140 let Papirnice Vevče
3. julija, pred praznikom borca, bo vevška papimica slavila 140-letnico
Začetefc ia rast aafte iadastrije papirja sta v glavnera zamisel in delo sloveMkega velepoKstaika w trgovca FMeUsa Terpinca, ki je 1.1840 kupi prl Vevčafc u iwm bregn L)nM}aaice oz. m nekakem polo-tok«, kl ga itim kokao tc reke, aUa za žtto fai ga preuredil v aehanizi-mo o^no. Za papMco, ki |o je Teipuc Muaeraval prizMati kar k otfrni, Je priM *> feauja tako, 4a je lcta 1842 orgauziraJ drnžbo, ki so fo Hf^i'i|»i <m mhb, tttovec is poMrtaafc Fnuc Galle, Fideliiev rf^rtejdarnar Vajentia Zcscfeko ia vekpMestmk Jožef Bischof, vsi tj.hl)Mf^. Ustaabvfli »liiBnllo poJfaeCtHmmko kraljeva pri-vitefinM Mehuftn tovaraa o|a, papiija ia barvnega lesa. Saraa pa-pMa Je dobUa iae po hUžafeai uselju Vevče.
Prvi papirni trak je stekel v vevški papirnici že leto dni po njegovi ustanovitvi, točno 24.
junija 1883. Zato krajani Vevč in Zg. Kašlja na ta dan vsako leto praznujejo svoj praznik.
Takrat je papirnica obratovala z enim papirnim strojem, sed-mimi holandci in s strojem za čiš-čenje cunj. Osnovna surovina za papir so bile tedaj cunje. Papir-nica je zaposlovala okoli 70 de-lavcev (skoraj polovica od tega žensk); razen nekaj tujcev — strokovnjakov so bili vsi doma-čini. Proizvedli so letno okoli 8.000 centov papirja, za kar so potrošili približno 13.000 centov cunj.
V razvoju Papirnice Vevče velja opozoriti na štiri spre-membe v lastništvu podjetja: 1. delovanje male družbe, ki jo je ustanovil in vodil Fidelis Terpinc (1842 — 1870); 2. gospodarje-nje delniške družbe Leykam — Josefsthal A. G. fiir Papier und Druck — Industria, Graz Wien (od 1870 do prevrata po I. sve-tovni vojni), ko obrati niso bili lastnina domačih delničarjev; 3.
Združene papirnice Vevče, Go-ričane in Medvode d. d. v Ljub-Ijani (od 1920 do osvoboditve), ko so proizvodna sredstva pri-padala slovenskim kapitalistom, in 4. Papirnica Vevče kot splošna družbena lastnina (od osvobodi-tve daljej.
Te štiri menjave so tudi dokaj točen odsev globokih gospodar-skih, političnih in drugih spre-memb v preteklosti naše družbe.
Od skromnega pomočnika v klasičnem mlinu za papir do so-dobnega delavca, člana delav-skega sveta in samoupravljalca, ki odloča o svojem delu, do-hodku in razvoju je dolga ra-zvojna pot. Odvisna je bila predvsetn od ekonomskih mož-nosti, ki jih je ustvarjal kapitali-stični družbeni sistem, od sploš-nega razvoja in seveda od na-čelne usmerjenosti in revolucio-namosti delavskih organizacij.
Preteklost vevškega delavskega razreda je dolga in svetla, saj se je trdno bojeval in prispeval zna-ten svoj delež h krepitvi delav-skega gibanja na Slovenskem. Pomemben je tudi delež vevških papirničarjev in krajanov v na-rodnoosvobodilnem boju; mnogi se iz boja za svobodo niso vrnili.
Dne 17. septembra 1950 je bil v Papimici Vevče izvoljeh prvi delavski svet. Danes je Papfrnica Vevče, v kateri združuje delo ok. 1300 delavcev, samoupravno or-ganizirana v pet temeljnih orga-nizacij združenega dela in de-lovno skupnost skupnih služb; je članica sozda Slovenija papir.
Delavci se prek sindikalne konfe-rence povezujejo v sedmih osnovnih organizacijah zveze sindikatov, sa-moupravno odločajo prek svojih de-legatov v sedmih delavskih svetih, in njihovih komisijah ter živijo tesno povezani (ta vez je bila močna ves čas razvoja z matično KS Vevče — Zg.
Kašelj in okolišem, iz katerega vev-ški delavci izhajajo).
Letna proizvodnja Papirnice Vevče znaša okoli 70.000 ton kvali-tetnih vrst papirjev in 3 milijone rolic tapet. Je eden pomembnejših izvoz-nikov v naši občini, saj je njen delež dosegel kar 39 c/c vsega izvoza naše občine. Letošnji proizvodni načrt predvideva več kot 40 % izvoza v 40 držav, predvsem na konvertibilno področje. Vevški delavci dosegajo pri svojem delu tudi v zadnjem času, ko je boj za preskrbo z osnovnimi su-rovinami vedno hujši, zelo dobre re-zultate, ki so plod izjemnih prizade-vanj in dobre strokovne usposoblje-nosti. V srednjeročnem obdobju na-črtujejo povečanje proizvodnje fine lesovine s tem, da bodo čimveč lesne mase pridobili sami s plantažiranjem.
Ob vsem proizvodnem in družbe-nopolitičnem delu pa Vevčani vedno najdejo čas tudi za zdravo športno rekreacijo in za raznovrstno kulturno delovanje.
VIDA BARTOL