se podaja vsak sledeči ciklus na višji ravni, negativne strani takega slsteaa ne odtehtajo dobrih. Ta naša spoznanja sovpadajo s povočanlal očitki Javnosti, da Je geografija kot šolski predaet preveč verbalistična, spomin obremenjujoča, faktualistlčna (itd.). Pr1 tea sao geografi često pod dvojnla udarcem, ker Istočasno pričakuje javnost od nas predvsea poznavanje prostorskih pojavov po sveiu, pogosto celo saao topografije in statistike. Predavatelji guografije na srednjih šolah se navadno branijo prud očitki verbalizaa s tu«, da morajo spričo poaanjkljivuga znanja dijakov obnavljati osnovnošolsko snov tor ne itorajo graditi brez teh snov "geografsko nadstavbo", saj je v razpravljanju o geografski teoriji brez poznavanja "geografske abecede" lastna novarnost, da so spremeni v sholastiko. Tukaj aorea poudariti le potrebo, da naj bo študij didaktike geografije na vseh stopnjah šol temeljite., dolgotrajno in tiasko delo, ki ga jo organizadjsko sposoben opraviti samo reformirani Zavod za šolstvo SRS. Menim, da ju treba dati raziskovanju metodike in didaktiku geografskega pouka kot vsakega tudi drugega učnega predmeta toliko važnost, kot jo dajejo gospodarske panogu znanstvenemu raziskovanju svoje stroku. če pri njih določujejo dulužo, ki naj se porabi ju od ustvarjenega dohodka za znanost, potem jo treba take doležu predviduti tudi v šolstvu in sicur glede n.j družbono vlaganju za njegov obstoj, Obenca pričakujemo, da bomo lahko izdelali metodiko geografskega pouka sporazumno s šolsko oblastjo, kajti okvirju z j reševanji! naše problematiko bo začrtal značaj poudinih šul (ali je saatrat) osnovno šolo za zaključeno aH priprav I jalnko za srednjo šolo?) in konstulacija vseh učnih prednutov. Širina :.novi, ki jo naj poučuje geograf, zavisi v /naini mori od cu-lotnega programa Šole in personalno zasedbo prudmet-nih učiteljev. Med predmetnimi učitelji, ki so trenutno zaposleni na splošno izobraževalnih šolah, je po naše« mnenju geograf še najbolj poklican, da poučuje osnov« geomorfologijo, «etuorologiju, pedologijo, »atoajtičnu geografije, kartografije in do astronoal-ju smo prav tako upravičeni kot fiziki. Ču bi su teh pomožnih ali ¡.orodnih predmetov otresali zaradi morebitnih pomislekov o "čisti" geografiji, bi si sami ožili stroko in ruzali korenine. S te« v zve/i su odpira vprašanju specializaclju pri študiju geografije na višjih in visokih šolah. Diplomanti, ki grrdu poučovat na šole, aH ti, ki gredo v tako inonuvanu "praktične puk 1 ico", se čestu pritožujejo, da jim ju nudila šola premalo praktičnega znanja, ki bi ga jim lahko nudil le specializirani študij. Vendar nam pomisleku proti splošni spociali-zaciji vztiuj. naslednje dejstvo. Študijski programi se na teh šolah iztečejo v 2 - 4. letih, vzooja dobrih predavateljev pa traja še anogo dalje, v nasprotju s tea pa se potreba po Izvenšolskih zaposlitvah geografov-dlploaantov menjava anogo hi troje. V petdesetih letih t.st. so se našle diplonantoa odprla vrata v hidrometeorološke službe, kasneje v turističnih poklicih In turistični "booB* se Je obnovil pred ne-davnia. Vaos so se hipno odprla In kaj kaalu spet zaprla vrata v urbanistične In nato v statistične Institucije. Spričo šolanja kadrov brez daljšoročnlh načrtov o razvoju strok se zdi sodanja polivalentna Izobrazba Širokega profila upravičena. Vundar bi Jo lahko omejili, če bi v zadnjea letniku na fakultetah uvedli voč fakultativnih usmorltvunlh itujMJov in če bi aed predavatelje po potrebi pritegovali tudi štA-kovnjake Iz sorodnih strok. Na prvem slovenske« kongresu v Kamniku, na drugca v Mariboru, na čotrtea v Beogradu in sedaea zveznea kongrosu v Zagrebu smo v resoluciji poudarili potrebo po ustreznejši kadrovski politiki pri geografiji v šolah in da naj pri ten sodelujejo geografska društva. V celem se je to vprašanje izboljšalo, ne pa še v vsoti prudulih. Na šolsk.ua območju Mursko Sobote Je iaelo šu luta 1969 %t učnega kadra, ki je predaval geografijo v okviru prodanega pouka, zvanje učitelj. . Istočasno pa jo na ljubljanske« območju imela skoraj polovica pfud ivateljuv geografije na osnovnih Šolah zvanje r.rofus$ja (glej GO 1969, št. 2, str.28). J j neenakost s.rokovno usposobi jenosti zadeva z ustavo dolučenu pravice do enakega Šolanja za vsu državljanu. Obenem pa vzbuja pumisluk, če su naj bi v okviru obvu/negj izpopolnjevanja predavateljev geografije zbirali na seminarjih predavatelji gledu na šolo, v kateri poučujejo, kot se uvaja, in ali jih nu kaže smotrneje pritegovati glede na šolsko izobrazbo. Enaka prizadevanja kul za organizacijo obveznih tečajev naj bi vlagali za individualno izobra/evanju predavateljev z izrabo strokovne literature, jjvnih občoval-nih sredstev, študija domačega okolja za potrebo šol-skuga pouka in pod. Da to individualno izpopolnjevanje ni zadovoljivo, priča razmeroma malo število naročnikov na geografske ruvije. Nj strokovno glasilo Geografski vestni je naročenih lo ukoli 2b0 oseb. Geografski obzornik sprejema ^0 usub, 327 izvodov vsake številko pa gre na naslov raznih ustanov. Na strokovnih predavanjih 1jubljanskega aktiva (iDS so čusto geografi v manjšini in tudi poslušalcev na ostalih geografskih predavanjih ju navadno nanj od ene desetine vseh predavate Ijov geografije v te« mestu. Glede na dejstvo, da jo v Sloveniji nad 7(0 predavateljev geografije, su zdi ideja u obvozne« izpopolnjevanju geografov uteauljena. Plodove pa bo prinosla le, ču bo istočasno urejena služba svetovalstva (inspek-torstva), o kateri sao geograff govorili v resolucijah tretjega, četrtega in petega zveznega geografsko-ga kongresa. Za nas ni bistveno, kdo to službo vodi. Važno je da je strokovno vodena in da je učinkovita kajti brez diferenciacije učnega kadra glede na strokovnost in uspešnost pouka ne bomo zboljšali kvalitete geografskega pouka. Tudi pri znanstvene« raziskovanju je v geografiji očitna nemoč, da bi izpolnili sklepe, sprejete na kongresih. Na prve« zvezne« kongresu v Novi Gorici in na zadnje« republiške« kongresu na Ravnah smo poudarili potrebo preučevanja krajev, v katerih bivajo naši ljudje onstran meje. Na II. in III.ter na VIII. zveznem kongresu smo uvideli potrebo po preučevanju erozije prsti. Na novomeškem seminarju leta 1960, na VI. zveznem kongresu v Ljubljani in VII. kongresu smo stavili v ospredje proučevanje krasa. Na kongresu v Zagrebu leta 1964 smo si zadali nalogo, izde.lat1 terminološki slovar v jugoslovanskih jezikih ter bibliografijo. Na ravenskem zborovanju pa sno zahtevali izdelavo geografske terminologije ter izčiščenje načel za pisanje geografskih inen. V Skopju smo na VIII. kongresu med drugi» zahtevali svoj nacionalni atlas. Tu ni prostora za razglabljanje o realizaciji teh nalog, temveč le za splošno oceno, da so bili realizirani le tisti sklepi, ki so slučajno sovpadali z interesom posameznih raziskovalcev. V tem se zrcali poglavitna problematika slovenske raziskovalne dejavnosti. Če presojamo naše raziskovalne možnosti s stališča zelo razvejane svetovne geografije, uvidimo, da nas je malo in da se bomo morali zato vedno odrekati nekateri« panogam, da bi lahko sledili drugim. Če pa presojamo številčnost naših raziskovalcev glede na velikost naroda, je pesimizem manj na mestu. V institutih, ki že z imenom povedo, da so geografski, je trenutno zaposlenih sicer samo sedem raziskovalcev. Toda v drugih organizacijah je okoli 30 takih geografov, ki lahko poklicno delujejo na geografskem, so« rodnem ali robne* raziskovalnem področju. Nadalje je na višjih in visokih šolah zaposlenih 16 geografov, ki imajo poleg pedagoškega dela raziskovanje za poklicno dolžnost. Ljubljanska univerza je v letih 1922-1968 podelila 21 slovenskim geografom titulo doktorja geografske znanosti. Menim, da so naši raziskovalci dobro razgledani po svetovni geografski problematiki in da so se dobro uveljavili. Da pa ne moremo realizirati naših sklepov, je kriva premajhna organiziranost odn. koordinacija raziskovalnega dela. Še v obeh geografskih institutih je raziskovanje prepuščena izbiri sodelavcev ali pa omejuje izvajanje širših tem nemožnost, dobiti dovolj sredstev. Zaradi takega stanja se slovenska raziskovalna geografija uveljavlja predvse« s takimi deli, ki sloni- jo na individualnem delu. Dolguje pa svojemu narodu «arsikaj, kar zahteva požrtvovalno timsko načrtno delo, ki sicer ni strogo znanstveno a je potrebno družbi in v končni konsekvenci tudi afirmaciji geografije vobče. Tako ninamo nacionalnega atlasa Slovenije, ni izčišcene slovenske geografske terminologije, nisno izdelali geomorfološke karte Slovenije. Organizacijsko premalo povezani, prehajajo poedinci na robna geografska področja in njihovo delo najde v geografski javnosti premalo odziva. Namesto priznanja žanjejo kritike, da zapuščajo kompleksno geografijo. Ni tukaj prostora za presojanje o resničnosti takih kritik. Naj omeni« le, da bi bilo bolj uspešno, če bi skušali vključiti njihovo navidezno drobnjakarsko delo v širše geografske raziskovalne temo, kot pa da skušamo korigirati njihovo delovanje preko principov o enotni geografiji. Ob pomanjkljivi organizaciji raziskovalne dejavnosti In kadrovske zasedbe prepuščamo usmerjanje znanstvene geografije življenju v najširše« pomenu. V zadnjih desetletjih smo priča zanimivemu preokretu v strukturi slovenske geografije. Med obema svetovnima vojna-«a je bila geomorfologija, zlasti geomorfogeneza, v ospredju zanimanja raziskovalcev. V šestdesetih letih tega stoletja pa je že prevladala socialna geografi-, ja, ki ima trenutno v javnosti tudi največ odzivnosti. Ta usmerjenost se vedno bolj kaže tudi v geografske« pouku*. Na to vplivajo tudi dnevno časopisje, RTV in druga sredstva obveščanja, iz katerih lahko predavatelji črpajo več dopolnilnega znanja iz družbene geografije k3kor pa iz prirodoslovja. Taka usmerjenost trenutno najbolj aktualizira slovensko geografijo. Po mojem mnenju pa se je treba zavedati njene enostranskosti. Zagovarjati jo z argumenti, da našemu narodu in človeštvu vobče znanje iz prirodne geografije ni več tako potrebno, ker vse manj ljudi živi od kmetijstva in na vasi, je dvomljive vrednosti. V mestih nas res ne prizadenejo več toliko slabe letine, toda živimo v bolj ali manj čistem zraku in industrijski proizvodi, ki jih uporabljamo, po svoje zahtevajo še bolj poznavanje prirodnega okolja. Proizvajanje in uporabljanje naprav za a1r condition, ki naj bi simbolizirale človekovo neodvisnost od prirodnega okolja, sloni na poznavanju klime domačega okolja. Vsaka civilizacija pomeni obvladovanje naravnih sil. V njej se osvobodimo enih, zapademo pa pod vpliv drugih prirodnih pogojev, in fizičnogeo-grafsko podobo mesta sestavljajo v enaki aerl priro-dni in družbeni elementi kot pri vasi. Drugi simptom preusmerjanja slovenske geografije je upadanje raziskovalnega zanimanja za regionalno ge- " Da še bolj hu«anizirana geografija ne najde naši stroki priaernega mesta v šoli, bi sodi Ti po razaerahv anglosaksonskem svetu,kjer ima v šolah manj ur kot v socialističnih državah, kjer sta si družbena in fizična' geografija bolj v ravnovesju. 3 ogr\ifijo domače dežele. Značilno je, da imamo v okviru Oddelka za geografijo FF, ki je v6dno dajal osnovni ton razvoja slovenske geografije, asistente za fizično geografijo in za družbeno geografijo, nobenega pa ne za regionalno geografijo. V novejših geografskih publikacijah mogoče še kdo pogreša sestavkov, iz katerih bi zaživela zemlja in človek v polnovredni medsebojni odvisnosti. Prešibko organiziranost geografije čutimo tudi v jugoslovanskem okvirju. Ker zveza geografskih društev (zdaj uradno imenovana Zveza geografskih institucij, kjer sta kot polnopravna člana Iz Slovenije poleg GOS še oba geografska instituta) ni bila dovolj trden most z organi mednarodne geografske unije, smo tudi poedincl sledili z zamudo mednarodnim akcijam, razen z kartiranjem Izrabe tal, ki se je od slovenske raziskovalne dejavnosti še najbolj uveljavilo v tujini. Nismo vključeni v izdelavo evropske geomor-fološke karte v merilo 1 : 500 000, nismo sodelovali pri razpravijanju o pisavi geografskih imen, ki poteka v okviru UNESCO že od leta 1953 (glej publikacijo United nation conference on the standarization of geographical names. Geneva, 4 - 22. sept. 1967, vol. 2, New York 1969). Treba pa je priznati, da Zveza geografskih institucij, odkar smo z novim statutom krenili na nove poti, oživlja svojo dejavnost In si skuša izposlovati zvezne raziskovalne teme, ki bi bile posebno koristne ne samo našemu gospodarstvu, temveč tudi ugledu naše geografije v tujini. Naše društvo, ki edino povezuje vse slovenske geografe, nakazanih problemov v slovenski geografiji ne more samostojno reševati. Največ, kar more, je opozarjati nanje in biti vest slovenske geografije, ki naj bi, tako upamo, čim prej prešla iz nekdanjega razdobja po eni osebi vodenega usmerjanja v fazo kolektivnega odločanja o usodi naše stroke. Svetozar llešič Klimatska območja Jugoslavije Ko sem pred leti pripravljal svojo shemo "fiziognom-ske" regionalizaclje Jugoslavije (objavljeno v Geografskem vestniku 1961), Še posebno pa, ko sem pozneje na novo prevzel na fakulteti predavanja iz regionalne geografije Jugoslavije, sem opazil, pravzaprav z začudenjem,da v naši dosedanji literaturi še nimamo pravega klimatogeografskega pregleda Jugoslavije, oziroma njenih klimatskih območij. Povsod so opisovani več ali manj samo posamezni klimatski elementi v njihovi prostorski razširjenosti; celo klimatski tipi so označevani povečini le po osnovnih potezah (sredozemski, kontinentalni, srednjeevropska klima Itd.), Presenetljivo je bilo pušČeno vnemar dejstvo, da je velik del Jugoslavije dejansko klimatsko prehodno območje, da zato ravno v fizičnogeograf-skih, pa tudi v kulturnogeografsklh razčlenitvah Jugoslavije radi uporabljamo nezadostno precizirane pojme kot so to "submediteranski", "subpanonski" in podobno. Skušal sem zato zapolniti to vrzel s pregledno analizo poprečnega termičnega in pluviometričnega režima po raznih predelih Jugoslavije, saj se v njih najbolje zrcalijo poprečni učinki medsebojnega prepletanja sredozemske in kontinentalno zračne dinamike nad našim ozemljem, pa tudi vplivi goratega reliefa. Naj podčrtam, da shema (ki je bila objavljena že v poljski reviji "Przeglad Geograficzny" leta 1968 pod naslovom *Podstawy klimatyczne regionalizaciji fizycz-nogeografieznej Jugosj(r.wji") nima ambicije, da bi predstavljajo znanstveno analizo po metodah sodobne dinamične klimatologije, temveč samo "klimatogeograf-ski" pripomoček« koristen in nujen za regionalno geografijo, še posebno pa za šolske namene. A. REGIONALNE RAZLIKE V TERMIČNEM REŽIMU Glede na termične razmere lahko v Jugoslaviji razlikujemo tri glavna območja: območje Jadranskega primorja, 4 egejsko-makedonsko obrežje in panonsko (podonavsko) kontinentalno območje. Na prvih dveh območjih prevladujejo poteze sredozemskega termičnega režima, na tre tretjem v glavnem podonavsko-kontinentalni vplivi. Shematično in do neke mere general izirano mejo med obema režimoma pomeni januarska izoterma 0 . Poteka nekako tako, da ostanejo na njeni notranji, kontinentalni strani (z januarskimi temperaturami pod 0 C) tile kraji oziroma meteorološke postaje (od severozahoda proti jugovzhodu): Bovec, Tolmin, Postojna, Gospič, Livno, Gacko, Kolašin in Peč na jadranski ter Kriva Palanka na egejski strani. Jadranski termični pas je torej razmeroma ozek na severu, na jugu pa se znatno razširi, zajemajoč široke predele nizke Hercegovine in južne Trne gore. Še širši je egejsko-makedonski termični pas. Skoraj povsem se z januarsko izotermo 0 ujema tudi severovzhodna meja območja z letno am-plitudonižjo od 20 C, čeprav se tako nizka amplituda pojavi sporadično tudi onstran te meje nekako v nadmorski višinah nad 400 m. V širokem gorskem^ predelu Jugoslavije se namreč v termičnih razmerah oblikuje poleg navedenih treh še četrto osnovno - gorsko obfoč-je. V okviru vsakega med.njimi se jasno pokažejo še številne variante, kar nam pokaže tale podrobnejši pregled. I. Jadransko območje. To območje, katerega skupna poteza je januarska temperatura nad 0 j julijska nad 20 C, toda z amplitudo manjšo od 20 C, lahko dalje delimo na: 1. Obalno ali primorsko območje z razmerami, ki so blizu klasičnemu sredozemskemu termičnemu režimu: letna amplituda je manjša od 18 , januarska temperatura višja od ♦ 5 , julijska nižja od 23 , oktobrska znatno višja od aprilske. V mejah tega obir.očja pa lanko tudi opazimo določeno stopnjevanje: rast splošne ugre-tosti podnebja-in manjšanje letne amplitude tako v smeri proti jugu kakor v smeri s celine čez otoke proti morju. Januarska temperatura se od »4.5 v Kopru poveča na «9 v Dubrovniku in na Hvaru, pa tudi od ♦7.8 v Splitu do +9 na Hvaru^ letna amplituda pa se zniža od 18.8 v Kopru na 17,3 v Splitu in na 15.7 v Drubrovniku. Nizka je tudi na otokih Lošinj (16.6°) in Hvar (15.8 ). V isti smeri rastejo spomladanske in jesenske temperature, veča pa se tudi razlika med hladnejšo pomladjo (aprilom) in toplejšo jesenjo (oktobrom), ki je tako tipična za sredozemsko podnebje. Razlika med severom in jugom obalnega območja se še posebno os^ro pokaže v poprečnih absolutnih esktre, mih zimskih temperatur (Koper - 2.9 , Hvar samo -0.3 ), zaradi česar uspeva pravo sredozemsko rastje (makija, oljka, Črnika) na jugu brez večjih težav, medtem ko • Prim.l. Horvat, Šumske zajednice Jugoslavije, Zagreb klimatisehen und bodenkundlichen Zusammenhang, Mitt. Ge> vije, Beograd 1961. preživlja na severu od časa do časa - in to precej pogosto kritične zime. 2. Dinarsko območje submediteranskega režima, ki bi ga po dalmatinski Zagori lahko imenovali tudi "zagorsko", obsega obsežen nižji svet ob spodnji Krki, spodnji Neretvi, Bojani ter Morači z Zeto, na jugu tudi nižja kraška polja, vse nekako do višine 450 m in do razdalje nekako 45 km od obale (Knin, Mostar, Bi leča, Nikšič, Titcgrad). Januarska temperatura se drži še vedno nad 0 (celo med +5 in +7 ), oktober je še vedno znatno toplejši od aprila, toda amplituda proti notranjosti izrazito raste (povsod je že nad 18 ), del oma kot učinek hladnejše zime, povzročene po višini (januarska temperatura pade od +6.9 v Tito-gradu na ♦1.2 v Nikšiču), deloma kot učinek skrajno vročega poletja, povzročenega tudi po čezmernem segrevanju golega kraškega sveta (julij v Titogradu 26.6 , v Mostarju 25.4 ). Amplituda mestoma celo preseže 20° (Mostar 20.?, Titograd 21.4 ), s čimer se približa razmeram v kontinentalni notranjosti. 3. Subalpsko območje submediteranskega režima na severozahodu (spodnje Posočje, slovenski Kras in notranjost I sire).podobno prejšnjemu (aplituda 18-20 , januar nad 0 ), toda nekoliko hladnejše (januar povsod pod +3 , pogosto celo komaj na d 0U, julij pod 22 , deloma celo po,d 20 , npr. v Soški dolini). Slabijo tudi nekatere druge sredozemske poteze, posobno razlika med spomladanskimi in jesenskimi temperaturami (Most na Soči oktober 10.9 , april IG.3 ). Obe vari sat i submediteranskega režima onemogočajo rast pravega sredozemskega rastja (makije, oljke); za prvotno» 'danes že močno degradirano rastje je značilna formacija "Carpinetum orientališ croaticum" (ali "sub-mediteransko-balkanski gozd") s submeciteranskim hra-stom-puhavcem (Carpinus orientalis)*, a za kulturno rastje še figa in-^vinska trta. lil Egejsko - makedonsko območje označuje v termičnem režimu neposredno prepletanje sredozemskih in kontinentalnih vplivov. Splošna ugretost se drži nekje na sredi med sredozemsko in podonavsko-kontinentalno. To velja tako za poletje (julij v Demir-Kapiji na juga Makedonije 24.8 , v Skopju 23.6 ) kot za zimo, ki pa je vendar sorazmerno ostra (januarska temperatura celo na jugu, "v Demir.Kapiji samo »2.8 , v Skopju «0.6 , v Krivi Pa-lanki na severovzhodu celo -1.5°). Letna amplituda je izrazito kontinentalna (nad 20°), to posebno na seve-, ru in po kotlinah,pri čemer pa so izjema višje gorske 1950. - I.Horvat. Die Vegetation Siidosteuropas in igr.Ges.Wien 1962.- S.Matveev, Biogeografija Jugosla- 5 kotline z jezeri (v Ohridu januar ♦2.4°, julij 21.3°, asplituda 18.9 ). Tudi za Sredozemlje značilne temperaturne razlike med aprilom in oktobro« skoraj ni (v Skopju april 12°, oktober 1J2.5°). V celoti je makedonski termični režim bližji kontinentalnemu kakor pravemu sredozemskem. III.Panonsko-subpanonsko [podonavsko) območje. Zmerno kontinentalni termični režim tega območja označuje aplituda nad 20 , januarska temperatura pod 0 , julijska nad 20 (ali vsaj nad 19 ) in skoraj popolno izginotje temperaturne razlike med oktobrom in aprilo«. Območje obsega nižinske in gričevnate predele ob poprečjih Save,Drave, Tise, Morave in Tinčka, zadnje že v jugoslovanskem deiu Vlaške nižine. Kontinentalnost režima raste od zahoda na vzhod: julijska temperatura naraste od 19-20 na zahodu (Maribor, Celje) do 22.3.-22.4 na vzhodu (Medja. pri Kikindi, Bukovo v Timoški Krajini), letna amplituda od 20-21.5 na zahodu (Maribor, Zagreb) do 23.5-23.6 na vzhodu (Medja, Bukovo). IV. Gorski predeli. V gorskih predelih, ki tako izrazito ločijo jadranska območja Jugoslavije od panonskih, relief in višina znatno preoblikujeta termične razmere. V zelo različnem lokalnem in regionalnem mozaiku je mogoče opredeliti tele tipe: 1. Reži» nižjega in srednje visokega hribovja v alpskem in dinarskem zaledju, zajemajoč hribovja in doline nekako do višine 15G0 m (alpske postaje Kranjska gora, Planica, Jezersko, Ribniška koča, Gomajnce na Snežniku v dinarski Sloveniji, Imljani v osrednji Bosni, Kolašin v Črni gori). Januarska temperatura je ■ed -2 in -6 v skladu z višino (Ribniška koča v višini 1530 m -5.6 , Jezersko in Planica v višini 700-900 m -3.5° do -3.6°, Kolašin v višini 965 m -1.9°),# julijska med 14 in 17.5 (Ribniška koča 13.9°, Jezersko 15.1°, Planica 15.7°, Kolašin 17 ), .letna amplituda med 18° in 20°. 2. Visokogorski režim (postaje Kredarica 2515 m in Dom na Komni 1520 m v Julijskih Alpah, Bjelašnica 2067 m v Bosni) s še nižjo amplitudo (od 15.2 na Kredarici do 17.7 na Komni) z januarskimi temperaturami med -5 in -9 (Komna -5 ,Bj elašnica -7.9 , Kredarica -9 ), in z julijskimi temperaturami od 12.7° do 6° (Komna 12.7°, Bjelašnica 9.3°, Kredarica 3. Reži» alpskih in dinarskih kotlin, značilen za kotline z dno» nekako v višini od 300 do 500 «(Bled, Ljubljana, llidža). Amplituda se tu dvigne nad 20° zaradi močnejšega ugrevanja poleti In zaradi tempe- raturnega obrata pozimi. Januarske te«perature so «ed -1.6° (Ljubljana) in 2.7° (llidža), julijske »ed 18.3° (Bled) in 19.6° (Ljubljana). 4. Reži« visokih kraških polj (Rakitna v Sloveniji 787 «, Gospič v visoki Hrvatski 565 «, Livno 729 «, Kupres 1290 « in Gacko 960 « v Bosni in Hercegovini) s potezami prehoda «ed gorskim in kotlinskiB režimo«: amplituda je pod 20 na višjih poljih (Rakitna, Kupres), nad 20 na nižjih z izrazitimi temperaturni-«i obrati (Livno, Gospič). Januarske temperature so med -0.5 na jugu (Gacko) in -3.1 na severu (Rakitna) ter -3.4 na višinah čez 1000 m (Kupres), julijske od 15.7 na visokih poljih (Kupres) do 18.8 na nižjih (Livno). 5. Režini subnediteranskih in subpanonskih gorskih predelov z ustrezni«i vplivi: mediteranski vplivi se poznajo n.pr. v Bovcu (486 n, januar -C,5 , julij 18.5 , amplituda 19 ), subpanonski v Sjenici v jugozahodni Srbiji (1034/m, januar -5°, julij 15.8 , sorazmerno kontinentalna amplituda 20.8 ). B. REGIONALNE RAZLIKE V PADAVINSKEM REŽIMU Osnovna ločnica v regionalni diferenciaciji padavinskega režima je meja med območjema s prevladovanjem nadmorskega sr-dozemskega in panonsko-kontinentalnega režima. Na srecozemsko stran te meje je mogoče shematično uvrstiti vse tiste kraje, ki dobivajo nad 50? letne količine padavin v zimskem času (od oktobra dc marca), a na kontinentalno stran tiste, ki dobivajo 50? v poletnem času (od aprila do septembra). Mejne meteorološke postaje med obema območjema so na sredozemski strani, od severozahoda proti jugovzhodu : Bovec, Ajdovščina, Leskova dolina na Snežniku, Fužine, Gospič, Korenica, Sarajevo, Kalinovik, Čemerno, Peč in Skopje, na kontinentalni strani ra Ljubljana, Kočevje, Črnomelj, Karlovac, Bihač, Bugojno, Travnik, Goražde, Plevlja in Vranje. Vse te 'mejne" postaje Izkazujejo komaj 1-4? padavin nad 50? v prid' ene ali druge strani, nekatere imajo padavine celo skoraj enako razdeljene po 50? na obe strani, kar pomeni, da «eja med obema tipoma nikakor ni ostra; V mejah obeh osnovnih območij je možno razlikovati še več variant. Pred vse» je treba na območju sredozemskega režima pluviometričnega režima razlikovati jadransko stran od egejske. Na jadranski strani se nadalje jasno razlikuje severnojadranski režim od južno-jadranskega. I. Severnojadranski režini, so prehodni režimi tipični za vse severno obrobje i med 16.3° 1 m) 1-na, miso i t na) e 1ž- se 30->o- n-!n iega maI? do o e do-B0-e, č 0- ali ena- še ii-J- ?no- Sredozemlja. Tu pada poprečni padavinski višek naae-sto na zimske mesece na jesenske (predvsem na oktober), drugi višek pa na pomlad ali zgodnje poletje. V času med obema nastane pod vplivom pogoste ustalitve anticiklonskega vremena s prevlado kontinentalnih zračnih »as sorazmerno suha in mrzla, pogosto celo meglena, kar nič sredozemska zima. Zaradi dveh viškov padavin, pomladanskega in jesenskega, nekateri ta režim označujejo kot "ekvinokcijskl", , uporablja pa se tudi označba "preoblikovani sredozemski režim". V njegovem okviru lahko razlikujemo tri stopnje: 1. Režim Posočja in Istre (Bovec, Ajdovščina, Pulj, Strunjan) vsebuje med njimi največ kontinentalnih lastnosti, Na zimske mesece (X-lll) odpade komaj nekaj več kot 50? letne količine padavin, v Ljigu v Kambreškem hribovju in v bližnjem Trstu včasih celo manj. Na poznozimske mesece (l-lll) odpade povsod manj kot 2$ letne količine. Januar in februar izkazujeta najnižje mesečne poprečje padavin, tako da pridejo sredozemski suhi meseci poletja šele na drugo mesto. Glavni (sredozemski?) padavinski višek je oktobra, a sekundarni (kontinentalni?) maja ali junija. Proti jugu kontinentalne poteze slabe,poletni (sredozemski) nižek vedno bolj presega zimskega (kontinentalnega). 2. Režim Kvarnerskega primorja in Kvarnerskih otokov (Reka, Crikvenica, Senj, Lošinj) označujejo sorazmerno visoka količina padavin (1000 mm), izrazitejša prevlada padavin v zimskih mesecih (nad 55?), še posebno porast padavinskega deleža v poznozimskih mesecih l-lll (nad 20?), kar je posledica nadaljnjega slabljenja zimskih anticKilonskih vplivov srednjeevropske celine. Zimski nižek (l-ll) je še tu, a.se umika poletnemu, sredozemskemu. Jesenski padavinski višek se krepi ter se izrazito podaljšuje iz oktobra v november in december; šele za njim pridejo na vrsto meseci sekundarnega viška in to na severu še junij, proti jugu pa maj, april in celo marec. Najbolj prevladajo sredozemski vplivi na Lošinju (delež zimskih padavin 59?, njihov delež v mesecih l-lll 26%, nižka v času l-ll skoraj ni več, letna količina padavin pade pod 1000 mm). 3. Severno jadranski gorski režim (Laskova dolina na Snežniku, Učka, Fužine, Gospič, Korenica) ima predvsem veliko več letnih padavin (tudi do 3000 mm) In to z izrazitim viškom pozimi (mnogo snega). Proti jugu tudi tu slabijo sledovi kontinentalne anticiklonske zim»: medtem ko v Leskovi dolini in v Fužinah zabeležijo poleg nizkih mesečnih popreČkov v juliju in avgustu tudi Še sorazmerno nizke količine v januarju In februtrju, je v Gosplču suhi letni čas že precej Izrazito omejen na julij in avgust. 1IJ Južnojadranski režimi. Dalje proti jugu se razmere vedno bolj približujejo pravim sredozemskim: delež zimskih padavin (X-lll) v njihovi letni količini je čedalje večji (60-75?). Glavni višek se podaljša ali docela prestavi v november in december, zimski nižek pa prihaja že malo do veljave (tako da delež mesecev l-lll naraste celo nad 25?). Zato drugotni pomladanski višek ni več izrazit, poprečna krivulja režima se približa sredozemski. Vendar se na tem območju oblikuje nekaj izrazitih prehodnih stopenj od morja proti zaledju, in sicer: 1. Pravi južnojadranski režim obale in otokov Zadar, Split, Drubrovnlk, Ulclnj, Hvar, Palagruža) z vsemi zgoraj naštetimi potezami, toda z zmerno letno količino padavin, ki še pojema od kopnega (Split In Zadar okrog 900 mm, Dubrovnik In Ulcinj 1200-1300 mm) profi otokom (Hvar 790 mm, Palagruža samo 420 mm). 2. Pravi južnojadranski režim gorskega (hercegovsko--črnogorskega) zaledja in njegovih dolin (Cetinje, Crkvice, Nikšič, Gacko, Titograd, Zabljak, Kolašin) s silno povečano letno količino padavin, ki preseže povsod 1500 mm, višek pa doseže na neposredno primorskih ekspozicijah (Crkvice okrog 5000 mm, Cetinje 3740 mm). 3. Prehodni režim gorskega zaledja Bosne in Hercegovine (Livno, Plostir, Čemerno, Kalinovik) z znova okrepljenim vplivom kontinentalne zime (delež mesecev l-lll samo 20-25?, delež mesecev X—111 samo 50-5'i?) in z letno količino padavin 1000-1500 mm. •Mejni" kraj Sarajevo (s 50? padavin v meseci h IV-iX in 50? v mesecih X*ill) kaže že subkontinentalno potezo dveh skoraj enakih padavinskih viškov, jesenskega (oktober) in zgodnjepoletnega (junij). 4. Prehodni režim vzhodne Črne gore obsega zgornje porečje Lima (Gusinje, Ivangrad, Bijelopolje). Delež zimskih mesecev (X-lil) v letni količini padavin znaša 53-58?, glavni (sredozemski) višek padavin pade v mesece X-XI I, jasno izraženi drugi (kontinentalni) na pozno pomlad in zgodnje poletje (V-VI). Na oba skupaj pa odpade skoraj 6C? vseh letnih padavin, medtem ko se med njima izrazi znatno manj vlažna zima s samo 20-23? letnih padavin v času l-lll. Po tem spominja ta režim že na precej kontinentalni režim sosednjih pokrajin Metohije in Makedonije. Horda je z njim tudi genetsko povezan, saj že letna količina padavin (750-1200 mm), ki je sorazmerno majhna v primerjavi s kraji na jadranski strani glavnega razvodja, kaže, da do zgornje doline Lima že ne dospejo neposredno zimske vlažne zračne mase z Jadrana, temveč da gre vsaj deloma za mase, ki dospo sem z jugovzhoda, prek Metohije. III.Makedonsko-metohijski reži m . V porečju Vardarja in zgornjega Drima (Blto-la, Skopje, Sv. Nikola, Peč) je podobno kot za termični 7 režim tudi za padavinski režim značilno prepletanje egejsko-sredozeaskih in podonavsko-kontinentalnih potez. Kakor že v zgornje« porečju Liaa se tu glavni (sredozemski) padavinski višek raztegne na čas od oktobra do decembra, drugi, pomladanski (kontinentalni) pa na čas od aprila do junija. Oba skupaj dajeta 62-65? letne količine padavin. Pozna ziaa je precej kontinentalna z drugotnim ainiaoa padavin januarja in februarja in s samo 18-25? letnih padavin v aese-cih l-lll. Pač pa je poletje izrazito sredozemsko z glavnia padavinski« nižkom julija. Reži« spoainja na severnojadranski režim, toda kaže ostrejše kontraste in večjo stopnjo kontinentalnosti, ki se kaže v znatno aanjši letni količini padavin (od 460 a« v Sv.Nikoli na Ovčjea polju do 921 «m v Peči). IV. Panonsko-subpanonski kontinentalni reži« i. Na podonavske« območju Jugoslavije se zmerno kontinentalni (panonski) padavinski režim postopoma spreminja v dveh smereh: proti jugu in jugozahodu dobiva določene poteze sredozemskega režima, medte« ko raste od zahoda prati vzhodu s stopnjevanim manjšanjem količine padavin stopnja kontinentalnosti. Na tej osnovi lahko razlikujemo: 1. Pravi panonski padavinski režim s 56-61? padavin poleti (IV-IX), z glivnim viškom junija ali julija, z obilnimi padavinami še maja, medtem ko pride oktober kvečjemu šele ni tretje mesto. Glavni, zelo izrazit minimum padavin kažeta januar in februar, pa tudi še marec. Na mesece l-lll odpade komaj 14-19? letnih padavin. Krivulja režima se je torej približala enostavni krivulji. Razlike so v količini'padavin, ki se zmanjša od več kot 1000 mm na zahodu, v panonski Sleveniji (Maribor, Celje, Kriko) prek 735 mm v Slavoniji (Osijek) do 665 mm v Beogradu in 570 t.« v Senti. Za zelo važno aejo je treba šteti izohieto 3GC mm, ki poteka zahodno od Osi joka čez Slavonsko nižino od severa na jug. Z njo se približno ujcea »eja med čer-nozjomom ali degradiranim černozjomoi» na vzhodu in prstmi tipa parapodzola ali pseudogleja na zahodu, istovetna je tudi z mejo v prvotnem prirodnoo rastju: vzhodno od njo prevladujejo elementi stepe ali hrastovi gozdovi tipa "Qucrcetoconfertae-ccrris" (cer!), na zahodu pa po gričih hrastovi gozdovi tipa "Ouerce-to-carpinetum Croaticum", po vlažnih slavonskih ravninah pa hrastovi gozdovi "Ouerccto-Genistetun ela-tae* s sloviti« slavonskim hrastom "lažnjako«" Gre za izrazit element "poprečne" fizičnogeografske regionalizacije panonskega predela Jugoslavije, ki * Prim.V. Nejgebauer-K.Cirič - M.ŽIvkovič, Komentar Šumske zajednice Jugoslavije, Zagreb 1950. je bil v dosedanjih "zonalnih" regionalizacijah naše države za čuda prezrt. 2. Subpanonski reži« se od pravega panonskega razlikuje v te«, da je delež poletnih «esecev (t V—t X) v letni količini padavin že aanjši (52-56?), predvsem pa po te«, da pade-drugi za junijskia najaočnejši (in to ne anogo nižji) mesečni padavinski popreček že na oktober. Ta režla zajeaa široka področja severne, subpanonske Bosne (Ključ, Banjaluka, Jajce) in notranjosti Srbije (Niš, Vrnjačka Ranja). Tudi v tea pasu pojeaa količina padavin od zahoda (Ključ 1160 mm) na vzhod (Niš 550 mm), izohieta 800 mm, ki tu zavije iz severno-južne smeri v zahodno-vzhodno, vzporedno s Savo, ima tu podobno pedogoografsko in fitogeografsko vlogo kakor v Slavonski nižini. 3. V prehodnem subpanonsko-submediteranske« režimu poseže jesenski "sredozemski" padavinski višek (oktobra) izrazito"kontinentalnega" poletnega (junijskega). Prehodnost se na jugu in jugozahodu tega obsočja izraža tudi v slabljenju "kontinentalnega" zie-skega nižka v januarju in februarju v prid drugega, poletnega "sredozemskega" v avgustu. Kakor te prehodne poteze v padavinskem reži™ prihajajo do izraza v rečnih režimih desnih pritokov Save, je dobro pokazala r.c svoječasna proučitev teh režimov. 'C. SHEKA KLIMATSKIH (KOČIJ Na temelju gornje opredelitve termičnih in pluviome-tričnih režimov lahko Jugoslavijo razčlenimo nekako na tale klimatska obiočja: I. Jadranska območja.' Njihove skupne poteze so sredozemski padavinski rezin z več kot 5C? letnih gadavin v mcsecih X—i 11 in z letno arapli-tudo pod 2C C. Skupna jim je tudi drugotna razdelitev na podolžne pasove: pravi sredozemski obalni p3s (januar nad «5 , amplituda pod 18°), subsediteranski ali "zagorski" pas (januar še nad 0°, 3r.plituda 18-20°) in na pas gorskih subregij, razvrščenih med januarsko Izotermo 0 in mejo sredozemskega pluviometričnega režima proti zaledju. Mejo med gorskimi subregijami in submediteranskia pasom s prevlado jasnejšega vremena pomeni tudi izonefa 5. Osnovna razlika v vseh treh podolžnih pasovih pa je vendar med severom in jugom. Zato razlikujemo: pedološke karte Jugoslavije, Beograd 1961 I.Horvat, 8 I.Severnojadransko klimatsko območje. Skupne poteze tega območja s 'preoblikovanim sredozemskim podnebjem" so: glavni padavinski višek oktobra, drugi pozno spomladi, ali zgodaj poleti, izrazit vpliv kontinetalne anti-ciklonske zime z zimskim padavinskim nižkom in s po-zebami, ki ogrožajo pravo sredozemsko rastje celo v ožjem obalnem pasu. Podobmočja (klimatske subregije) so: a) severnoja-dransko pravo obrežno podobmočje z januarsko temperaturo od »5 do +7° (Tržaško in Kvarnersko primorje z otoki); b) severnojadransko submediteransko podobmočje z januarskimi temperaturami od 0° do ♦'t0 (notranjost Istre in Krasa, spodnje in srednje Posočje); c) severnojadranska gorska podobmočja z januarskimi temperaturami pod 0°, toda z nagnjenostjo k sredozemskemu padavinskemu režimu. Ta področja so bodisi sub-alpska (zgornja Soška dolina) ali subdinarska (Snežnik, Gorski Kotar, Lika). II.Južnojadransko klimatsko, območje. Skupne poteze toga območja s prevlado pravih sredozemskih podnebnih lastnosti so močna prevlada zimskih in jesenskih padavin in precej izrazito suho poletje. Podobmočja so: a) južnojadransko pravo obrežno podobmočje z januarskimi temperaturami med +7 in +9° (Dalmatinsko in Črnogorsko primorje z otoki); b) južnojadransko submediteransko ("zagorsko") podobmočje (dalmatinska Zagora, nizka Hercegovina s spodnjo dolino Neretve, zahodna Črna gora z dolinama Morače in Zete) z januarskimi temperaturami med +1° in +7°, z narastlo kontinentalnostjo v dolinah notranjosti, ki se kaže ponekod v amplitudah nad 20° (Mostar, Titograd); c) južnojadranska gorska podobmočja z januarskimi temperaturami pod 0°, povzročenimi po višini, toda še z lastnostmi jadranskega padavinskega režima, čeprav oslabljenimi; ta območja obsegajo v podaljšku severnojadranskih gorskih pod-območij zgornja porečja Une, Vrbasa, Neretve, Drine in Lima ter kraška polja zahodne Bosne in Hercegovine (tu ponekod tudi z amplitudami nad 20 Gorsko podobmočje ob zgornjem Limu pomeni že prehod do podobnih razmer makedonskoegejskega klimatskega območja. III. Hakedonsko-metohijska (egejska) klimatska območja. Njihova skupna poteza je močno in neposredno preplete--nje sredozemskih in panonsko-kontinentalnih atmosferskih dogajanj. Vplivi prvih se kažejo zlasti v padavinskem režimu, druge v močni temperaturni kontinental-nosti z amplitudami nad 20 . V marsičem se poteze obeh ki ima tov kombinirajo v neugodnem smislu: sorazmer- no hladna a tudi vlažna (celo snežena) zima in vroče, a suho poletje. Prepletanje obeh vplivov je od leta do leta zelo različno, zato je podnebje še mnogo bolj spremenljivo in nezanesljivo kot drugje pri nas. V podrobnem pa moramo razlikovati: 1. Srednjemakedonsko območje, obsegajoče srednje in spodnje porečje Vardarja, z majhno letno količino padavin (400 do 800 mm), z januarskimi temperaturami od 0 do +3 , z julijskimi temperaturami od 20 do 25 In z izrazito kontinentalnimi ampli tudami (20 - 23 ). 2. Severnomakedonsko-setohijsko območje s še močnejšo prevlado kontinentalnih potez; obsega pas med januarsko izotermo 0° (v nekaterih letih bi si izbrali morda 1°) in mejo med sredozemskim in panonskim padavinskim režimom (Kriva Palanka, Peč, morda bi sodilo sem tudi že podobmočje ob zgornjem Limu). 3. Gorska območja zahodne Nakedonije (n.pr. Ohridska kotlina) z nižjimi aplitudami (pod 20°) in obilnejšimi padavinami (do 10C0 mm in več). IV. Zmerno kontinentalna panonska območja. Njihove skupne poteze so kontinentalni padavinski režim z več kot 50% letne količine padavin v mesecih IV-IX in kontinentalna amplituda nad 20°. Skupna poteza je tudi tu še drugotna razdelitev na podolžnc pasove: pravi pancnski pas z izrazito prevlado padavin v pozni pomladi in zgodnjem poletu (56-61? letne količine v mesecih IV-IX), subpanonski pas z okrepljenim drugim viškom padavin jeseni in zato s samo 53 do 58? letne količine padavin v mesecih 1V—IX in prehodni subpanonsko-submediteranski pas, kjer je jesenski višek padavin že na prvem mestu in znaša delež mesecev 1V—IX samo še 50-55?. Toda nič manj važna ni na panonskem območju razlika med zahodom in vzhodom v skladu s pojema»-njem letno količine padavin in naraščanjem stopnje kontinentalnosti na sploh. Kakor smo videli, ta razlika odločilno vpliva tudi na razlike v drugih elementih pri rodnega okolja (prst, rastje, okološki pogoji za kmetijstvo). Zato bi celotno območje razdelili takole: 1. Zahodno panonsko-kontinentalno območje z letno količino padavin nad 800 mm in z amplitudo 20-21.5 . Podobmočja so: a) pravo zahodnopanonsko-kontinentalno podobmočje z deležem padavin v mesecih I V—IX med 58 in 61?; obsega ravnine, gričevje in hribovje panonske Slovenije ter hrvatsko-slavonske Posavine in Podravi-ne od Maribora in Celja čez Požego do zahodne okolice Osijeka; b) zahodno subpanonsko podobmočje, obsegajoče že višje gričevnate in hribovite predele sever-nozahodne Bosne v porečjih Sane in Vrbasa (Ključ, Banja Luka, Jajce); c) panonsko-jadransko prehodno ob- močje 2 okrepljeni« vplivo« jesenskega deževja, obsegajoče višje gorske in podgorske predele od predalpskih kotlin (Ljubljana) čez slovenski in hrvatski Nizki Kras (Kočevje, Črnomelj, Karlovac) do gorskih dolin severozahodne in srednje Bosne (Petrovac, Bihač, Travnik, Sarajevo). 2. Vzhodno panonsko-kontinentalno območje. Njegova poteza je letna količina padavin pod 800 •«. Podobmočji so: a) pravo vzhodno panonsko-kontinentalno podobnočje z ekstremniai amplitudami nad 22 , obsegajoče najbolj vzhodne predele Slavonije (Osijek), vso Vojvodino In nizki del Tinoške Krajine; b) vzhod- no subpanonsko podobaočje, podobno prejšnjemu po letni količini padavin (pod 80C mm), ali spet z manjšo aaplltudo (pod 22°); obsega skoraj vso gričevnato in hribovito ožjo Srbijo (Niš, Vrnjačko Banja) ter celo severovzhodno in vzhodno Bosno (Goražde); c) panon-sko-egejsko prehodno področje (Vranjska kotlina), vzhodna analogija panonsko-jadranskega prehodnega podobmočja. Podrobnejša opredelitev posameznih gorskih in kotiin-skih klimatskih območij v goratem osrčju Jugoslavije je seveda naloga podrobnejših klinatografskih raziskav. Legenda h karti 1 - januarska Izoterma 0° 2 - shematična meja »ed pretežno sredozemski« In pretežno panonsko-kontinentalnim padavinski» režimo» 3.- severna «eja oktobrskega padavinskega viška 4 - Izohieta 800 «m na panonske« območju 5 - shematična «eja «ed obaočjima severnojadranskih in južnojadranskih klimatskih potez 10 Borut Belec Zmanjševanje vinogradniških površin v Podravju in južnem Pomurju med leti 1896 in 1967 UVOD Namen prispevka je prikazati nazadovanje vinogradniških površin v vinorodnem Podravju in južnem Pomgrju v obdobju zadnjih 70 let. Ker je tukajšnji subpanon-ski svet najpomembnejše slovensko vinorodno območje, nam rezultati študije nakazujejo tudi marsikatero razvojno značilnost celotnega slovenskega vinogradni-■ štva. Upadanje vinogradniških površin, posebno še po drugi svetovni vojni, je nasploh precej zmanjšalo pomen te kmetijske panoge, pospešilo depopulacijo in v širšem kompleksu socialnogeografskih dejavnikov pripomoglo k današnji gospodarski nerazvitosti vinorodnih regij. Nemalo pomemben je tudi njihov učinek na pejsažno transformacijo. Kot statistično izhodišče mi rabijo katastrske občine. Žal pa v analizi ni zajeto Prekmurje, ki nima časovno in upravnoteritorialno adekvatnih statističnih podat, kov za konec preteklega stoletja. I. NEKAJ RAZVOJNIH ZNAČILNOSTI VINOGRADNIŠTVA . Vinogradi prekrivajo v vzhodni Sloveniji prisojna pobočja terciarnih goric, ki spremljajo ravninski svet ob Dravi in Muri. G6di jim subpanonsko podnebje z vročimi poletji, visoko število sončnih dni, tople jeseni, majhna množina padavin, a tudi peščena, ilovnata ali laporna tla. Ekološki pogoji za vinsko trto so v Sloveniji prav v subpanonskem svetu silno ugodi, čeprav povzročajo pozebe in toča precej nevšečnosti. Ob naravnih elementih so na razširjenost in pomen vinogradništva nedvomno vplivali tudi družbenohistorič-ni dejavniki, predvsem kapital bogatega meščanstva in cerkve. Ni naključje, da je koncentracija vinogradniških površin največja v bližini trških oziroma urbanih središč, kot so Maribor, Ptuj, Radgona, Ljutomer, Ormož in Slovenska Bistrica (v Prekmurju Lendava). V njihovi okolici so bile vinorodne površine v rokah tujcev, a so po letu 1945 prešle v družbeno last. Drugod je bolj ali manj prevladovalo kmečko lastništvo, vinogradi pa so bili ali last domačinov iz neposredne bližine ali pa Polancev z ravninskega sosedstva, npr. z Murskega in Ptujskega polja. Kmetje z Murskega polja so imeli veliko vinogradov v Slovenskih goricah, s Ptujskega v Halozah. Poudariti je treba, da so domačini vinorodno posest po odpravi viničarskih odnosov v glavnem obdržali, medtem ko se je posest Polancev bistveno skrčila. Tako ugotavljamo danes tri tipe vinogradniških regij, in sicer s podružbljenim, mešanim in kmečkim vinogradništvom. Zelo močno so na razširjenost vinogradništva vplivali učinki krize, ki jih je ob koncu preteklega stoletja vnesel pojav trtne uši in drugih trtnih bolezni. Vinogradniške površine so se zaradi večje ekološke zahtevnosti trte na ameriških podlagah skrčile in koncentrirale v najugodnejših vinorodnih okoliših. Ker so zahtevali novi nasadi intenzivnejšo obdelavo, je imel kapital zelo važno vlogo. Socialno šibkejši sloji prebivalstva so kljub prizadevanjem države, da bi omilila težke posledice vinogradniške krize in omogočila uspešno obnovo (posojila ipd.), posebno v slabših ekoloških pogojih opuščali gojenje vinske trte. Prav v tem času se tudi hitro spreminjajo zemljiški odnosi v škodo domačega prebivalstva, in sicer ne le v zemljiškoposestno mešanih okoliših, temveč tudi v dotlej še izključno kmečkih. Ni čuda, če se te vinorodne regije že takrat demografsko praznijo, čeprav zaradi močne rasti prebivalstva še precej neopazno. Umik vinogradniških površin ob prvi obnovi je torej v kompleksu raznih dejavnikov pospešil depopulacijo in zmanjšal rast prebivalstva. Vinogradništvo je doživljajo krize tudi med obema vojnama. Pojavile so se težave s prodajo vina v tujini in doma (nove meje, konkurenca cenejših južnih vin), vrh vsega prav v času največje rodnosti obnovljenih nasadov. Tudi nega in obdelava vinogradov pri revnejših posestnih slojih ni bila zadovoljiva, zato se marsikje pojavijo znaki hiranja. Obdobje druge svetovne vojne prinese nove težave, n.pr. pomanjkanje zaščitnih sredstev in delovne sile. 11 Veliko daljnosežnejše učinke za razvoj vinogradništva pa imajo zemljiške spremembe po letu 1945, povezane z zakonoma o agrarni reformi in odpravi viničarskih razmerij. Mnogo vinogradov namreč, ki so prešli v družbeno lastništvo, zaradi izčrpanosti in pomanjkanja sredstev za obnovo opuste. Šel e zadnje desetletje prinaša nasade z uporabo moderne vinogradniške tehnologije in ponovno večanje vinogradniških površin. Nove oblike vzgoje vinske trte, predvsem terasni nasadi, so hkrati bistveno spremenile dosedanji vinogradniški pej-saž. Kmečko vinogradništvo v primerjavi z družbenim doslej še ni našlo uspešne poti za svoj razvoj. Primanjkuje mu delovne sile, drobne mehanizacije, sredstev za obnovo, pojavljajo se tržne težave ipd. Tako imenovana socialna ledina in ozelenjevanje pokrajine postajata v kmečkih vinorodnih regijah zato vedno pogostejši pojav, proces demografskega praznjenja in staranja pa se stihijsko nadaljuje. Ni pretirana trditev, da so kmečka vinorodna območja gospodarsko relativno najmanj ra/vita in da se v njih srečujemo še s posebno težkimi socialnimi problemi. Iz dosedaj povedanega je bilo razvidno, da so družbeni dejavniki že med obema vojnama, posebno pa po drugi negativno vplivali na razvoj vinogradništva, še posebej kmečkega, ki mu še vedno pripadajo okoli tri petine vinogradov. Rezultat takšnega razvoja je izredno močno nazadovanje vinogradniških površin po zadnji vojni. V resnici je umik vinogradov še močnejši, kot kažejo katastrski podatki, ki zaostajajo za hitrimi spremembami na terenu. Slednje potrjujejo tudi kartiranja izrabe tal. Marsikatera povržina, registrirana kot vinograd, kaže le še sledove nekdanje kulture, precej vinorodnega sveta pa je v raznih prehodnih fazah propadanja oziroma prehoda v travnik. Razen tega je tudi rodnost kmečkih vinogradov nizka. II. PRIMI RJAVA DELEŽA VINOGRADOV LETA 1896 IN 1967 PC REGIJAH Slovenske gorice Najobsežnejša vinorodna regija subpanonskega sveta so Slovenske gorico, saj merijo 1 026 k«/. Tu je največ vinogradov, čeprav je relativni delež le-teh v Halozah zaradi večje kompaktnosti gričevja nekaj večji. Leta 1896 je bilo v Slovenskih goricah 10 505 ha vinogradov in so zavzemali 10,2? površine. Ta delež se je do leta 1967 znižal na 4 638 ha ali 4,5?, torej pod polovico nekdanjega obsega. Vendar ugotavljamo med posameznimi deli Slovenskih goric znatne razlike. V Zahodnih Slovenskih goricah so zavzemali leta 1896 vinogradi 4 614 ha ali 13,8?, v Srednjih 3 440 ha ali 7,3? in v Vzhodnih 2 450 ha ali 10,8? površine. Najbolj vinorodne so bile torej takrat Zahodne Slovenske gorice in nanje je odpadlo 44? slcvenjegoriških vinogradov. Umik vinogradniških površin pa ni bil enakomeren, saj so se skrčile do leta 1967 v Zahodnih Slovenskih goricah na 3,9?, v Srednjih na 3,5? in Vzhodnih na 7,6? površine. Težišče vinogradništva se je potemtakem prevesilo na Vzhodne Slovenske gorice. Danes zavzemajo vinogradi v Zahodnih Slovenskih goricah 1 279 ha ali lo 27? vseh slovenjegoriških vinogradov. Skrčili so se kar za 3 335 ha, torej skoraj na četrtino nekdanjega obsega, v Srednjih Slovenskih goricah za 1 812 ha, na polovico, a v Vzhodnih za 720 ha, torej le na dobri dve tretjini. Relativno največ vinogradov je bi i o leta 1896 v Jeruzalemskih goricah, kjer so prekrivali kar 20,9? površine. Sledile so Mariborske gorice s 16,8?, gorice med zgornjo Pesnico in Muro (gorice okrog Svečine in Jarcnine) z 12,4? in gorice med Muro, zgornjo in srednjo Sčavnico (pretežno Radgonske gorice) z 9,9? vinogradov. Relativno najmanj vinogradov (6,5? povf-šine) pa so imele tudi že takrat gorice med srednjo Ščavni-co, srednjo in spodnjo Pesnico (gorice okrog Kremberka, Cerkvenjaka in Juršinec), Ptujske gorice (6,1?) i in Zahodne Ljutomersko-ormoške gorice (5,7?). Umik vinograde je bil dokaj različen. V Jeruzalemskih goricah sl se do leta 1967 umaknili na 15,3? površine ali tri četrtine nekdanjega obsega, v Mariborskih goricah na 5,2? ali tretjino, v goricah med zgornjo Pesnico in Muro na 3,2? ali četrtino ter v goricah med^uro, zgornjo in srednjo Ščavnico na 6? ali tri petine nekdanjega obsega. Tudi v goricah z manjšim relativnim deležem vinogradov je bil umik močan. V goricah med srednjo Ščavnico, srednjo in spodnjo Pesnico se je zmanjšala vinorodna površina na 2,7? celotne površine ali dve petini nekdanjega obsega, v Ptujskih goricah na 2,1? ali tretjino in v Zahodnih Ljutomersko-Ormoških goricah na 3,6? aH na dvo tretjini. Najmočnejši umik vinogradništva beležimo torej v goricah med zgornjo Pesnico in Muro, v Mariborskih In Ptujskih goricah. Umik vinogradniških površin je viden tudi iz primerjave števila katastrskih občin po deležu vinograda. Občin z več kot 25? vinograda je bilo leta 1896 še 54, leta 1967 pa le 7, medtem ko je število občin z manj kot 10? vinograda poraslo v istem obdobju od 153 na 238, občin z manj kot 5? vinograda pa celo od 85 na 189. V Zahodnih Slovenskih goricah z najmočnejšim umikom vinogradov se je število katastrskih občin z nad 25? vinogradov zmanjšalo od 22 na 0, v Srednjih od 16 na 1 in Vzhodnih od 16 na 6. V tem času se je 12 aj- nske ino- saj go-7,6% ;ma-13 iH ik- o-»r-|or- ce- poveialo število občin z nanj kot 5? vinograda v Zahodnih Slovenskih goricah od H na 68, v Srednjih od 53 na 93 In v Vzhodnih od 18 na 28. Haloze So druga najpomembnejša vinorodna regija subpanonske-ga sveta. Po relativnem deležu vinogradov celo prekašajo Slovenske gorice, a :o precej manjše od njih (248 km2). Delimo jih v Zgornje Haloze, ki so mnogo manj vinorodne od Spodnjih, za katere uporabljamo v zadnje» času tudi ime Vinorodne Haloze (3,4). Vinogradi so leta 1896 zavzemali 3 081 ha ali 12,4? površine In so se do leta 1967 umaknili na 1 463 ha ali 5,9%,tj. na slabo polovico nekdanjega obsega. Umik je bil veliko večji v Zgornjih Halozah, kjer so zavzemali vinogradi leta 1896 le 7,9% površine. Skrčili so se na dobro četrtino nekdanjega obsega, tako da zavzemajo danes komaj 2,1% površine. V vinorodnih Halozah z 71,1% vseh halošklh vinogradov In 16% vinogradniške površine v letu 1896 so se le-te do leta 1967 zmanjšale na 8,9%, tj. na dobro polovico nekdanjega obsega. Najmanjši je bil umik v Borlsko-zavrč-klh goricah, približno na dve tretjini nekdanjega obsega. Relativni delež vinogradov v Vinorodnih Halozah v razmerju do vseh halošklh vinogradov se je tako povečal In znaša danes 83,6%. Število katastrskih občin z manj kot 10% vinograda se je v obdobju 1896-1967 v Halozah povečalo od 22 na 42, vseh 9 občin z nad 25% pa je izginilo. Podpohorske gorice Zavzemajo vzhodne obronke Pohorja od Fale do Slovenske Bistrice (175 km2). Po površini vinogradov jih sicer prekašajo Dravinjske gorice, vendar je njihov relativni delež tukaj večji. Leta 1896 je bilo v Podpo-horsklh goricah 1 047 ha ali 5,9% vinogradov, leta . 1967 pa so zavzemali le 403 ha ali 2,3% površine. Umaknili so se torej na približno dve petini nekdanje, ga obsega, najbolj v Slivniško-framskih goricah, celo pod tretjino. Število katastrskih občin z manj kot 5% vinograda se je povečalo od 19 na 34. Dravinjske gorice Predstavljajo vez med Halozami In Podpohorskini goricami in imajo tudi samo « svojem zahodnem delu, Slo-venjekonjiških goricah, podpohorsko obeležje. K Dravinjskim goricam prištevamo še dolgo, dokaj Individualizirano sleme med Polskavo, Ložnlco In Dravinjo, tako imenovano Savinsko, ki pa ga tako označujejo le " njegovea vzhodnes delu. Dravinjske gorice (304 k»2) so, če izvzamemo Kozjak, najmanj vinogradniške. Vinogradi so zavzemali leta 1967 le 534 ha ali 1,7% površine, na Savinskem celo le 0,8%. Od leta 1896, ko jih je bilo 1 327 ha in so zavzemali 4,4% površine (l*ot danes v Slovenskih goricah), ugotavljamo umik na dve petini nekdanjega obsega. Posebno močan je bil v Poljčanskih goricah, kjer so se vinogradi umaknili celo na tretjino nekdanje površine. Število katastrskih občin z manj kot 5% vinograda se je povečalo od 36 na 51, tistih s 5 do 10% pa je padlo od 12 na 1. Kozjak Vinograde zasledimo v skromni meri tudi še na prisojnih obronkih Kozjaka, na 63 km2 le 44,5 ha ali 0,7% površine. Največ jih je pri Bresternicl. Poudariti pa je treba, da je bil prav na Kozjaku (in v Podpohor-skih ter Dravinjskih goricah), tj. na prehodu Iz sub-panonskega v subalpski svet, podobno kot na obrobju alspklh in predalpskih kotlin (Ljubljanska, Celovška in Celjska kotlina), umik vinogradov najmočnejši. Botrovale so mu še posebno ekološko manj ustrezne hladnejše lege. Na Kozjaku brez k.o. Gradišče in Veliki Boč je bile leta 1896 308,3 ha ali 4,8% vinogradov, celo relativno več kot v Dravinjskih goricah in nekaj več, kot jih je poprečno danes v Slovenskih goricah. Sedanje površine znašajo le sedmino tistih iz leta 1896. Od desetih katastrskih občin je Imelo na Kozjaku leta 1896 pet občin do 5% vinograda, dve od 5 do 10%, dve od 10 do 15% In ena od 25 do 30%, leta 1967 pa je imelo vseh deset občin manj kot 5% te kulturne kategorije. III. SKLEPNI PREGLED GIBANJA VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN V 08D0BJU 1896-1967 Bistvena poteza v razvoju vinogradništva je zmanjševanje vinorodnih površin. Obenem ugotavljamo, da je njegovo nazadovanje tem izrazitejše, ?i« bolj se približujemo subalpskemu svetu in njegovim ekološko manj ugodnim pogojem. Vendar pa opuščanje vinogradov še zdaleč nI samo ekološko pogojeno, saj si na primer ne moremo razlagati nadpoprečnega umika vinogradniških površin v Mariborskih, Svečinsklh In Jareninsklh goricah brez pritegnitve družbenih dejavnikov, Še posebno tistih po zadnji vojni. V celoti so se vinogradniške površine v obdobju 1896-1967 skrčile od 16 269 ha na 13 - 7 085 ha, tj. za 9 184 ha alt nočno pod polovico nekdanjega obsega. Če ocenjujemo posamezna vinorodna območja s tega vtdlka, ugotovimo izreden umik na Koz-jaku, riadpoprečnega pa še v Podpohorskih in Oravinj-skih goricah, medtem ko so Slovenske gorice in Haloze nekoliko pod poprečjem umika. Obenem se je povsod razen v Slovenskih goricah in Halozah zmanjšal rele-tivni delež vinogradov v razmerju do skupne površine vinogradov. Prav tako preseže relativni delež vinogradov delež skupne površine le na omenjenih dveh vinogradniških območjih. Razvojne poteze vinogradništva posameznih vinorodnih območij pa izstopijo še mnogo bolj ob osvetlitvi njihovih sestavnih delov. Tako je predvsem opazen umik vinogradov v Zahodnih Sloyenskih goricah, kjer so le--ti leta 1896 zavzemali 43,9%, leta 1967 pa le še 27,6? vseh slovenjegoriških vinogradov. V srednjih Slovenskih goricah se delež vinograda v razmerju do v.seh slovenjegoriških vinogradov ni veliko spremenil, medtem ko se je v Vzhodnih Slovenskih goricah relativno povečal od 23,32 na 37,3?. Tudi v Haloiah ugotavljamo, da so vinogradi v njihovem zahodnem delu (Zgornje Haloze) leta 1896 zavzemali 28,9?, leta 1967 pa le 16,4? vseh haloških vinogradov. V Vinorodnih Halozah se je nasprotno tar delež dvignil od 71,1? na 83,6? vse vinogradniške površine v Halozah. Od skupnega števila 471 katastrskih občin jih je imelo leta 1896 le 154 manj kot 5? vinograda, leta 1967 pa kar 308. Število občin, ki imajo do 10? vinograda, se je povečalo od 256 na 382, število tistih z nad 25? vinograda pa skrčilo od 65 na bore 7! Občin s 25 do 3C? vinograda je bilo leta 1896 31, v letu 1967 pa le 2! Za sklep še o umiku vinogradništva po današnjih uprav-noteritorialnih enotah - občinah. Zajeta je njihova celotna površina, torej tudi nevinorodno katastrske občine. Relativni delež vinogradov je zato seveda precej nižji od tistega po vinorodnih območjih, vendar je leta 1896 še pri petih od osmih občin presegel 6?. Najvišji je bil pri občini Ormož s 7,7?, sledile so občine G.Radgona s 7,1?, Maribor s 6,7?, Ptuj s 6,1? in Lenart s 6?. V letu 1967 je imela najbolj vinorodna občina Ormož samo 5,5? vinogradov, večji'relativni delež vinogradov pa sta kazali še občini G.Radgona (4,2?) in Ljutomer (3,4?). Pri preostalih je delež vinogradov padel na 1 do 3?. Najmanjši umik sta zabeležili občini Ljutomer (indeks 76,3) in Ormož (indeks 71,6), deloma še G.Radgona (indeks 56,9). Za manj kot znaša poprečje (43,6), so se umaknili vinogradi še v občini Ptuj (indeks 48,5) in Slovenska Bistrica (indeks 44,4). Sledijo občine Slovenske Konjice z indeksom 31,4, Maribor z 28,1 in Lenart s 25,7, ki zavzemajo vinorodne okoliše z najslabšimi ekološkimi pogoji oziroma najmanj ugodnimi socialnoekonomskimi razmerami (Kozjak, Podpohorske gorice, Zahodne in deloma Srednje Slovenske gorice). Medtem ko je bila leta 1896 fla teritoriju današnje občine Maribor kar tretjina vseh vinogradov Podravja in južnega Pomurja, je ta delež leta 1967 znašal le petino. Znižal se je tudi v občinah Slovenske Konjice in Lenart, v občini Slovenska Bistrica se ni spremenil, drugod pa je zaradi ralativno manjšega nazadovanja vinogradniških površin porasel, še posebno v ebčinah Ljutomer in Ormož. OPOMiit 1. Gcmeindelexikon von Steiermark. Hien 1905. 2. Suitarniki zemljiških kategorij po katastrskih občinah za leto 1967. Geodetska uprava SRS. Ljubljana. 3. V.Bračič: Vinorodne Haloze, Maribor 1967, 13. 4. S.llešič: Severovzhodna Slovenija in njena regionalna razčlenitev. ČZN Nova vrsta, 3. (XXXVIII.) letnik 1967, Maribor 1967, 16. Branko Mlinar Avtobusni linijski promet v Sloveniji V tem sestavku so v izvlečku nanizane ugotovitve, zbrane z raziskavo avtobusnega linijskega prometa v sezoni 1964/1965, lemeljno gradivo so dali podatki voznih redov podjetij s sedežem v Sloveniji in voznih redov za mednarodne in medrepubliške linije pod- jetij s sedežem izven naše republike. Gradivo je bilo mehanografsko obdelano na stroju UNIVAC-1004. Celotna raziskava je temeljila na podobni raziskavi v letu 1960 in metodoloških pripravah v letu 1963 1n 1964. 14 pre-lar 6*. so rod-Ivni ia !Ž abe-ideks kot e v in-idek-•ze-10- i raz-ilo-leta u na po- i t prej. ¡limo Hitrost voženj se spreminja v zvezi z njihovo dolžino. Poprečna hitrost voženj, dolgih do 10 km, znaša le 24,2 km na uro. Pri vožnjah, dolgih 11-30 k«, naraste hitrost že na 30,1 km na uro, pri dolžini 31-50 km naraste hitrost na 32,7 km na uro, naprej pa narašča vedno bolj počasi. Največjo poprečno hitrost -43,3 km na uro - imajo najdaljše vožnje, dolge 301 in več kilometrov. Hitrost voženj glede na višinske razlike med začetno In končno, postajo: Večinoma nt večjih razlik v hitrosti med vožnjo navzdol oziroma navzgor. Kljub temu pa so primeri tudi na dolgih vožnjah iz obmorskih mest v notranjost, kjer je pot navzgor daljša (za 5-15 minut). V notranjosti višinska razlika praviloma ne pogojuje razlike v časovni dolžini vožnje. To velja tudi v primerih izrazitih višinskih razlik, kot npr. na liniji Jesenice^Plani-na pod Golico, kjer traja prevoz v obe smeri po 23 minut (sedem km). Med redkimi izjemami so vožnje na liniji Oovje-Aljažev dom, kjer traja vožnja navzgor 63, navzdol pa 38 minut. Tatjana Ferjan Struktura ljubljanskega živilskega trga kot se da j6 lov in h, ven-ijo cd dal j-vsem i na vo- spremi- i, ko i odho-voženj je voženj lanski m lahko kateri 1. Po-ia uro. Na specifičnem delu mesta, na trgu, se pogosto ustavi človek, ki nakupuje živila ali rože, ali pa turist pri ogledu mestnih zanimivosti. Bežen pogled na trg nam da splošen vtis v množimi prodajalcev, ki prodajajo različne stvari. Nekoliko podrobnejše opazovanje pa pokaže, kako hitro se menjavajo prodajalci, artikli, dohod artiklov in poreklo proizvajalcev. Trg se torej spreminja ne samo v pogledu prodajnega blaga, ampak tudi v fiziognomskem, populacijskem in ekonomskem pogledu. Ima važno funkcijo, ker pomeni koncentracijo ljudi, prodajalcev 1n kupcev, ki žele zadovoljiti svoje težnje. Ljubljana kot republiški »a-kroregionalni center ima poseben geografski, klimatski in demografski položaj, kar vse se deloma izraža na njenem živilskem trgu. Prodajni prostor ni enoten. Tako ločimo zaprte stojnice, delno pokrit prostor in prostor, kjer prodajajo na prostem. Na vsakem od teh delov prodajajo določene artikle. Delitev prostora po zgradbah i«a smisel, kajti ob neugodnem vremenu se precej prodajalcev lahko premesti v pokrite ali vsaj delno pokrite dele. Največja je tržnica na prostem; zaradi lažje obravnave jo delim na dele A, B, C, D. Del A imenujem po prevladujočem artiklu cvetlični trg. Njegovo nadaljevanje je A1. Ta dela trga se ločita po tem, da na delu A prodajajo rože, ki so odtrgane, na delu ^ pa rože v loncih in sadike. Večji del prodajalcev na deiu B prodaja svoje artikle na vozičkih. Ob sobotah, ko je število prodajalecev na trgu malftimalno, zavzemajo na delu B manjši prostor prodajalci, ki nimajo vozičkov. Vendar permanentno opazovanje pokaže, da so na delu B v večini prodajalci, ki imajo blago na vozičkih. Ker prodajajo poleg zelenjave tudi sadike rož in rože, predstavljajo dopolnitev cvetličnega trga. VoziČkarski trg je izredno specifičen, kajti v njem se izraža specialni tip kmetijstva - obmestno vrtnarstvo ali mestno kmetijstvo. Žalostna pa je ugotovitev, da ta del nima perspektive, ker mladina ne namerava nadomestiti svojih staršev. Zato ta del trga ostareva. Med B in C delom trga, vendar še vedno v okviru B dela, se kot nekakšna meja vrstijo prodajalci zelja, ki so tu prisotni celo leto. Oel C lahko po produktih označim kot mešani zelenjavni del trga. Daljše opazovanje pokaže, da se v določeni dobi ta trg spremeni, zato del C delim na C1 in C2. Ta delitev je občasna in se v njej izraža določena smer dovoza produktov, ki se v zunanji podobi kaže v vrstah proizvodov kot tudi v populacijskem pogledu. Oel C namreč zavzemajo prodajalci z juga, ki v določeni sezoni prinesejo samo določene artikle (npr. solato, cvetačo, fižol, grah, paradižnik). V delu C2 prevladuje mešana zelenjava domačega slovenskega prodajalca. Del D delim po artiklih na dva dela. Na L", prevladuje sadje - to je torej sadni tip trga. Prodaja tu ni ločena po vrstah sadja; tako da podrobnejše diferenciacije znotraj D^ ne morpsi izvesti. Na D2 delu trga prodajajo razne obrtne proizvode, zato ga označujemo kot obrtni tip trga. 19 V določeni.sezoni je zaseden del E (E-j in £2)• kjer se izražajo specializirana jugoslovanska puoročja. Na E-) prodajajo lubenice in tako dopolnjujejo sadni trg. Na E2 je značilna paprika in delno paradižnik. V celotnem E delu se izraža sezona prodaje teh vrst in je zato specifičen le za določeno dobo v letu. K celotnemu prikazu odprte tržnice sodi še en del, ki ga ne morem uvrstiti v nobenega zgoraj obravnavanih delov. Je zanimiv, ker v času raznih sezon doživlja spremembo glede na artikle. Ta del je povezan z delom trga, ki se nahaja v zaprti tržnici oziroma v delno zaprti. Zaradi preglednosti uporabljam delitev na 1, 2, 3. Del 1 lahko delim na tri dele, ki so med seboj ločeni. Del 1a, ki je na prostem, doživlja v teku leta bistveno spremembo. V pomladnem mesecu (april) je tu glavna prodaja raznih semen, zato se ta del veže z 1b in 1c. Ta povezanost je le v določeni sezoni, tako da predstavlja del 1a dopolnitev in razširitev 1b in 1c, ki sta preko leta stalna in brez sprememb. Del 1a je v ostalih sezonah samostojen element, saj je nanj vezana prodaja specifičnih gozdnih sadežev, v katerih se izraža tudi določen letni čas, npr. sezona borovnic, jagod ali sezona gob. Del 2 ima tudi tri dele, v zaprti tržnici in tržnici na prostem. Del 2 lahko označim kot enoten po artiklih, in sicer je to jajčno perutninarski del trga.v povezavi z mlečnim tipom. Del 3 je stalen preko celega leta; nahaja se v zaprti tržnici, tu prodaja zelenjavo družbeni sektor. Flziognomska delitev,trga je torej takale: odprta tržnica se po produktih deli na cvetlični trg, vozičarski tip, mešanozelenjavni tip, sadni in obrtni tip. Delno pokrit prostor je mešan po produktih. Ločim pa: zeliščni tip, sadni tip in obrtni tip. V pokritem delu trga je zastopan mesni tip, zelenjavni tip, mlečno-jajčno-perutninarski tip, tip prodaje mok, fižola, žit-žltn-i tip. V populacijskem smislu ljubljanski živilski trg ni enoten. Prodajalci se razlikujejo po kraju, od koder prihajajo, po starosti in po spolu. Poudarim naj, da se na določen tip prodajalca veže prodaja določenega artikla. Na vprašanje, od kod prihajajo prodajalci, lahko rečem, da se na trgu stekajo ljudje iz raznih delov Jugoslavije.Tu najdemo človeka, ki prihaja iz Primorja, iz Dalmacije (Split - pri poreklu prodajalcev navajam vedno centralni kraj, kamor gravitira njegova regija) in prinaša zgodnjo zelenjavo (solata, cvetača, Špinača) In cvetje (nageljni). Na trgu zasledim pro- dajalca iz Makedonije (jabolka - Resen, paprika - Tetovo, Gostivar, grozdje <• Gevgelija), s Kosmcta (Pri-zren-čebulček), iz Srbije (Pančevo, Šabac, Niš, Beograd, Negotin, Vršac - solata, luk, jagode, breskve, grozdje, lubenice), iz Bosne (Brčko, Doboj - slive, Mostar - krompir, grah, Banja luka - čebula, Bihaf -orehi), iz Hrvatske (Podravina, Slavonija - jajca, perutnina, Reka, Zadar, Split - solata, cvetača, grozdje). Seveda so poleg vseh teh zastopani tudi slovenski ljudje, ki nosijo na trg svoje artikle. Prihajajo iz bližnje okolice Ljubljane, Gorice, Brd, Koprskega, Maribora,od Lenarta. Med slovenskimi prodajalci prevladuje ženska delovna sila in starejši ljudje, silno malo je mlajših. Večinoma vsi pripadajo mešanim gospodinjstvom. Za prodajalce iz drugih republik pa je značilno da so v glavnem mlajši ljudje in da je poleg ženske močno zastopana moška delovna sila, ki ponekod celo prevladuje (npr. slive - Brčko, luk - Sabac, fižol -Mostar). Kolikokrat tedensko prihajajo prodajalci na trgi To je različno, ker na to vplivajo razni čini tel ji. Važno je poreklo prodajalca in njegovi prodajni artikli. Južnjaki pridejo na trg in tu ostanejo več dni, vse dokler ne prodajo pripeljane robe. Prodajajo v presledkih dokler ne mine sezona določene zelenjave ali sadja. Slovenski prodajalci so nekateri stalni, drugi pa se pojavljajo na trgu samo ob sobotah, oziroma enkrat do šestkrat tedensko, odvisno pač od tega, koliko imajo roLe a prodajo, in istočasno pogojeno z letnim časom. Vse to se izraža v gibanju števila prodajalcev. Maksimalne vrednosti se vežejo na sobote, minimalne pa na začetek tedna. Glavna spremenljivka pri celotnem številu prodajalcev so prodajalci privatnega sektorja, medtem ko je zadružni sektor konstanten, državni pa kaže majhne odklone. Na trgu se srečujeta prodajalec z juga (meje območij, od koder prihaja, je težko določiti, ker gre za stekanje ljudi iz raznih delov Jugoslavije) in kupec z zahoda. Kupec je iz Ljubljane, iz okolice, prihaja pa tudi iz zamejstva,iz Avstrije in Italije. Na trgu kupujejo poleg Ljubljančanov ljudje, ki vsak dan migri-rajo v Ljubljano zaradi službe. Trg nudi svoje produkte do meje dnevne migracije. Še več na trgu kupujejo ljudje, ki so čez teden v Ljubljani in se vračajo ob koncu tedna domov v razne slovenske predele. Ker je trg specializiran, prihajajo ljudje tudi iz drugih delov Slovenije in od drugod zaradi teh specialnih artiklov, celo z onstran meje. Avstrijci so pogosto na trgu. Čas njihovih obiskov soupada predvsem 1 raznimi prazniki, sobotami ali turistično sezono. Jasno je, da je število tujih kupcev na trgu večje poleti, ko je poletni turizem živ, in gotovo je, da si tujec rad ogleda trg kot turistično zanimivost. Pri tem zasledi določene artikle, ki ga privlačijo, in s tem poveča trgovino na trgu. 20 L - Te- (Pri- Beo- ¡kve, ve, lač - :a, grozd-iven-tajajo kega, p rešilno gospo-e zna-eg žon-od celo ol - To Važ-ikli. vse re-ali drugi 3 en-ka en- |8 tiska) •i, med največ-apons tnanu ilne so radiva 1 upamo sebi ni take 9j na-i geo-novic n majo, iroii Student-v prvi kjer slavi. etu, in ša mno-H iz išata in 'rej, Mi ograf-1.1 Srbi, -šol-in pro-o šte- Redki so Slovenci, ki bi se lahko pohvalili, da so obiskali in se seznanili z vsemi naseljenimi predeli našega planeta. Med te redke ljudi prav gotovo sodi geograf MIRAN OGRIN, novinar in publicist, ki je s svojimi številnimi popotovanji že nekolikokrat premeril dolžine in širine zemeljske oble. Plod tega potepanja po različnih deželah sveta je njegovih pet knjig, o katerih pa le redkokdaj poročamo v geografskih publikacijah *. V knjigi olRINE SVETA je Miran Ogrin združil opis doživljajev, opazovanj in razmišljanj s poti okrog sveta. Z živahno pripovedjo nas popelje od Marseilla, prek Alžira in Madeire ter Atlantika v Karibsko morje pa skozi Panamski prekop do otokov francoske Polinezije, seznani nas s srečanjem z Avstralijo ter z Japonsko, z Vietnamom oziroma s Saigonom, s Singapurom ter z delom Int^je. To je glavni okvir poti, ki jo je avtor knjige opravil, katera mu daje zadosti zanimiv in bogat medij, iz katerega črpa dejstva za svojo pripoved. Potovanje mu predstavlja samo zunanji okvir za lastna razmišljanja in razalabljanja, za ustvaritev neštetih primerjav med posameznimi ljudstvi in narodi, deželami, pokrajinami ali državami z različnih zemljepisnih širin in dolžin. S snoznavanjem tujih pokrajin, ljudstev pa njihove preteklosti in sedanjosti, skratka z vsakdanjim življenjskim utripom in ritmom, nam avtor predstavlja središča sveta. Samo dobro je treba prisluhniti Ogrinovi govorici in brž bomo spoznali, da takega središča pravzaprav ni. Vsako pleme, liudstvo ali narod, vsaka pokrajina ali država, vsaka farna ali kmetija oziroma družina ima svoje lastne čazsežnostne širine sveta. Ogrinova knjiga Širine sveta je dragoceno in koristno berilo, ki nas seznanja z zgodovino in posebnostii posameznih predelov in pokrajin, s kolonizacijo, opozar- ja nas na sledove in kulturne spomenike prvobitnega (domačijskega) prebivalstva pa s stopnjo njihove današnje gospodarske in;civilizacijske razvitosti. Govori in razmišlja o naših ljudeh, ki so se kot izseljenci razkropili skoraj po vseh predelih sveta. Obenem pa nam Cgrinova knjiaa neprisiljeno ponuja vpogled v potek v odkrivanje oddaljenih, in v Tihem oceanu osamljenih otokov pa v življenje domačega prebivalstva. Nazorno nam predstavi Avstralijo in naše izseljence, ki jih je tam že blizu 100.000, seznani nas z Japonsko ter z njenim tradicionalnim ogrinjalom,katere simbol je še vedno sveta gora Fudži (3.777m) pa z njenim aosnodarskim razvojem, ki je napravil "deželo vzhajajočega sonca" za tretjo najmočnejšo industrijsko državo sveta. Ako ob tem š» zapišemo, da so bili pravi temelji japonske industrializacije postavljeni šele koncem prejšnjega stoletja, šele potem moremo jasneje doumeti njen gigantski vzpon, ki je že skoro-da razkrojil prenekatere stare oblike in norme življenja. Avtor pa nam predstavi še druge predele nemirne jugovzhodne Azije: z letalom je letel nad veličastno delto reke Mekong, seznani nas s Singapuron, ki je le poldruno stoletje staro mestno naselje (1819.leta) in je soomenik evropske kolonizacije ter zrcalo Azije. Popelje nas še v Bombay pa v nekatera druga indijska mesta, ki jih je obiskal na poti proti domu. Sklenem naj z mislijo, da so Ogrinove Širine sveta nadvse dobrodošlo berilo poljudnostrokovnega opisa potovanj, kakršnih nam žal še vedno primanjkuje. Prav zato, ker avtor s svojim publicističnim del on vsaj delno zapolnjuje te vrzeli, smo mu la^ko resnično hvaležni za vse njeaovo delo, ki zajema neposredno ali vsaj posredno tudi popularizacijo geografske stroke. K.Na tek Ooslei so poleg knjige, o kateri poročamo na te« mestu, izšle še naslednje: Srednji vzhod (1961), Danski mozaik (1964, skupna z akad.slikarjem M.Tršarjem), Od Nila do Kartagine (1967) in Na jugu sveta (1970). 29 Alma M. Karlin SAMOTNO POTOVANJE Šele lansko leto smo dobili prevod knjige naše nemško pišoče rojakinje Alme Maksi mi 1 jane K a r 1 in o v e. Dne 24.novembra 1919 je namreč krenila Iz Celja, kjer se je tudi rodila, na osem let trajajoče potovanje okrog sveta. Najprej jo je pot vodila v Trst in v Genovo, kjer se je ukrcala na prekooceanski parnik "Bologna". Z njim je obiskala Gibraltar in Kanarske otoke in na njem doživi vihar na Atlantiku. Spotoma se ustavi in ogleda Barbados in Trinidad, obišče La Guaira in Caracas, pluje skozi Panamski prekop do Mollende v Peruju, kjer prestopi na kopno pot. Z železnico krene proti .visokim Andom, kjer se v mestu Arequipi, v drugem največjem mestu Peruja (danes je to tretje mesto s 122.000 preb.), naseli za nekaj tednov. Spet se poda na neznano pot: ustavi se v Panami za več mesecev, nato obišče San Salvador in mesto Sal i na Cruz v Mehiki in spet se za nekaj časa zaustavi, in sicer v San Franciscu. Tudi tukaj je imela priložnost, da se je seznanila' z mestom in njegovo okolico. In od tod jo njena pot vodi prek Havajev na Japonsko, kjer se več mesecev vživlja v življenjske navade, in sploh v utrip japonskega dela. Ze 1.julija 1923. leta zapusti deželo vzhajajočega sonca in na svoji samotni poti se usttvi v Koreji pa nadaljuje potovanje po Mandžuriji in Kitajski. Prek Rumenega morja so poda na laiwan (Foriroza je portugalsko ime za otok, medtem ko je ime Taiwan japonskega porekla), od tod pa na Filipine in pre< Severnega Bornea v Avstralijo in na Novo Zelandijo. To je v grobem obrisu prvi del r.jene poti okrog svata,ki ie opisan v pričujoči knjigi. Potopis Alme Karli nove je zanimivo, koristno in poučno čtivo. Z živahno in pnvlačno pripovedjo nam slika podobe neznanih pokraiin in ljudi, njihove navade in običaje. Pripoveduje nan o zgodovini dežel in nest, ki jih je obiskala, o ritmu vsakdanjega delavniškega ali prazniškega življenja preprostih ljudi in revežev kakor tudi prebivalcev iz vrhnega sloja družbe. Pisateljico zanimajo stari običaji in legende oziroma pripovedke, ki so se marsikje dodobra ohranile vse do moderne dobe in še vedno imajo ne neznaten vpliv na potek življenja posameznih ljudstev ali plemen. Z radovednostjo bomo v njeni knjigi prebrali tista poglavja, v katerih nam tako nazorno opisuje peščeni vihar, ki ga je doživela v Pekingu, ali pustošenje tajfuna v morskem kopališču in zdravilišču Peitaiho p2 pogled na pravcati gozd oejzirjev v Xhakarewarewaju na Novi Zelandiji idr. Knjiga Samotno potovanje je opis pisateljičine nepotešljive Od oo potovanju in spoznavanju tujega in neznanega, o t :žavah in vseh mogočih preprekah, ki jih je morala kot popotnica s prazno denarnico in z znanjem desetih jezikov premagovati na dolgi in nevarni poti okrog sveta. Njeni opisi pa so za nas toliko bol dragoceni, kadar jih prir.eriano z današnjimi, ker moremo spoznavati številne spremembe bodisi v gospodarski bodisi v"civilizacijski strukturi tujih, ponavadi nam iio vedno tako odmaknjenih predelov sy<:ta. Prav za tegacs!j je knjiga Sanotno potovanje Alme Karlinove pomemben prispevek k obogatitvi naše potopisne knjiže '¡osti. M.Na tek Knjiga ja izšla v zbirki Globus pri 'lladinski knjigi, Ljubljana 1969, 34b strani. POTOVANJE PO SVETOVNIH MORJIH Iz študija zgodovine geografije sa nam je ohrani 1 a v spominu množica imen raziskovalcev in odkrivalcev neznanih dežel na našem planetu. In prav s pomočjo teh spoznanj se je- v glavah razumnikov tedanjih časov ob- likovala in izpopolnjevala oolika, podoba in razsežm sti kopnih in obljudenih predelov na Zemlji. Pogumnii in neugnanim pomijrščakom kakor tudi drugim popotnikoi se imamo zahvaliti, da so obrisi in večjidel tudi no< 30 In poučna« si 1 -e navade 1 in mest, vni škega n revežev be. Pisa-iroma pri-vse do mo-iv na po. Z rado-poglavja, ihar, ki funa v pogled na Novi ne nepo- I oga in ah, ki jih n z znan- I nevarni oliko bolj , ker no-gospodar- i ponavadi I . Prav žari i nove ,ne knjl5ev tranjosti celin in vseh večjih otokov poznani človeštvu že pred industrijsko revolucijo in pred zmagovitim pohodom parnega stroja, ki je na ladjah zamenjal jadra in vesla. Težko se'je danes vživeti v tista obdobja preteklih stoletij, ko so hrabri, sami sebi in velikanskim morskim površinam ter naravnim silam prepuščeni mornarji blodili po neizmerljivih širjavah svetovnih oceanov. Pri teh raziskavah sta jih ponavadi vodila ali vedo--željnost in pohlep po slavi in bogastvu ali čista pustolovščina, ki je bila povezana z gusarstvom oziroma piratstvom. Večina spoznanj, doživetij, muk, naporov in trpljenja, radosti in sproščenega veselja, blo-dečega razmišljanja in sodb ter sklepov, ki jih je nekdanjim popotnikom po neznanih in sploh po novih predelih sveta prinašalo "potepuško življenje", ne bomo nikoli spoznali in doumeli. Od teh velikih in hrabrih junakov se je ohranilo bore malo zapisanega. Večje število neposrednih zapiskov imamo iz novega veka zgodovine. Med ta dela, ki nas seznanjajo z življenjem pomorščakov po odkritju Amerike, smemo uvrstiti tudi knjigo Potovanja po svetovnih morjih. Knjiga je razdeljena v dva dela. V prvem so prikazana potovanja Angleža F.ORAKA, kakor ga opisujejo njegovi spremljevalci oziroma udeleženci njegovih piratskih pustolovščin: John Hawkins (opisuje Drakovo pot na N.Gvinejo in v Zahodno Indijo v letih 1567-89), kaplan Martin Fletcher (potovanje okoli sveta v letih 1567-69) in Thomas M a y n a r d (zadnje Drakovo potovanje v letih 1595-96, ko se je z dvajsetimi ladjami odpravil v Zah.Indijo na roparski pohod). Orugi del knjige prinaša Behrensove zapiske. Kot mecklenburški vojak se je v letih 1721-22 udeležil Roggoveenovega potovanja v Južne dežele in okoli sveta. Kakor je bil cilj številnih takratnih potovanj namenjen odkritju velikega južnega kontinenta - Terra Australia incognita - o kate- rem so med mornarji krožile najrazličnejše legende, je tudi Nizozemec Jacob Roggeveen 1. avgusta 172!. leta s tremi ladjami in s posadko 271 mož krenil iz pristanišča Texel v precej še nepoznani svet južne poloble. B e h r e n s nas seznanja z dve leti trajajočim potovanjem okrog sveta. Izpluli so iz tekselskega pristanišča (Zah.Frizijski otoki) ter jadrali mimo Madeire, Kanarskih in Kapverskih otokov in obiskali brazilsko obalo. Ko so potovali vzdolž vzhodne obale Južne Amerike so videli Falk.landske otoke, v januarju 1722 so objadrali Rtič Horn, pa pluli ob čilski obali, kjer so se srečali z ledenimi gorami. Odkrijejo Velikonočne otoke (6. aprila), nato tavajo med Polinezijskim otočjem, kjer dožive brodolom, obiščejo Kelanezi-jo, se seznanijo z obalami IJ.Bntanije in N.Gvineje. Ladje Vzhodno-indijske trgovske družbe jih prisilijo, da so se v septembru 1722 izkrcali v Bataviji. Tu je bile središče in osrednje skladišče blaga, s katerim je trgovala nizozemska Vzhodnoindijska družba. Pred tem so se ustavili v Japari(tudi na Javi), kjer so spoznali, da so z vožnjo okrog zemlje proti zahodu izgubili en dan. Po številnih peripetijah se je razredčena posadka Roggeveenovo odpreve 16. julija 1723 vrnila v Amsterdam. Opisi udeležencev potovanj v neznane ali.v manj poznane predele sveta so za nas dragoceni, Razkrivajo in predstavljajo nara pokrajine in prebivalstvo, njihovo gospodarsko, socialno, kulturno in civilizacijsko razvitost, pa takratno znanje o oceanografskih in podnebnih razmerah. Poleg vsega tega se moremo prek takšnih zapiskov soočiti s številnimi nevarnostmi, ki so skoraj na vsakem koraku pretile raziskovalcem naša Zemlje. In prav tam ljudem - pomorščakom moramo biti hvaležni, da se je obzorje človeštvu poznanega sveta nenehno in hitro razširjalo. Zato je prav, da tudi kakšne knjige najdejo svoje mesto na slovenskih knjižnih policah. M.Natek CK GEOGRAFSKI ATLAS n razsezno . Pogumni« popotni ko» il tudi no« Ni mi znano, ali je ta atlas tudi prodrl v slovenske osnovne šole, ki nekatere kupijo vse kar jim pride pod roke. Za vsak primer se oglašam z mnenjem, da ima atlas, čeprav ja tehnično v redu i zdelant toliko stvarnih napak, da bolj škodi kot koristi. ¿e pri bežnem pregledu lahko človek ugotovi toliko grobih napak, da se vpraša, kako je mogoče, da izide tak atlas v javnost vkljub temu, da ima med strokovnimi recenzenti navedena dva univerzitetna sodelavca - geografa. Naj navedem le nekatere.Višina Mount(!) Everesta 8882 m v tabeli najvišjih gora po kontinentih (namesto 8843 m) je prav za prav bolj slabo spričevalo evropskih atlasov xakor pa naslovnega atlasa, ker se ta napaka vkljub razpravam v geografskih revijah ponavlja tudi v številnih evropskih atlasih. Privi monstrun je druga karta na drugi strani: klimatska področja. Loči ekvator-sko-monsunsko klimo in monsunsko klimo (v njene« območju je na priner ob zahodni obali Malajskega polotoka pustinjska klima), kontinetalna klima seže od Beringovega morja preko Severne Amerike do Nove Zelandije ter od obal Norveške (!) do povirja Jeniseja, kjer se začenja "umerjena kontinentalna klina", ki sega spet do Beringovega morja. Na naslednji karti, ki ima naslov Zemljište in v oklepaju tlo, segajo pod-zolašta tla od Irske preko vse Srednje Vzhodne Evrope ter Sibirije do Jeniseja, kjer se začenjajo "planinska tla", ¿al še mnogi drugi sestavijalci šolskih atlasov desetletja zaostajajo za razvoje® pedologije in ne ločijo pojma podzolizacija in podzol. Zato slednjega, tudi v najnovejših slovenskih Šolskih učbenikih, prikazujejo še v Srednji Evropi in celo v Jugoslaviji v sklenjenem arealu. Na že imenovani karti v našem atlasu segajo polpustinjska tla iz Podonavja globoko v srednjo Bosno, kjer so izdali ta atlas. Da to ni slučajna napaka, je videti iz karte št. 7 na naslednji strani, kjer sega od vzhoda stepa preko severne in srednje Jugoslavije (in tudi Bosne) do Alp. Če so sestavi jalci atlasa dali kulturno in naravno stepo v en koš, bi morali to pojasniti in tako stepo vrisati še drugje. Na karti narodov Evrope je na barvni plo- DROBNE NOVICE Upravni odbor GDS je izvedel med geografskim seminarjem v Mariboru in v Ljubljani meja meseca 1970 anonimno anketo. Nekaj odgovorov se tiče tudi šolske opremljenosti in virov, iz katerih učitelji geonrafij« črpajo znanje za pouk. Odgovorilo je 69 udeležencev seminarja, kar je slaba desetina vseh učiteljev geografije na osnovnih In srednjih šolah v Sloveniji. Vkljub temu si je rezultate ankete vredno ogledati. Predno se skvl, ki označuje Južne Slovane, preko Bosne izpisano samo eno ime: Muslimani (v ostalih republikah pa Slovenci, Hrvati, Srbi in Črnogorci). Vemo, da živijo v BIH tudi Srbi in Hrvati, čeprav priznavamo muslimane za narodnost.Na strani 14 leži velika večina vzhodne Srednje in del Zahodne Slovenije, tudi na območju Julijskih Alp, med julijsko Izutermo 22 In 21 C. Že kar dober poznavalec naše klime mora biti tisti, ki po karti spozna, da gre za temperature, reducirane na morski nivo. Mi kjer namreč tega ne piše. Kot v marsikaterem drugem atlasu tudi v tem nI navedena doba, na katero se podatki nanašajo. Zaradi take prakse si če-sto tudi učitelji ne vedo pomaqati, če trdijo, da isa n.pr. Ljubljana 1448 mm padavin (velja za razdobje 1900 - 1950) pa prinese kak dijak natisnjen podatek, da znašajo letne padavine 1618 mm (povpreček za razdobje 1925-40) ali 1400 mm (1851-1900) ali 1387 mm (1930-1960). Nekatere karte so avtorji prerisali brez vsake kritičnosti. Na že omenjeni karti evropskih narodov sega strnjeni teritorij Romanov v Sloveniji približno do juooslovansko-italijanske meje ,»ed obema svetovnima vojnama in po vsej zahodni Istri. Sicer pa ni noj namen, za šalo ali za res naštevati vse napake. Želim ob tem primeru le svetovati učiteljem: prej kritično preglejte, predno priporočite dijakom nakup*tega ali onega atlasa. Pa še skromno vprašanje: čioavo ogledalo je tak atlas? I.Gans in o virih zanj jih lotimo, je treba pripomniti, da je prikazano stanje za slovenske razmere nadpovprečno ugodno, ker so poslale na seminar svoje učitelje nadpovprečno skrbne šole. Tudi struktura anketirancev je taka. Med 69 udeleženci, ki so izpolnili anketni list, je 58? profesorjev, 22% predmetnih učiteljev in le trije so učitelji (pri nadaljnih navedbah so izpuščeni primeri, kjer ni odgovora, tako da seštevek odstotkov ne daje O opremljenosti šol za pouk geografije (rezultat ankete GDS v januarju 1970) 32 t 100,i). Kar 72,l anketirancev je diplomiralo iz geografije kot A predmeta. Ta delež je seveda daleč nad slovenskim povprečjem (glej članek Strokovna kvalifikacija učiteljev geografije na osnovnih in srednjih šolah v GO št. 2 1969). To se pravi, da je bilo malo tistih učiteljev geografije, ki so jim seminarji najbolj potrebni. Tudi delež anketirancev s končano univerzo (65?) je nadpovprečen. 39? anketirancev je navedlo, da poučujejo na osnovni, 23? na srednji šoli, 26? jih je s strokovnih in 3? z vajenskih šol. Mnogi od njih imajo srečo, da poučujejo samo geografijo (43?) in 30? jih poučuje geografijo in zgodovino. Ce se spomnimo nedavne ankete učiteljstva, ki je bila v povzetku objavljena v dnevnem časopisiu, se nam zdi 52? odoovorov, da so geografi zadovoljni s svojo službo, presenetljivo visokih. Le 29? anketirancev je s službo delno zadovoljnih. Da se je na seminarjih zbral boljši del učiteljev geografije, lahko sodimo tudi po tem, da se je 70? anketirancev priznalo za člana Geografskega društva Slovenije. 65? anketirancev je naročnikov Geografskega obzornika in 33? je naročenih na Geografski vestnik. Vsi ti deleži s" daleč nad slovenskim poprečjem in zastavljajo vprašanje, kako na bodoča seminarje priteqniti tiste, ki so izpopolnjevanja najbolj potrebni. V luči ugodne strokovne kvalifikacije anketirancev je treba presojati odgovore o opremljenosti šol za geografski pouk, saj je znano, da je za boljšo opr»m]je-nost navadno potrebno tudi prizadevanje učitelja geografije, ki mora poznati moderna učila. Kar 51? vprašanih je odgovorilo, da razpolagajo v šoli z zatemnjenim prostorom, 5T? jih ima kabinet za učila, 19? kabinet za pouk. Šola, ki nima zatemnjenega prostora in kabineta, je v luči te ankete podpoprečno opremljena. 36? geografov razpolaga z kinoprojektorjem, 59/ z epi -skopom, 70? z diaprojektorjem, 36? z grafoskopom. Ce k temu še dodamo, da, je na voraŠaVije, katero projekcijsko sredstvo največ uporabljajo, 70,, anketirancev navedlo diafilm in le 3? presojnice (10? film), opazimo velik razkorak med-posest jo episkopa in njegovo uporabo. Posredi je verietno predvsem pomankanje presojnic, kar utemeljuje na nedavnem sestanku sekcije za geografski pouk GDS sprejete nujo, čimprej poskrbeti za presojnice. Ko bo teh dovolj, bomo lahko uaoto-vili, če ni v ozadju slabega uporabljanja grafoskopa tudi neznanje, kako z njim ravnati. Precejšnje nesorazmerje je tudi med razpoložljivimi kinoprojektorji in njihovo porabo. Potrebno bi bilo preučiti, zakaj. Na vprašanje, kai predvsem pogrešajo, jih je največ navedlo grafoskop (6 odgovorov), kabinetni pouk (4), diaprojektor (4), tematske karte, presojnice, prostor za kabinetni pouk, pa tudi že precej soecialzirana učila (kot magnetofon). Vtis je, da šole ne naučijo dovolj ravnati s projekcijskimi sredstvi in ker se predavatelji teqa v službi sami učijo, prihaja do velikih razlik glede uporabe projekcijskih sredstev. Od 69 anketirancev razpolaga le 49 geografov z diapro-jektorjem, to^a na vprašanje, kai poorešajo, so ta aparat navedli le štirje. Ko smo za vprašanjem, kaj od opreme šole najbolj pogrešajo, dostavili rubriko "zakaj", je največ odgovorov navedlo pomanjkanje denarja (8), časa (7) in prostora (5). Razmeroma razveseljivi so odaovori, od kod črpajo učitelji geografije snov za pouk.Cas.ko so se predavatelji naslanjali ssiro na učbenike, gre počasi v preteklost. Na vprašanje, od kod Črpajo snov za geografski pouk, jih je navedlo 88? učbenik, 84? geografske revije, 56? druge revije in kar 83,! dnevno časopis i e. Med viri znanja jih je 72? n2vedio svoja potovanja in 58'? radio in televizijo. Kot pri druoih anketah moramo tudi i te odgovore presojati kritično, ker anketiranci vnašajo k temu, kar je, to, kar si želijo. Čeprav se tudi odgovori nanašajo na razmeroma dobrn opremljene šole, s stanjem, kot ga izkazujejo odgovori, ne moremo biti zadovoljni. Brez kabinetov za učila in pouk ter brez epidiaskopa res ne bi smeli več dovoliti geografskega pouka. V primeriavi z drago opremo, ki jo nekatere šole nabavljajo za nekatere druge predmete (fizika, kemija), nabava teh sredstev res ne bi smela biti nepremostljiv problem. I.Gams - V.oircelj Osebni avtomobili v Jugoslaviji in Sloveniji a) Juooslavija Med vsemi motornimi vozili so sedaj osebni avtomobili najštevilnejši in jih je več kot vseh ostalih motor- nih vozil skupai. Značilno za povojni razvoj je da je delež osebnih avtomobilov hitreje rastel kot pa delež ostalih vrst vozil, te sešteiemo avtomobile, avtobuse in osebne avtomobile skupaj je bilo leta 1947 v Jugo- 33 slavi jI osebnih avtomobilov le 31?, do leta 1956, po katerea je število osebnih avtoaobilov začelo naglo naraščati, pa 38?. V naslednjih letih pa je ta dele! hitreje naraščal In dosegel V letu 1969 že 84?. Leta 1947 je bilo v Jugoslaviji 6 634 osebnih avtoaobilov, to je aanj kot pa jih iaa v letu 1969 posaaez-na ljubljanska občina. Tedaj - leta 1947 - je prišel 1 osebni avto na 2 400 prebivalcev. Oo leta 1956 je število osebnih avtoaobilov naraščalo z zadovoljivi«-tempoa po 9,2? na leto In je bilo leta 1956 v državi že 14 664 vozil. Po tem letu pa se je začel nenavadno bi ter porast, ki je presegel vsa pričakovanja tudi taka, ki so temeljila na različnih ocenah porasta narodnega dohodka in na drugih kazalcih aožncstl porasta življenjskega standarda. Od leta 1956 do 1*960 je znašal poprečni letni porast kar 39?, od 1960 do 1965 je bil porast sicer ni iji, vendar je dosegel St vedno kar 28?. V času zadnjih štirih let - 1965, do 1969 -pa se je letna stopnja rasti spet nekoliko dvignila in znaša 31,5?. V poprečju za 13 let 1956 do 1969 -pa se je število osebnih avtoaobilov povečalo letno za 32,4?. V celi državi imamo v letu 1969 že 563 tisoč osebnih avtoaobilov, to se pravi da pride eno vozilo na vsakih 36 prebivalcev, In Sicer v Sloveniji na 14, v Hrvaški na 30, v ožji Srbiji tia 35, v Vojdo-dini na 36, v Makedoniji na 52, v Črni' gori na 63 v Bosni in Hercegovini na 88 in v Kosoven na 152 prebivalcev. b) S 1 o v e n i j a Slovenija je iaela že pred vojno nekoliko bolj razvito motorizacijo kot ostali deli državo. Leta 1929 je Iaela 15,1? od vseh osebnih avtomobilov v državi, lata 1938 -pa 17?. V povojnih letih je ta delež še večji vendar se postopno znižuje. Leta 1947 je znašal ta delež celo 31?, leta 1956 24?, leta 1969 pa 22?. Delež osebnih avtoaobilov od avtobusov, tovornih in osebnih avtoaobilov skupaj je bil v Sloveniji vedno nekollkp višji kot v celi državi in j6 znašal leta 194 7 41?, leta 1956 4 7? in lata 1969 pa že kar 89?. Leta 1947 je bilo v Sloveniji 2038 osebnih avtoaovt-lov, to je na 700 prebivalcev eden. Leta 1956 je pri-j šel en osebni avto na 435 prebivalcev, v letu 1969 pa na 14. Po občinah znotraj Slovenije so razlike v gostoti osebnih avtomobilov kar precejšnje. Največ j e j osebnih avtomobilov v občini Ljubijana-Center, kjer pride v letu 1969 en osebni avto na aanj kot 6 prebi-l valcev. Občini Center sledijo vse občine na obaočju Ljubljane. Kanj kot 10 prebivalcev na 1 osebni avto pride še v občinah Izola-Koper wt Nova Gorica. Poprečna leta stopnja rasti v Sloveniji se razlikuje od one v celi državi po tem, da je bila pred vojno 1929-1-938 nekaj višja-(6,9?), poNojni 1947-1956 pa najprej, nižja, nato pa v letih 1956f1960 nenavadno visoka, saj je bilo tedaj vsako leto skoraj polovico več (48?) avtomobilov kot leto poprej. Od leta 1960 naprej opažaao hitro upadanje letnega porasta, ki znaša za leta 1960-1965 27? za leta 1965 do-1969 pa 22?. Zanimivo je, da med občinami ni posebno velikih razlik v hitrosti naraščanja števila osebnih avtoaobilov. V letih 19b1 do 1969, za katera imamo podatke izračunane, je varilni poprečni .letni porast ned 20? In 33? (če pri ter, izvzamemo občino Ljubljana Center, kjer je znašal le 12?). V glavnem je viden hitrejši porast v občinah z manj razvito motorizacijo in obrat-' no. Na primeru hitrega porasta števila osebnih avtoaobilov vidino, da so tu nastopali tudi drugi dejavniki, ne saao oni materialne narave, ki so vplivali na tako hiter razvoj motorizacije. B.Nlinar Nigerija postaja naftna velesila Nigerija, po številu prebivalstva najaotnejša država Afrike, je z izbruhoa državijanjske vojne po odcepitvi Blafre maja leta 1967 stopila v saao jspredje svetovnih dogajanj. V spor so s svojo podporo eni al1 ji strani posegle tudi velesile, glavni gospodarski 34 aotiv tega vmešavanja pa so bile ogromne rezerve nafte, ki jih hrani ta dežela fn za katere je svet zvedel nekaj let nazaj! Z iskanjem nafte je začela v Nigeriji družba Shell-BP že leta 1937. Raziskovanje v"*močvirni h, z mangrovami in tropskim gozdom poraslih področjih nigrove delte pa je bilo v tamkajšnjih klimatskih razmerah silno težavno. Šele po 20 letih tj. leta 1957 so dela toliko napredovala, da so lahko začeli nafto tudi gospodarsko izkoriščati! Prvo nafto so dale vrtine v obalnem pasu vzhodno od reke Niger v okolici pristanišča Port Harcourt. Skozi to nigerijsko luko, po velikosti drugo takoj za Lago-som, je šla do leta 1961 v svet vsa nigerijska nafta. Ker pa je struga reke Bonny, ob kateri leži Port Harcourt nedaleč od morja, preplitva, so ga lahko dosegle le manjše ladje, kar je nočno zaviralo intenzivnejši izvoz nafte. Zato so ob sani obali zgradili novo petrolejsko luko Bonny. Odkrili pa so tudi zopet nove naftne vrelce, tako da se je proizvodnja nafte leta 1963 Že lahko dvignila na 3,7 niljonov ton. Od leta 1964 dalje se Nigerija vse bolj uveljavlja v svetu kot nednarodno posembni producent nafte. Medtea so zgradili nove naftovode in odkrili zopet nova naftna polja, tokrat.zahodno od reke Niger, na področju tzv. 'Srednjega zahoda*. To področje so nato s posebni* na ftovodoi povezali z luko Bonny in dosegli leta 1966 že proizvodnjo 20,7 ailjonov ton. S tolikšno ano-i 1 no načrpane nafte je Niqerija tega leta že prekosila takšne drŽave kot so Piratska obala odn, Poqodbeni Own (17,5 ail j.ton), Mehika (17,3 ailj.ton), Arqeti-na (14,9 ailj.ton), Katar (13,8 ailj.ton) in druge in se uvrstila že na 13.aesto na svetu (podatki po •Calendario Atlante de Agostini 1969", Novara). Spričo takšnih uspehov družbe Shell-Bi', so se začele li koncesije v naftonosnih južnih področjih Nigerije potegovati tudi druge družbe(tako.aneriška Gulf Oil in francoska Safrap. Nigerijska vlada je začela dajati koncesije že tudi za plitvo aorsko obrežje, kjer prav tako pričakujejo bogate zaloge nafte. Po anožini v enea aesecu načrpane nafte, je bila Nigerija junija 1.1967 že na H.aestu na svetu. K» - v Državijanjska vojna med centralno vlado v Lagosu in odcepljeno Biafro je ta ekspanzivni razvoj proizvodnje nafte v Nigeriji začasno aočno zavrla. Zvezna vlada je blokirala luko Bonny, s čimer se je ustavilo pridobivanje nafte v vzhodnih pokrajinah. Šele ko je speteabra leta 1968 zvezna vojska to luko zasedla, se j« izvoz nafte obnovil, proizvodnja pa je aarca leta 1969 lahko zopet dosegla prodvojno raven. Računajo, da bi Nigerija, če ne bi bilo državijanjske vojne, v tea času izvozila 45 niljonov ton nafte v vrednosti 2,5 ailjard nemški h aark. Zaradi državljanske vojne se je spreaenil tudi delež posaaeznih pokrajin v skupni proizvodnji: odstotek v vzhodnih predelih pridobljene nafte je padel od predvojnih 65} na 35} leta 1969, aedtea ko so vrtine 'Srednjega zahoda' onstran Nigra dale leta 1969 že kar 65} vse ni gerijske nafte. Težišče Industrije nafte v Nigeriji se je tako prevesilo na področje "Srednjega zahoda", severozahodno od nigrove delte. Tukaj gradi družba Shell-BP na ustju reke Forcados novo petrolejsko luko. Nafta ji bo dotekala po novem naftovodu iz naftnih vrelcev okoli kraja Ugheli. V Forcadosu prečrpavajo sedaj nafto po naftovodu direktno na tankerje kot v malo severneje ležečem pristanišču Escravos. i Kljub vsem težavam, ki jih je povzročila državijanjska vojna, računajo, da bo leta 1973 proizvodnja nafte v Nigeriji narasla že na 100 milj.ton letno, s tem pa bi se ta država prebila že v saa vrh svetovnih produ-centov nafte (leta 1966 so več kof 100 nilj.ton nafte načrpale le: ZDA 409 milj.ton, ZSSR 265 nilj.ton, Venezuela 176 nilj.ton, Saudova Arabija 119lnilj.ton, Kuvait 114 nilj.ton in Perzija 105 mil j.ton).Polovico te nafte bodo dala vrtine 'Srednjega zahoda". Veliko zanimanje, ki ga kažejo tuje petrolejske družbe za Nigerijo, kaže da so ta predvidevanja realna. Tako je saao družba Shell-BP leta 1969 investirala v nigerijsko naftno industrijo 500 nilj.neaških aark, kar je več kot kdajkoli poprej. Upoštevati še tudi aora«o, da obsežna področja nokrotne nigrove delte še niso dovolj raziskana. Isto velja tudi za obrežne dele nor-ja. Najnovejše geofizikalne raziskave pa tudi kažejo, da niso naftonosni saao terciarni, pretežno aiocenski sediaenti, v katerih šo vsa doslej odkrita naftna poe lja, aapak da je nafto pričakovati tudi v razsežnih krednih plasteh. Nafta seveda pomeni za Nigerijo nov, izdaten vir dohodkov. Medtea ko je dobila zvezna vlada od tujih pe-trolejskih družb leta 1959/19c0 le 19 ailj.neaških aark, se je ta vsot» leta 1966/1967 povzpela že na 210 ailjonov. V letih 1959/1960 je nafta prinesla Nigeriji le 1,9} vseh dohodkov, leta 1966/1967 pa se je ta odstotek povzpel že na 11,1}. Oo tega leta je država dobila od ene tone nafte le 13,4 neaških aark, leta 1967 že 17, pričakovati pa je, da se bo v prihodnje ta številka povzpela na 25 nemških aark, kolikor dobiva na pr. Libija. Tako bi nafta ob proizvodnji 100 ailj.ton leta 1973 prinesla Nigeriji kar 2,5 ailjard neaških aark, kar bi zneslo 40-50} vseh njenih dohodkov. Prav gotovo bo bodoči gospodarski in politični razvoj Nigerije v veliki aeri odvisen od tega, al1 bo ta denar pravično in smotrno porazdeljen aed posamezne'njene pokrajine. Nafta je aočno spremenila tudi samo strukturo nigerijskega izvoza. Nekdaj so bili glavni izvozni artikli poljedelski proizvodi: zeaeljski orešek (arašid), zrna oljne palae in palaino olje ter kakao. Delež nafte je še leta 1958 znašal le 0,7} vrednosti vsega nigerijskega izvoza, vendar se je leta 1966 !e povzpel na.33} in bo po nekaterih računih leta 1973 obsegal že dve tretjini celotnega izvoza Nigeriji. Danes gre večina nigerijske nafte v Zahodno Evropo 35 (81?) in to predvsem v Veliko Britanijo (45?), znatno manj pa v Aaeriko (17?), druge afriške države, Azijo in Avstralijo (skupaj 2?). Za zahodnoevropski trg je nigerijska nafta dobrodošla iz več razlogov: krajša pot v primerjavi z drugini velikimi izvozniki nafte znižuje prevozne stroške, njena odlična kvaliteta, saj vsebuje nafta iz Nigerije znatno manj žvepla kot druge, pa znatno pocenjuje samo rafiniranje. V Evropo pa jo seveda usmerja tudi sama prodajna politika petrolejskih družb. Že od začetka gospodarskega izkoriščanja nafte je bila želja nigerijske vlade, /graditi lastno rafinerijo, ki bi s svojimi izdelki zalagala domači trg. Leta 1965 je začela obratovati domača rafinerija v kraju Alese-Eleme, 10 kn vzhodno od Pori narcourta, bila pa je v času državijanjske vojne močno posKudovana. Sama bo po obnovi mogla kriti domače potrebe le do leta 1973, ko jo bo treba ali znatno povečati, ali pa zgraditi novo. Iz strateško-političnih in gospodarskih vidikov bo vlada morda izbrala drugo varianto In postavila novo rafinerijo ali v samem Lagosu, ali * okolici Warri, ki leži sredi naftnih polj "Srednjega zahoda". Pri iskanju nafte so v Nigeriji naleteli tudi na bogate zaloge zemeljskega plina, ki pa so ga začeli gospodarsko izkoriščati šele leta 1963. Skoraj tri četrtine ga porabijo za proizvodnjo električnega toka, ostalo gre raznim industrijskim podjetjem v okolici Port Harcourta in na področju "Srednjega zahoda". Pričakovati pa je, da bo nizka cena zemeljskega plina privabila v bodočnosti še nove industrijske gradnje. Leta 1966 je industrija nafte skupaj z raznimi dejavnostmi v zvezi z njo, zaposlovala cca 10.000 ljudi, večinoma domačinov. Povsem jasno je, da pri državi kot kot je Nigerija, ki je leta 1968 štela že kar 60 ai-1 ionov prebivalcev, to le salo pomeni. V nasprotju z nekatariai na pr. arabskiai državami, ki jin je nafta takorekoč edini vir življenja, bo Nigerija še naprej ostala pretežno agrarna dežela. Kljub teau pa utegne nafta bistveno vplivati na njen gospodarski razvoj. To bo verjetno veljalo v prvi vrsti za Južno Nigerijo, kjer je na pr. v Port Harcourtu In okolici, pa v ae-stu Harri ter še kje, industrija nafte že danes priklicala v življenje tudi celo vrsto vzporednih terciarnih in kvartarnih dejavnosti, tako obrt, trgovino, gradbeništvo, promet, bančništvo in s tea bistveno poživila gospodarsko dejavnost teh pokrajin. T.Šifrer VI ri: 1. Schatzl Ludwig: Entwicklung der Erdölindustrie 1n Nigeria unter besonderer Berücksichtigung der Auswirkungen des Bürgerkrieges. Erdkunde, Bonn: Bd.XXIV (1970): 1. 2. Calendario \tlante de Agostlni 1969, Novara 1968. DRUŠTVENE VESTI Šestdesetletnica mag. Mavricija Zgonika Sredi oktobra so mariborski geografi na svojem občnea zboru z zamudo proslavili šestdesetletnico življenja mag.Mavricija Zgonika, profesorja na pedagoški akademiji. Skoraj neodpustno zveni, opravičilo, da nu voščimo med zadnjimi prav učitelji geografije. S tea seveda ne moremo jubilantu zmanjšati ugleda, ki ga ima v naši znanstveni, pedagoški in splošni kulturni javnosti. V opravičilo lahko navedemo, da je jubilantova fizična kondicija krepka, delovna vnema pa tako trdna, da mu ne bi niti najožji sodelavci prisodili "kisle" /jubilantov temin/ življenjske obletnice. Ni namen teh vrstic nadrobno razkladati bibliografijo 36 Zgonikovih dal s področja geografije. Tudi kot zgodovinarja ga naj predstavijo bolj poklicani. Vendar je cel« v kratke* sestavku težko predočiti njegovo stro» kovno fiziognoaiJo, ne da bi navedli najznačilnejša področja njegovega opusa. Prav gotovo ne zgrošlao, če ugotivao, da je bil njegov ustvarjalni polet nagnjen največkrat k pedagoški geografiji. Brez.njegovega aplikativnega dela si težko zaalšljaao geografsko vzgojo po načelih aoderne znanosti. Z njegovi« iaenoa so povezani šolski učbeniki, geografske čitanke, prakti-ku«l ter številni aetodlčni prispevki v geografskih in pedagoških časopisih. Hed fundaaantalna dela slow venske pedagoške geografije pa «ora«o šteti Nazornost v geografiji in Metodiko geografskega pouka. Zadnja je doživela celo prevod v srbohrvaščino, kar govori o njeni veljavi v jugoslovanske« «erilu. V vseh spisih pa čutiao širokega in obenea eksaktnega pisca, ki podaja tvarino strokovno natančno, aetodološko dog-nano in jezikovno popolno. Kakršen je v knjigah, tak je Zgonik tudi kot učitelj aladih generacij. Discipliniran do znanstvenih resnic in do saaega sebe zahteva disciplino tudi od svojih študentov. Če se je komu od njih to zdela pretirana formalnost, je spremenil svoje aišljenja, brž ko je v vlogi učitelja prestopil šolski prag. N1Č aanj poaeabno ni Zgonikovo raziskovalno delo na področju lokalne geografije. Začelo se je že pred vojno s študijo o Dravske« polju. Po osvoboditvi ga je pritegnila Dravska dolina s svojiai naglimi pokra j 1n-skiai transformacija«!. Ne preseneča nas konpleksno obravnavanje probleaov, saj je v skladu z njegovia konceptom enotne geografije. Poseben je njegov način obravnavanja problemov: v njem se odraža osebna nota, celo osebna prizadetost. Pokazal jo je tako pri evidentiranju Človekovih stvaritev pod planirano akuaulacijo za H[ kakor pri reševanju gorskih kaetij. Z besedo in peresoa je svareče opozarjal na stihijsko propadanje te izpostavljene slovenske pokrajine. Tudi delo Geografskega društva Slovenije ne bi potekalo uspešno brez krepke podpore profesorja Zgonlka. Ni še bilo zborovanja slovenskih geografov, na katere« ne bi prispeval iz zakladnice svojega bogatega znanja in talenta za prilagajanje tega znanja potre» baa šolske prakse. V njegovih rokah je tudi večletno vodstvo precej agilnega aktiva aariborskih geografov. Niti pri površnem orisu njegove osebnosti pa ne sae izostatl atribut širokega družbenega delavca. Bil,je vedno pripravljen prijeti za delo taa, kjer so bile potrebe največje. Ko je tik po vojni služboval v Koprskem priaorju, je z velikia idealizaoa razširjal knjige po slovenskih vaseh. Pozneje fla Je kot pedagoški svetovalec večkrat prebredel pohorske grebene podolgoma in poprek. Na številnih zasebnih in kolektivnih potovanjih si je nabral veliko popotnih vtisov In jih posredoval tudi negeografoa. Njegov prirojeni govorniški dar Je obilno pripoaogel k popularizaciji geografije. Kaj naj zaželiao jubilantu za v prihodnje, ko vidiao, da si je že saa naložil aabiclozne načrte? Želiao au samo dobrega zdravja in plodnega nnovanja, saj je delo njegova nuja in obenea užitek. B.Kert Kasno se spominjamo Finžgarjeve šestdesetletnice. Naj nam ne zameri! Čeprav z zamudo, «u k jubileju naš list In po njem vsi slovenski geografi prisrčno čestitamo z željo, da bi še dolga leta v zdravju in zadovoljstvu s tako vneno in uspehi kot dosiej dajal kot široko razgledan kartograf geografskia izsledkom vsebinsko in estetsko kartografsko podobo. šestdeset let življenja je le eden od mejnikov, ob katerem se za kratek čas ustavimo in pregledamo prehojeno pot. lo toliko bolj, Če je v njej zajetih polnih 'tO let aktivnega dela na strokovnem področju, kot jo to pri jubilantu. 17 Rodil se je v Bjelovaru 27. II. 1910. leta. Tam je tudi končal dva razreda osnovne šole, drugo šolanje pa je nadaljeval v Ljubljani. Odločil se je za tehniški študij in je leta 1930. na Tehniški srednji šoli v Ljubljani diplomiral na strojnem oddelku. Po nekajmesečni praksi v strojništvu si je izbral drugačno pot. Zaprosil je za mesto kartografa Geografskega inštituta v Ljubljani, ki se je izpraznilo s smrtjo Molfa Luckmana leta 1930. Po dve in pol - letne» volonter-stvu je bil nastavljen; na Univerzi je ostal do leta 1954., od takrat naprej pa je v Kartografskem zavodu SAZU. Pokojni prof. Melik je imel z izbiro FinJgarja srečno roko. Izbral je kandidata, ki je imel in kasneje razvil vse odlike, ki jih kartografsko delo zahteva: marljivost, natančnost, široko razgledanost, geografski čut in ne nazadnje tehnično izobrazbo, ki je tudi kartografu zelo dobrodošla. Finžgarjev kartografski opus je zelo obsežen, saj zajema okrog 1250 kartografskih izdelkov, od tega šest samostojnih kart in en relief, okrog 750 različnih kart med tekstom in kot priloge h geografskim razpravam, ca 90 diagramov, 50 profilov, 190 raznih skic, poleg tega pa še več ilustrativnega kartografskega gradiva h geografskim elaboratom za Sklad Borisa Kidriča. Omembe vredna je tudi njegova publi cistična dejavnost in sodelovanje pri opremi in organizaciji nekaterih pomembnih mednarodno-političnih razstav v času naše povojne borbe za pravičnejše nacionalne meje. Med samostojnimi deli je izdal karto Slovenske Krajine v merilu 1:150 C00, karto Prekmurja 1:150 0CC, šolsko karto Jugoslavije v merilu 1:2 000 0C0 (dve izdaji), avtokarto Jugoslavije, pregledni atlas kontinentov in relief Slovani je v merilu 1:100 000. K njim smemo šteti tudi 45 pomembnejših samostojni prilog, ki jih je izdelal za geografske razprave v revialnem tisku ali v samostojnih knjigah. Skoraj vse priloqe in tudi drugi ilustrativni kartografski prikazi v številnih Melikovih knjigah so njegovo delo; tako je tudi pri večini geografskih knjig, ki so izšle kot •Dela" SAZU, deset po številu. Skoraj izključno njegovi ali vsaj pod njegovim vodstvom izdelani so kartografski prikazi v prvih devetih zvezkih Geografske- Naši nagrajenci Julija I97U je prejel naš član dr.Anton Sore Slandro-vo nagrado, ki jo občina Celje podeljuje najuolj zaslužnim občanom za kulturo-prosvetno delo. Uobil jo je predvsem za svojo knjigo 'Geografija nekaterih delov celjske makroregije". Več o tej knjigi prinaša Geografski vestnik 1970. ga zbornika in velik del teh v Geografskem vestniku od št. 8 - 27. Veliko objavljenih prilog je izdelal po lastni originalni metodi, zato so še toliko pomemb nejše. V obdobju službovanja na Univerzi je naredil vse kartografske pripomočke za predavanja na katedri za geografijo, ki predavateljem še danes koristno sli ži jo. Finžgar se udejstvuje tudi v publicistiki. Po letu 1959. je v Geografskem obzorniku objavil več poljudnoznanstvenih člankov, od leta 1956. naprej pa se red no oglaša v Geografskem vestniku s prikazi in ocenaai novih geografskih kart, največ . oodročja Slovenije, in nekaterih tujih knjig o kartografi ji. Za poučni šolski filir je napisal scenarij "Kako nastane geograf ska karta", za RTV pa predavanje o napredku kartografije v svetu. Za geografijo je njegovo delo pomembno tudi na fotografskem področju, zlasti v kartografski reproduktiv-ni fotografiji. Sam in s sodelavci je zelo izpopolnil fotoreprodukcijo kart in drugih ilustrativnih geograf skih pripomočkov. Pod temi vidiki je organiziral geo-fotolaboratorij pri SAZU, v katerem je vzgojil dva la boranta in enega fotografskega mojstra. Zato ni sluča da vodi Finžgar od ustanovitve naprej Kartografski za vot^ in geofotolaboratori j SAZU. Kot karto ,r-. se je uveljavil tudi v novatorstvu. Tako; po osvofcod 'vi je konstruiral in sestavil panto-grafoskop, to ju optični aparat za spreminjanje meril) kart. V zadnjih nekaj letih se intenzivno ukvarja s Kontrolo in dopolnitvami krajevnih imen v SRS na jugoslovan ski topografski karti merila 1:5(TOOQ. Izredna razgledanost in poznavanje svetovne kartografske literature bi Finžqarja, po besedah pokojnega prof. Tolika, privedla v vrste honorarnih predavatelji na Univerzi, 'o mu je, žal, onemogočila bolezen. Vseskozi pa si naš jubilant uspešno prizadeva uvesti v našo, to je geografsko kartografijo sodobne metode de> la. Pri tem mu želimo *e nadaljr.ih uspehov. D.Keze Ob občinskem prazniku sept.1970 je občinska skupščina Mozirje podelila nagrado za znanstveno raziskovalno delo dr. Dragu Hezetu, višjemu znanstvenemu sode-lacu Instituta za geografijo SAZU v Ljubljani in bivšemu predsedniku ljubljanskega aktiva. Obema čestitamo ! 38 Ekskurzija mariborskega aktiva v severno Italijo V času od 24. - 26. septembra 1970 je priredil mariborski aktiv GOS strokovno ekskurzijo v severno Italijo. Bila je sestavni del študijskega programa, ki ga je v začetku leta sestavil upravni odoor. Poleg strokovnih predavanj smo si želeli za izpopolnjevanje članstva še dobro organiziranih ekskurzij. Tako smo lani organizirali dvodnevno ekskurzijo v Belo krajino in po dolini Cabranke na Snežnik. Ideja o ekskurziji v Italijo se na« je porodila nepričakovano lani na simpoziju za agrarno geografijo v Mariboru. Takrat je uspelo tovarišu predsedniku navezati stike z zastopnikom kartografskega inštituta Oe Agostini iz Novare. Od tedaj nismo več opustili misli na obisk kakega renomiranega kartografskega zavoda. Sprva smo kolebali med Hestermannovim zavodom iz Braunschweiga in inštitutom De Agostini iz Novare. Končno smo se odločili za Novaro, vključili pa smo v ekskurzijo ogled Gardskega jezera, Verone in slovenskega etničnega ozemlja na Tržaškem. Ekskurzija je bila kompleksne geografske narave z elementi zgodovine. Že sam prihod v Piemont je bil geografsko zanimiv. Znašli smo se v riževi deželi, "ki se pokrajinsko vendarle razlikuje od znane nam Lombardije. Ogled kartografskega zavoda De Agostini pa je v mnrslčem korigiral naša predvidevanja. V dobi elektronske tehnike smo pričakovali av.toai3tizirano pripravljanje in tiskanje kart. Samo tiskanje je kar se da posodobljeno, pri pripravljanju kartografskega gradiva pa je potrebno še veliko ročnega dela. Ugotovili smo, koliko drobnega dela, potrpežljivosti, vztrajnosti in risarske spretnosti je vloženo tudi v najsodobnejše atlasa in karte. Upam, da jih bomo znali poslej bolje varovati in ceniti. Med zaposlenimi preseneča močna prevlada moške delovne sile na delovnih mesfih, ki so primerna za ženske. Podrobnejšega ogleda Novare in Milana nismo imeli v programu. Zato nas je vodila pot nazaj čez Lombardi- jo, ki je zapustila v vseh bogate vtise. Impresionira-la nas je skrbna obdelanost zemlje in intenzivnost kultur, kar je vse daleč od socialne prahe. Ob robu mest smo vendarle opazovali zaraščenost zemljišč, ki so pripravljena za gradnje oz. za prodajo. Videli smo izreden napredek sodobnih industrijskih naprav brez tovarniških dimnikov. Ob Gardskem jezeru smo občudovali usklajenost človekovega posega v naravno okolje mediteranske oaze pod Tridentinskimi Alpami. Zaslediti ni bilo mogoče nobenega nasilnega spreminjanja narave, ampak zgolj kultivacijo naravnih bi okli matični h pogojev in zmožnosti. Prenočevali smo že v beneški Ve-roni, kjer smo prvi večer in drugo dopoldne podoživlja-li zgodovino od rimske dobe daTje. Pravo doživetje pa je bil zadnji dan ekskurzije, lam, kjer se je končala avtocesta, smo stopili na slovensko etnično ozemlje. Naša prva postojanka je bil Sti-van Devinski. Zaradi velikega prometa je zunanji videz naselja italijanski. Ob kontaktiranju z ljudmi pa smo vsi začutili, da je jedro zavedno slovensko. Otroci in odrasli so z nami pogumno govorili slovensko, v cerkvi pa smo slišali slovensko petje, ležko je razumeti, kako so se ohranili Slovenci na tej izpostavljeni točki in kako se vzdržujejo v času modernega prometa. Ob- ogledu neznatnih kraških izvirov Timava kar nismo mogli verjeti, da je bilo ob njem nekoč pristanišče. Pot nas je vodila čez slovenske vasi gore» njega Krasa: Mavhinje, Salež in Zgonik do Gornjega Repna. Tudi to ozemlje smo spoznali kot izrazito slovensko, vendar smo v njem srečevali tudi tuj element italijanskiH "esulov". Ostrmeli smo ob pogledu na številne vikende in rekreacijske objekte, ki so jih zgradili Tržačani v zadnjih desetih letih. Kako reže tuja infiltracija v slovensko nacionalno telo! Obisk slovenskega etničnega ozemlja na Tržaškem je bil za mnoge odkritje, saj je to-tisti del zamejske Slovenije, ki ga na poti v Trst in mimo njega navadno obidemo. Po splošnem mnenju udeležencev je bila ekskurzija nad vse poučna. Bila je to tudi prva večja ekskurzija mariborskega aktiva, ki so se je udeležili tudi geografi izven njegovega območja. R.Kert 39 Poročilo o geografskem krožku na celjski gimnaziji Geografski krožek je v šolskem letu 1969/70 nadaljeval s svojim del o».Sestajal se je vsakih štirinajst dni. Sestankov se je udeleževalo povprečno okrog 30 dijakov. Predsednica dijaškega odbora je Belak Zdenka iz 3b. Letos so bila na sporedu tale predavanja: FUrst Tanja in Tadina Elizabeta iz bivše 4a: 0 taboru mladih znanstvenikov na Cerkniškem jezeru Belak Zdenka, 3b: Poročilo o nagradni ekskurziji Pri- rodoslovnega društva na Pokljuko Pišek Silva, 4b: Tibetanci Stoblovnik Cvetka, 4b: Avstralija Miklavec Janja, 3c: Himalaja Sirsa Vladimir, 2d: Prometna in transportna revolucija Klemen Alenka, 3d: Japonci, 1. in 2. del Brečko Hi lena, 3b: Antarktika prof.Silvester Martin: Popotni vtisi iz Španije, 1., 2. in 3. del ^alej Bogdan, dopisnik "Dela" v Braziliji: Brazilija v besedi in sliki Popravek Or.Gams Ivan, univ.prof.: Kraški svet od Triglava do Peloponeza llovar Dušan, 4a: Popotni vtisi iz Catanije in Rima Teržan Drago, 4a: Hmeljarstvo v Savinjski dolini Skobrne Peter, 1d: Skrivnosti morja Pospeh Vlasta, 4d: Nerazviti predeli Slovenije Rožanc Valburga: Toplice in slatine v celjski turistič ni regiji Cede Andrej, 4d: Gozdarstvo in lesna industrija Nazar je Predavatelji so svoja predavanja ilustrirali z barvnimi diapozitivi, slikami in grafikoni. Za zaključek je geografski krožek priredil za vse predavatelje In stalne krožkarje strokovno ekskurzijo na Kozjansko. f!aš namen je bil spoznati nerazvite predele Slovenije. Ogledali smo si Podčetrtek, Harin-Zla-ke, Bistrico 6b Sotli, Sv.Gore, Brežice (Posavski muzej), Čateške toplice, Podsredo in Kozje. Z.Knez-šterbenc Zaradi tiskarske pomote je nastala v zadnji, to je drugi številki Geografskega obzornika, v članku Tabelarični pregled poglavitnih fizičnogeografskih elementov po prirodnogeografskih pasovih Zemlje, na strani 19 stvarna napaka. V tabeli pod naslovom "tropska aridna" (klima) navedeno vsoto letnih padavin 50-300 cm je popraviti v 5-30 cm. Tak popravek je logičen, če primerjate niže navedene podatke o transpiraciji . in vodnem odtoku. Pri istem članku je pod črto na strani 17 navedena beseda klimageografija, nakar sledi: "Ker je beseda klina grškega Izvora, ni razloga, da bi pisali klimogeo-grafija (podobno že ustaljeni besedi klimogram)". - Ko je bilo treba sloveniti tuje ime (v zbirki geografski učbeniki" je izšel eden najboljših učbenikov prof. dr.J.Bluthgena, Allgemeine Kliraageographie), sem se obrnil na uglednega slovenista za nasvet. Govorila sva predvsem'o varianti klimogeografija ali klimageografi ja. V smislu prve smo pri nas govorili o klimo-conalnih tleh, klimogenem reliefu, klimogramu itd. Ker sem dobil zagotovilo, da nI nobene osnove za pisanje klimogeografija, sem se odločil za rabo klimageografi ja. Po dobrohotnem opozorilu prof.dr.S.Ilešiča, da raba slovnično ni pravilna, sem se obrnil na klasične filologe na FF, ki menijo, da je pravilna raba klimatogeografija. I.Ga ins etol Celje tovarna arom in eteričnih olj etul ETOL Celje proizvaja arome za gospodinjstvo. Gospodinje! Zahtevajte receptne knjižice, ki Vam jih brezplačno nudi tovarna ETOL Celje. Fotolik Celje izvršuje vsa v fotografsko stroko spadajoča dela, tiskarske usluge ter prodaja fotografski material in fotoaparate po konkurenčnih cenah. Splošna vodna skupnost Savinja CELJE izvaja vsa hidrotehnična dela in projektira vse vrste projektov iz tega področja. TOVARNA NOGAVIC » POLZELA « ZA VSAKO PRILOŽNOST KVALITETNE NOGAVICE "POLZELA" Z ZAŠČITNIM ZNAKOM LASTOVICE. VSAK DAN NEKAJ NOVEGA £11 SPECIALIZIRANIH ODDELKOV PRIČAKUJE VAS OBISK VELEBLAGOVNICA CELJE S ta ne to va 1 Gostinsko podjetje „N A - N A " CELJE priporoča svoje obrate: kavarno -s lašč ičarno "Mignon", Titov trg, restavracijo, bife, slaščičarno "NA-NA", Stanetova ulica, gostilno "Pri turški mački", Gledališka ulica, bife "Dalmacija", Linhartova ulica in restavracijo "Koper", Prešernova ulica. Odlične kuhinje-izbrana vina ter solidna postrežba so odlike Gostinskega podjetja "NA-NA", Celjel TOVARNA AERO CELJE