NAŠA POŠTAGospod nrednik! ga in cingljanje cestnih sani nam je- Oglašam se kot zastopnik mladega vedno gorkeje pronicalo v kri. In potem rodu, ker spoštujem tradicijo in zasid- se ta dan, tepezni dan, nas dan: do bla- ranost in poslanstvo tega častitljivega in ženosfa so plapolala nasa srca. tako pomembnega lista. Prejsnji dan sem v meji narezal šib Ne vem, če boste lahko uporabili moje moJ* varno sknl pod posteljo. _ prispevke v mladinskem listu »Vrtcu«. Ce Spal sem na pol. Tnkrat sem pnzgal ne, pa naj bodo dokaz zanimanja in mla- l«č in pogledal na uro in še krepka tema dostnega dela je "ila zjutraj, ko sem ropotal po sobi Bog živi Vaše prizadevanje! 'Ve. ?agl° °Pravil- . , ,.,. ... Pozdravljeni! Zacel sem po vrsti mlatiti po odejah.. Stanko J. ^a' s0 ^ile predebele, domači so se na- pravili gluhe in zaslužil nisem nič. Dinar Sneg mi je dal Ie stric Jakob, ki sem ga našel Čudno skrivnosten je postal svei. Ves ˇ hlevu pri česanju, in sem mu prav po~ tih in umirien. Poln zrelega pričakovanja. steno stepel prah z zafajfane suknje. Tudi jaz sem čakal. Ali roke so drhtele, Jas Je zaspano mezikala s krmezljavimi srce je gorelo, oči so verno bliskale v ocmi, za nas pa je bil ze visok dan. nedočakanju. Vsako jutro sem se željno ,.po dvonšcih so lajah psi, vse poti so zazrl skozi okno. Ali bo, ali ne bo? bl!?. Polne. dece: Najrevnejsi m najboga- In sledniič je bilo. Brez suknje in bos tejsi sta si ta dan enaka m Bog ne daj, sem se tisto svetlo jutro zagnal skozi da bi kdo ostal doma. Tepezm dan je- vrata v beli svet. Zajel sem suhega snega S0^1^ }? najsvetlejši praznik za deco. in najrajši bi ga poliubil. Mahml sem jo k sosedovun in od tam Pot v šolo je bila moška, na pol prazne skupno z Gustkom in Jožkom k Zorjano- so bile dolgočasne klopi, nas pa je gospa yim m Korenovim in k ujcu in tetki m učiteljica imenovala iunake. Povestice k vsakemu hramu v vasi. Tu sem dobil smo brali in gledali in sanjali skozi okna. dmar tam dva, pri ujcu pet in teta mi Ko smo se predčasno vračali, se še po- Je cel° desetak stisnila. Pa to samo meni, šteno kepati nismo utegnili. Samo breg Gusteku m Jožku ne. in sanke so nam brnele po glavi. zepe sem imel polne krhljev in jabolk Svoje nizke sani sem že pred tednom — kruha sploh sprejemal nisem — in se prinesel s podstrešja. Stare so bile, a je bilo premalo prostora. Nahrbtmka pa močne in najbolj so šle med vsemi v vasi. nisem hotel vlačiti kot tisti, ki so tudi Do večnosti bi jih ne dal iz rok. P° .tr?u prosjacih za zemljami in slad- >Gustek, Jožek, na svidenje! In MiJka, korjem, kot da ne bi bilo v domaci vasi da prideš!« sem kričal sosedovim, ko smo za vse dovolj dobrega. se ločili, in drvel domov. Marsikje smo se čehi spopnjeli in si __ __ __ _; __ __ _ __ __ __ vse šibe polomili, potem jih pa drugim Pa smo bili skupaj. O, blaženi čas in jemali, ker smo morali pri vsakem hra- sveti breg mu ^no pustitL Pred nami se je kadilo, za nami se je Vriskali smo in rogovolili in kričali, da kadilo, ledeno je pihalo v obraz, snežinke Je b}'° veselje. so plesale, mi pa smo se vozili, vozili in A» opoldne je vas zamrla. kričali in bili toplo ožarjeni. Cepeli smo ob pečeh in preštevali in Vse je igralo in plesalo in mi smo se užiyali svoj zaslužek. Bili smo oblastno smejali, smejali in do same večnosti je razigrani, obenem nam je mehka otožnost držala naša svetla pot in v samo sveto le^a na srce: minil Je naš dan in leto je nebo je vodila naša mehka pot. dolgo, dolgo. Stanko J. V°zilj.s™° !e in vozili in z nami se Je Pripomba: Gornja dogodka si kar vozilo avljenje. Stanko J dobro °Pisal Tudi ° Pesmih ^ažeš precej -, v , daru, a zdi se mi vendar, da boš v ne- INas dan oezani besedi več dosegel. Zato le pridno Zajela nas je toplina božičnih svetkov beri mojstre naše besede; opazuj, kako se in prazniških dni. Belina sosedovega bre- izražajo in prisluhni govorici Ijudstoa. 127 Rešitve do 1. januarja 1942 na uredništvo »Vrtca«, Ljubljana, Ulica 3. maja št. 10. * , . Osem izžrebanih reševalcev dobi nagrade. .',..,.