Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja
Obiskovalci pridejo tudi iz Avstrije in Italije
Loški gasilci so imeli lani deset posredovanj
Franc Jelovšek: Slikar baročnega življenja in duha
Sladki
sirovi štruklji
PRODAMO
-	zazidljiva zemljišča, Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, komunalno opremljena do 30. 6. 2011.
Osnovni podatki:
-	23 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558 m2 do 1.828 m2;
-	16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m2 do 402 m2;
-	prodajna cena zemljišč: 170,00 €/m2;
-	celotni komunalni prispevek (soinvestira-nje + občina): cca 72,00 €/m2 zemljišča. Več informacij na naši spletni strani www. karo.si - lastne gradnje.
Hiša:
-	Domžale - MAČKOVCI, samostojna, mede-tažna, 278 m2, zemljišče 776 m2, l. 1985. PK-121 m2: garaža, shramba, kotlovnica, 3 pisarne, skladišče; VP-69 m2: vetrolov, pred-prostor, hodnik, kuhinja, jedilnica z dnevnim prostorom; medetaža - 54 m2: spalnica, 2 otroški sobi, kopalnica, WC; M-34 m2: hodnik, kuhinja, soba, kopalnica. Enosobno stanovanje v mansardi se uporablja kot samostojna enota s skupnim stopniščem. Klet
je urejena za poslovno dejavnost. Parcela je končna. Cena: 350.000,00 € Poslovni prostor:
-	Moravče, P + M, 650 m2, zemljišče 1.019 m2, l. 1996. V pritličju se nahaja vulkanizer-ska delavnica, 120 m2 s prehodom v tehnično trgovino 20 m2, tekstilna trgovina 120 m2 in gostinski lokal 65 m2, skupaj notranje površine v uporabi 325 m2. Gostinskemu lokalu pripada zunanji vrt, pokrit z nadstreškom. Mansarda, 325 m2 , je neizdelana, možnost izdelave stanovanjskih prostorov, 14 parkirnih mest. Cena: 650.000,00 €
Zemljišča:
-	Domžale - Škrjančevo, 638 m2, ravna, komunalno opremljena parcela, odlična lokacija, novo naselje družinskih hiš. Cena: 250,00 €/m2 Opis nepremičnine: 638m2, ravna, komunalno opremljena parcela, odlična lokacija, novo naselje družinskih hiš. Cena: 250EUR/m2
-	Moravče, zazidljivo, 929 m2, voda in elektrika ob parceli, možnost parcelacije na dve parceli, lepa lokacija z odprtim pogledom. Cena: 130,00 €/m2
Boris VODE s.p.
Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si
ALU in PVC
Stavbno pohištvo
ii^TigoAvto
Prod. BURNIK
Mengeš, Prešernova c. 3 Tel.: 01/729-68-70 E-naslov: menges.2485@trgoavto.si DEL. ČAS: od 8. do 18. ure, SOBOTA: od 8. do 12. ure
KOLESA MERIDA DO - 30% SKUTERJI SYM - GOTOVINSKI POPUST MOTORISTIČNA JAKNA 105,00 EUR LEDVIČNI PAS 19,00 EUR MOT. DEŽNA TUTA 42,90 EUR MOT. ČELADA LAZER 99,00 EUR TOMOS FLEXER 2011 905,04 EUR VEDNO NA ZALOGI REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA. MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
NOVO NOVO - SERVIS KOLES menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišča ...
Iščete delo ali potrebujete dodatni vir zaslužka?
Dobro plačilo za dobro delo za dobre ljudi!
Zelo uspešno mednarodno podjetje* tudi v Sloveniji širi svoje poslovanje. Potrebujemo nove sodelavce, ki bodo s svojim delom pomagali ljudem do boljšega počutja in bolj kvalitetnega življenja na vseh področjih. (V današnji gospodarski in družbeni situaciji mnogo ljudi potrebuje in išče rešitev za svoje težave. In rešitev poznamo mi.)
Spol, starost, izobrazba in delovne izkušnje ne igrajo bistvenega pomena, saj ponujamo izvrsten sistem izobraževanj. Na ta način zagotovimo potrebna znanja vsem, ki si tega želijo. Dokler pri opravljanju svojega dela začetnik ni samostojen, ga v uvaja in spremlja mentor. Dobro se zavedamo, da zadovoljni ljudje dobro delajo, zato načrt in obseg dela oblikujemo skupaj glede na zastavljene cilje vsakega posameznika, ki želi sodelovati z nami. Zato je naše delo izvrstno za vir dodatnega prihodka ob redni zaposlitvi ali kot osnovni vir prihodka.
*Podjetje trenutno posluje v 76 državah po celem svetu in je vodilno v gospodarski panogi wellnessa (zdravega življenja, zdrave prehrane). V svoji 31-letni tradiciji beleži vsakoletno rast - kljub svetovni gospodarski krizi. Ker se za to gospodarsko panogo napoveduje rast, so in bodo storitve v povezavi z wellnes-som zelo iskane. Pri nas se lahko izučite za osebnega wellness svetovalca, ki se kaže kot izvrstna izbira poklica.
Info:
SVETOVANJE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE s. p. E-naslov: zdravje.zabava@gmail.com Tel.: 031/702-772
ZGODBA Z NASLOVNICE
Fotografija je posneta na otroški maškaradi v Loki. Če uganete, kdo je oseba, oblečena v Arabca na fotografiji, pošljite ime po elektronski pošti na naše uredništvo.
Foto: VE
SODELUJTE V MENGSANU
Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: Članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter promocijski prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v formatih doc ali txt, brez vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg, tiff ali pdf formatu ter velikosti vsaj 1M. Dolžina prispevkov mora biti največ 2000 znakov z vštetimi presledki. V vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Hvala za vaš trud!
MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.men-ges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: men-gsan@menges.si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek, Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel. 01 7291190, artnne.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel. 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel. 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@menges.si; Naklada: 3000 izvodov.
Naslovnica: Otroška maškarada v Loki; Foto: VE
Več sonca ženskam in materam
Tokratni uvodnik začenjam s pohvalo društvom, ki so že imela občne zbore. Župan in oba podžupana si prizadevamo, da smo prisotni na večini teh, saj lahko le na ta način še bolje spoznamo, kakšno delo so opravila društva v preteklem letu. Po drugi strani pa damo s svojo prisotnostjo društvom vedeti, da jih pri njihovem delu podpiramo. Kot rečeno, pa na vse zbore, žal, le ni mogoče priti. Vendar za tiste, na katerih sem bil, lahko brez oklevanja rečem, da so bili vsi zelo kakovostno ter odlično pripravljeni. Prepričan sem, da tudi pri ostalih društvih, ki še niso imela občnega zbora, ne bo nič drugače. Še enkrat vse čestitke predsednikom za vodenje društev in pa seveda njihovim članom, ki kakorkoli prispevajo k uspešnemu delu društev. Prav slednja po mojem mnenju bogatijo družbeno življenje naše občine.
V mesecu marcu prihaja čas prebujanja narave in toplejših dni, s tem pa tudi več sonca. Sonce je tisto, ki nam daje (pre)potrebno pozitivno naravnanost ter energijo za uspešno delo. Tokrat še posebej več sonca podarimo ženskam in materam, ki v tem mesecu praznujejo svoja praznika. V tem času leta se vsakič nekoliko bolj intenzivno pogovarjamo o položaju mater oz. predvsem žensk v družbi. Še veliko je držav in družbenih skupnosti, v katerih življenje ni prijazno do žensk. V Sloveniji okolje za ženske in matere ni idealno, a vendarle menim, da niso povsem zapostavljene. Z aktivnim in uspešnim delovanjem na vseh področjih družbenega življenja ne nazadnje to tudi same dokazujejo.
Vsem materam, ženam in dekletom želim, da se naužijete veliko sonca, dobre volje in pozitivne energije za uspešno doseganje vsakodnevnih ciljev.
Bogo Ropotar, podžupan
Spoštovani g. Jože Brojan!
Res, da se je ga. Bernarda Aleš-Naca izpostavila s člankom, pa vendar ni edina, ki vidi in misli tako, povsem enakega mnenja nas je namreč veliko občanov. V članku Dobenska trikraljevska akcija je navedla zgolj dejstva,ki držijo in jim tudi Vi za čuda ne oporekate. O netranspa-rentnosti pobiranja in poti tovrstnih prispevkov (letos za Madagaskar?), o komercializaciji koledovanja, o bistvu članka, pa nič?!
Dobenski koledniki res ne prihajajo s položnico ali blagajniškim prejemkom v roki, nam pa dajo jasno vedeti, da je njihov poglavitni namen zbiranje finančnih sredstev. Ker vi osebno v članku niste omenjeni (saj nihče konkretno ni, beseda je o Cerkvenem načinu zbiranja denarja), ne razumem, zakaj ste tako žaljivo okarakterizirali osebo, o kateri v resnici ne veste nič. Vas je tako zelo motilo, ker je izrekla glasno kritiko na konkretno početje Cerkve in ste se zato spustili na osebni nivo, ki mu namerno ne namenim kakšnega pridevnika, ker Vas ne nameravam žaliti? Aleševa je s člankom le odgovorila na vsakoletni obisk ko-lednikov na njenih vratih, s čimer se je kvečjemu branila vsiljivosti, ne pa sama vsiljevala.
Še manj razumem, kaj ima trikraljevska akcija opraviti z župnijsko Karitas, ki vendar deluje bolj transparentno. Čeprav smo lahko tudi glede tega načina zbiranja v dvomih - tudi glede na izjavo, ki jo je dal nekdanji finančnik MB nadškofije Mirko Krašovec (povzemam): Zavedamo se, da v preteklosti nismo vedno ravnali tako, da bi bilo "očitno", da je naše poslanstvo izključno v službi oznanjevanja, izobraževanja in socialno-karitativnega poslanstva
In posledica so številne stiske opeharjenih ljudi. In da ne omenjam »domnevnih« 800 mio EUR dolga MB nadškofije, ki je za reševanje svojih finančnih holdingov žrtvova-
la nenazadnje tudi denar svojih vernikov in premoženje karitativnih ustanov! Ne upam niti pomisliti, da je takih primerov še.
Naj se vrnem, moja družina vsako leto daruje trem kraljem, ki nepovabljeni pridejo k nam, čeprav poznajo našo versko neopredeljenost, nam potem vsiljujejo pisanje po vratih ^ in za nameček »nas« (Cerkev je tista, ki deli ljudi na vaše in naše, ti pa bijejo tudi vojne zaradi verskega sovraštva in nestrpnosti), ker mislimo enako kot avtorica članka, potem Vi opominjate, da nimamo prav nobene pravice vsiljevati Cerkvi svojih naukov! Le kdo komu kaj vsiljuje?
Kaj pomeni biti sočuten, radodaren in kako pomagati ljudem v stiski, vem in znam zelo dobro, to uspešno prenašam tudi na svoje tri otroke! Pravkar sodelujem zelo aktivno v humanitarni akciji za pomoč dekletu, ki je po avtomobilski nesreči ostala tetraplegik. Dobrodelni koncert zanjo je bil v dvorani Španski Borci. In Bernarda Aleš-Naca, ki ste jo Vi javno očrnili kot ozkosrčno, navdano z napuhom, neplemenitega srca,se je - ne boste verjeli -tudi tokrat nemudoma, med prvimi zelo aktivno odzvala, za kar sem ji zelo hvaležna, ker je tudi z njeno pomočjo akcija bila zelo uspešna!
Tudi preprosti in dobrosrčni ljudje, ki nismo pripadni (obremenjeni) krščanski veri, smo lahko plemeniti in na transparenten način dobrodelni, pa četudi svoji dobrodelnosti ne dajemo tako zvenečih imen, vanjo ne vključujemo kar vseh po vrsti in se ne poslužujemo tako odličnih in zanesljivih marketinških potez kot Cerkev.
Brigita Herjavec
Dobenska trikraljevska akcija
Spoštovani prebivalci Dobena, naj se vam najprej zahvalim za vse vaše darove in lepe želje, ki ste jih namenili tudi letošnjim kolednikom. Nisem se imela namena zahvaljevati, še posebej, ker to vsako leto znova na preprost način v Mengšanu sporoči g. Tone Hribar, ki je animator koledovanja. No, kakorkoli, zdi se mi, da pozdrav treh kraljev s svojim blagoslovom in stiski rok naredijo poseben vtis v živo, ko se srečamo na vaših domovih.
No, čisto povsod pa tudi ne. Ker smo letos že šestič po-romali po vasi, vemo, da od prejšnjih let pač v par hiš ne smemo. Hoteli smo samo dobro, ampak situacijo razumemo, spoštujemo njihovo prepričanje in njim našega programa ne vsiljujemo. Vse lepo in prav.
Oglašam se pravzaprav na nestrpno pismo gospe Bernarde Aleš - Nace, ki je v zadnji številki Mengšana natresla nekaj svojih pogledov na dobensko trikraljevsko akcijo in nekaj svojih trditev povedala precej dvoumno. Kot na primer to, da zelo rada sprejme kolednike, hkrati pa v isti sapi očita, da pridejo ravno takrat, ko je človek doma. Ježešmarija. Še preden smo uspeli pozvoniti in pozdraviti ter voščiti praznike, se je glasno zadirala, da za Afriko ne da nič. Potem nas je ponovno preglasila, ko je precej glasno iskala moža in drobiž, če ga ima. Na vprašanje glede sladkarij smo ji objasnili, naj se ne napreza še s tem, ker res niso nujne, pa nas je najbrž narobe razumela glede na zapisano. Od nekod je le zbrala nekaj kovancev in jih ihtavo spustila v skrinjico ter dodala, da je to za kralje in
ne za Afriko. Ker smo se na hitro poslovili, vam moram, gospa Naca, sporočiti naslednje. Da veste, da denarja ne zbiramo zase, zato bo tudi vašega vesel eden od misijonarjev, katerim bodo letos razdeljena sredstva (preberite letak, ki smo vam ga pustili), lahko verjamete. Z vsakim malim darom se da delati velike čudeže. Je pa res, da ne izstavljamo računov za izkazane darove, ne hodimo naokoli s POS terminali, nimamo niti seznama s spiskom ljudi in darovanimi zneski. Zaupanje in spoštovanje vseh ljudi je več vredno kot katerikoli spiski, ki bi po mojem prinesli le tekmovalnost med sosedi na eni strani, na drugi pa nelagodje in celo ponižanje. Bog vidi vsak naš dar. Čeprav smo Kralji, za nas šteje vsak cent, voščili in zapeli pa smo povsod enakovredno, ne glede na dar. In edino to je prav in ima smisel. Glede tistega, da bi bili vi prav razumljeni pri odraslem spremstvu, ker da so otroci pač premajhni, pa vam moram reči samo to, da še preden sem jaz njim karkoli hotela reči, je bilo njihovo mnenje tako jasno in iskreno, da, oprostite prosim, presega stopnjo vašega razuma. Devetošolci pač niso več otročički, prav v teh dneh se odločajo za svoj poklic in morajo že kar veliko vedeti in razumeti, če hočejo v življenju kaj postati in doseči.
Pravite, da cerkev s to akcijo na agresiven način zbira denar in se sprašujete, zakaj ga ne razdelijo kar malim
Slovenčkom, prizadetim v poplavah, potresih ipd. Glede agresivnosti naj si ljudje ustvarijo svoje mnenje, glede ja, žal tudi velikega števila obubožanih Slovencev, pa, gospa Naca, obstaja 1001 možnost. Kako, kdaj, zakaj, s kakšnim zneskom in v kateri namen, to je le nekaj vprašanj, na katera si zmeraj odgovarja vsak sam s svojimi zmožnostmi. Trije kralji in jaz osebno smo že s tem, ko smo se podali na pot, tudi nekaj darovali in tako naredili prvi korak. Ker verjamemo in upamo, pa čeprav ne vidimo obdarovanih (pač nismo nejeverni Tomaži), nam je vsako leto toplo pri srcu, ker akcija v številkah in besedah obrodi sadove in iskrice v otroških očeh povedo vse. Verjemite.
Ker ste svoje pismo tako lepo začeli z obrazložitvijo praznika treh kraljev in starih običajev, bi bilo krasno obuditi vsaj petje vaških fantov po hišah. Morda pa bo na novoustanovljeno TD Dobeno ugodilo željam in presenetilo v tej smeri. Ker vem, da se petje in hoja od hiše do hiše še kako rada časovno razvleče, bi jih bila jaz osebno, skupaj s skromnimi jaslicami, pripravljena čakati vse do svečni-ce. Pa srečno.
Ana Jernejčič, Dobeno
Skupinski vodovod Krvavec - Mengeš
Vodovod Krvavec je bil zgrajen pred približno 50 leti. Poleg vasi in naselij pod pogorjem Krvavec je oskrbel tudi celotno Občino Mengeš s pitno vodo. V Občini Mengeš je bilo pred 50 leti približno 6.000 prebivalcev. Takrat se je predvidevala poraba v Mengšu po 200 litrov vode na dan, v ostalih krajih občine pa po 150 litrov na dan na prebivalca. K temu se je prištelo še 10 % izgube vode iz omrežja ter prištelo tudi večje posebne potrošnike v tovarnah in večjih posestvih ter dodalo še potrebne količine vode za oskrbo tovarne Lek v Mengšu, predvsem le za oskrbo s pitno vodo.
Iz glavnega dovodnega cevovoda priteka v Občino Mengeš med 25 in 30 litri vode na sekundo (po nekaterih podatkih celo do 33 l/s). Za nadaljnji izračun dotoka vode v mengeško občino vzamemo 25 l/s.
V Mengšu sta zgrajena tudi dva vodohrama (na Gobavici 500 in na Zečku 200 m3, prigrajenih pa je bilo še dodatnih 200 m3 k vodohranu Mengeš. V zadnjem obdobju je bila v Mengšu pri bivši opekarni zgrajena tudi vrtina-vodnjak s črpalko, ki daje od 5 do 10 l/s vode direktno v omrežje vodovoda.
Ob predpostavki, da se vsa voda, ki priteka izpod Krvavca in iz vrtine pod Zečkom, porabi za oskrbo prebivalstva (Lek ima zgrajen svoj vodnjak-vrtino, kar naj mu zadošča za oskrbo) in če računamo, da ima Občina Mengeš sedaj
približno 8.000 prebivalcev, je poraba in oskrba vode sledeča. Poraba vode znaša 8.000 x 220 = 1.760.000 litrov na dan oz. 1.760 m3. Dotok vode iz vodovoda znaša 25 x 3.600 x 24 = 2.160.000 litrov na dan. Posebnih potrošnikov, razen Leka, skoraj ni, zato dotok vode izpod Krvavca danes povsem zadošča in pokriva vso potrošnjo prebivalstva.
Če računamo bodoče povečanje prebivalcev v Občini Mengeš na zaokroženo približno 10.000 ljudi, bo potreba po količini vode povečana na 10.000 x 220, to je 2.200 m3 na dan. Dotok vode iz krvavškega sistema v Mengeš znaša 2.160 m3, iz vrtine pod Zečkom pa 432 m3 na dan.
Ob izračunu, da intenzivna poraba vode traja 16 ur v enem dnevu, bo v tem času poraba znašala 10.000 x 220 = 2.200 m3, potrošnja pa se bo pokrivala iz naslednjih dotokov in rezerv: 25 x 3.600 x 16 = 1.440 m3 + 5 x 3.600 x 16 = 288 m3 oziroma skupaj: 1.728 m3. Razliko do 2.200 m3 se krije iz vodohranov, ki bo z volumnom 700 oz, 900 m3 povsem zadoščala za vsakodnevno porabo.
Porast prebivalstva bo nastajal postopoma, to je v več letih, zato bo v tem času nujno zgraditi še nove vire vode, to je iz vrtin-vodnjakov ali pa zagotoviti iz drugih vodovodnih sistemov.
Ivan Zupan
Pomladansko urejanje in vzdrževanje
v ■ I
čistega okolja
Urejena, čuvana in čista narava ter naše okolje je sestavina kakovosti našega življenja. Čisto in zdravo okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa za urejenost in čuvanje okolja ne skrbimo dovolj. Vendar se večina ljudi vse bolj zaveda, kako pomembno je urejeno okolje za kakovost življenja, in vse več prebivalcev Slovenije se zavestno in organizirano vključuje v prizadevanja za urejeno okolje. Temeljno načelo je: vsak naj z medsebojnim sodelovanjem poskrbi za urejenost, predvsem v svojem okolju in v širšem prostoru.
V Občini Mengeš bo Čistilna akcija 2011 od 9. do 16. aprila.
S temi uvodnimi stavki vas pozivamo na čistilno akcijo, ki bo letos potekala v dveh delih. V Občini Mengeš že dolga leta skrbimo za to področje, saj se zavedamo pomena našega čistega okolja. Občina Mengeš in Turistično društvo Mengeš tudi letos vabita vsa društva in posameznike, da se priključijo našim skupnim prizadevanjem.
Podroben razpored za društva je že narejen, pozivamo pa vse posameznike, da se bodisi vključijo v čistilne akcije društev ali pa se pridružijo skupni delovni akciji. V Občini Mengeš bo ČISTILNA AKCIJA 2011 od 9. do 16. aprila 2011.
V ta namen in v tem terminu bodo postavljeni zabojniki, in sicer na naslednjih lokacijah:
•	Dobeno: pri kmečkem turizmu pri »Blažu« in Ručigajevem studencu;
•	Loka: pri mostu in kamnitem mostu;
•	Topole: pri gasilskem domu;
•	Mengeš: v Pristavi, pri Cegvenškem bajerju, na parkirišču za Zdravstvenim domom, pri trgovini Mercator, ob razbremenilniku Pšate na Staretovi ul. in na ploščadi ŠD Partizan.
Po potrebi bomo dodali še kakšno lokacijo. Vreče za odpadke in zaščitne rokavice se bodo dobile od 4. do 8. aprila 2011 na občini Mengeš v času uradnih ur, pri Borisu Kavčiču.
Občina Mengeš in TD Mengeš pa posebej opozarjamo na skupno čistilno akcijo. V soboto, 16. aprila 2011, ob 8. uri, se bomo zbrali pri Lovski koči v Mengšu. Čistili bomo širše območje Cegvenškega bajerja. Zaključek bo pri Lovski koči v Mengšu.
Pričakujemo tudi udeležbo ostalih občanov ter vseh, ki so že sodelovali na drugih akcijah. Vreče in zaščitne rokavice za skupno akcijo boste dobili na izhodiščni točki, ostali, ki ste jih dobili za tedensko čiščenje, pa jih prinesite s seboj.
Na koncu naj že zdaj opozorimo na nevarnosti, ki pretijo pri takem delu, zato naj bosta zaščita in previdnost z roko v roki na vsakem našem koraku.
Jože Vahtar, Občina Mengeš in Franc Zabret, Turistično društvo Mengeš
Vsem materam in ženam
čestitke ob 25. marcu, materinskem dnevu.
Zupan Občine Mengeš Franc Jerič
Vandalizem v športnem parku Mengeš
V športnem parku Mengeš so bili sredi meseca februarja ponovno na delu vandali in povzročili za približno 400 EUR škode. Tokrat so se spravili na drevesa v drevoredu in jih nekaj z ostrimi predmeti poškodovali, eno drevo pa celo posekali.
Občinska uprava
Uredimo žive meje
Zaradi večkratnih opozoril občanov o nepreglednosti določenih odsekov cest in križišč občinskih cest zaradi razraščenosti vejevja ali preširokih in previsokih živih mej podajamo kratko obrazložitev.
Odlok o občinskih cestah (Ur. v. OM, št. 7/99) v 24. členu opredeljuje, da je prepovedano začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del (postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
Za pregled in nadzor stanja občinskih cest in drugih javnih površin je pristojna občinska služba za vzdrževanje in medobčinski inšpektorat. Inšpektorat je v letu 2010 že iz-
vajal opozarjanje lastnikov živih mej, ki so bile razraščene na cesto oz. predvsem na pločnik, da se ustrezno uredijo. Občani so v večini primerov opozorila upoštevali.
Vse občane ponovno pozivamo in naprošamo, naj pri spomladanskem urejanju lastne okolice upoštevajo zgoraj navedena dejstva in naj pri zasajanju živih mej upoštevajo "pregledni trikotnik", ki vsem udeležencem v prometu omogoča lažje vključevanje vozil na cestišče, oz. naj žive meje, ki so že posajene neposredno ob javni poti, redno vzdržujejo - obrezujejo, da se žive meje ne razraščajo na cestišče, pločnik itd. ter s tem omejujejo gibanje, preglednost in varnost udeležencev v prometu.
Občinska uprava
Obiskovalci pridejo tudi iz Avstrije in Italije
Mengeška marela je dolgoletna prireditev, ki dela Mengeš prepoznaven v slovenskem glasbenem prostoru. Za program in izvedbo skrbi Mengeška godba z vsemi svojimi člani. V vseh letih prirejanja tega osrednjega glasbenega dogodka je ta rasel in se prilagajal svojim zvestim obiskovalcem. Kako se je Mengeška marela razvijala, smo se pogovarjali s predsednikom Mengeške godbe Dejanom Kovačem.

Pomen prireditve Pod mengeško marelo se kaže že s tradicijo. Bila je prva in največja narodno-zabavna prireditev v Sloveniji.
Kako bi nekomu, ki prvič sliši za Mengeško marelo, razložili, zakaj sploh gre?
Mengeška marela je tradicionalna na-rodno-zabavna prireditev, ki poteka v živo. Organizator in vodja prireditve je društvo Mengeška godba. Na prireditvi nastopajo narodno-zabavni ansambli, katerih vsaj en član je član Mengeške godbe, kar je posebnost prireditve. Zanimivost je tudi, da Godba skupaj z nastopajočimi gosti zaigra vsaj eno skladbo. Danes zaradi pestrosti programa vabimo tudi različne goste na različne teme. Te so običajno pokrajinsko obarvane. Do sedaj smo gostili glasbenike z Gorenjske, Štajerske, Dolenjske z Belo krajino, Pomur-ja in Koroške.
Mengeška godba je tradicionalna prireditev. Kaj je njen namen?
Promocija mengeških ansamblov,
glasbenih izvajalcev, glasbe in širjenje glasbene kulture je naš osnovni namen. Hkrati pa nam dogodek pomaga zbirati finančna sredstva za delovanja društva.
Kdo si je prireditev izmislil?
Glavni idejni vodje so bili Mengšani Ivan Sivec, Lojze Pišek in Franc Kompare.
Skoraj 30 let neprekinjenega nastopanja Mengeške marele je pohvale vredno in kaže na pomen glasbe v Mengšu. Kakšna je bila življenjska pot prireditve?
Pomen Mengeške marele se kaže že s tradicijo. Bila je prva in največja narodno-zabavna prireditev v Sloveniji. Simbolično se je njen polet začel ob 100-letnici Mengeške godbe leta 1984. V začetku je bilo tudi do pet ponovitev koncerta, ki so se zvrstile v
dveh dneh. Zaradi velikega zanimanja so bile karte takoj razprodane. Prišlo je do 2.000 ljudi. Danes sta običajno dve predstavi, ki jih obišče skupaj 700 obiskovalcev. Res je manj zanimanja kot v preteklosti. Temu botruje tudi dejstvo, da je bila to včasih edina takšna prireditev, danes pa je vsebinsko podobnih zelo veliko. Čeprav lahko trdim, da Mengeška marela po kakovosti bistveno odstopa od drugih.
V čem se kaže ta kakovost vaše prireditve in glasbenih izvajalcev?
Mengeška marela je najbolj kakovostna revija pri nas, ki se kaže v igranju v živo. Nastopajo predvsem znani glasbeniki in ansambli. Letos so med drugimi izstopali Štirje kovači (s 56-letno tradicijo najstarejši ansambel pri nas), Alpski kvintet in Veseli Begunjčani.
Letos je bila prireditev v Kulturnem domu. Je tako vsako leto, že od vsega začetka?
Večinoma je bila v Kulturnem domu. Res pa se je, a samo enkrat, odvijala v dvorani zdajšnje Harmonije.
Ste zadovoljni z letošnjo izvedbo?
Seveda. Bilo je zanimivo. Nastopalo je 46 naših članov in gostujoči glasbeniki. Letošnja tema je bila Koroška, skupaj z ansamblom Štirje Kovači in koroškim kantavtorjem Milanom Kamnikom. Po prireditvi je bila zakuska in družabno srečanje, ki trajalo do jutranjih ur.
Kako nastaja prireditev? Verjetno je vanjo vloženega veliko truda.
Priprave se začnejo že tri mesece pred dogodkom. Običajno se po novoletnem koncertu določi program in se vadi do prireditve. Pomembno se je pravočasno dogovoriti z nastopajoči-
»
POD MENGEŠKO MARELO
mi, sponzorji, poskrbeti za promocijo in podobno. Zadnja leta nam veliko pomaga Turistično društvo Mengeš s postavitvijo scene. Ta nastane v enem dnevu, v soboto pred prireditvijo, ki se odvija zvečer. Včasih se je prireditev potegnila tudi v nedeljo.
In kakšna je vaša vloga predsednika društva pri izvedbi prireditve?
Dela s pripravami je res veliko. Določiti je bilo potrebno naloge članov, vzpostaviti organizacijo in razdeliti odgovornosti. Letos sem jaz skrbel za sponzorje. Bilo jih je 43, kar kaže, da je prireditev še vedno zanimiva za oglaševalce, ki so pogosto, moram priznati, tudi ljubitelji naše glasbe.
V Sloveniji je res veliko ljubiteljev vaše glasbe. Kdo so ti, od kod prihajajo?
Obiskovalci pridejo od vsepovsod, iz cele Slovenije. Celo iz Avstrije in Italije. Alpski kvintet zelo radi poslušajo prav Avstrijci. Letos smo med drugimi imeli goste iz Srbije, ki so vrnili septembrski obisk našega društva pri njih. Zagotovo pa je na Mengeški ma-reli med obiskovalci res precej stalnih.
Bi lahko rekli, da je že dosegla zenit, svoje zlate čase?
Že. Zlati časi so bili v 90. letih, ko je bilo zanimanje in obisk največji. Poplava prireditev je zmanjšala zanimanje za našo Marelo.
Toda kljub temu že snujete načrte za prihodnje leto?
Za naslednje leto so načrti še odprti. Je veliko idej in predlogov. S pokrajinami ne bomo več nadaljevali in je tako tematski del prireditve še odprt. Odločitev o tem bo padla konec leta in bo odvisna od mnenja vseh naših članov. Zagotovo pa si vseskozi prizadevamo za dober program, ki bo ljudem všeč. Rad bi pa poudaril, da bi dober program potreboval tudi primerno domačo dvorano za 700 do 800 obiskovalcev.
Kdo je Dejan Kovač?
Dejan je rojen leta 1968 v Ljubljani. Danes živi v Domžalah. Dela v svojem servisnem ateljeju Servis pihal sredi Domžal. Izučen je za veterinarskega tehnika in deset let je delal kot veterinar. Zadnjih deset let dela v svojem podjetju in se ukvarja s servisom pihal. Je oče dveh fantov, Nejca in Vida, in je srečno poročen z Ireno z Vira. Najmlajši Vid gre po očetovih stopinjah. V Glasbeni šoli Domžale obiskuje glasbeno pripravnico od petega leta dalje, starejši sin pa je navdušen košarkar in športnik. Kovač je predsednik Mengeške godbe od septembra leta 2009, ko je nasledil Lada Kosca, v godbi pa igra klarinet.
Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik
27. prireditev Pod mengeško marelo je uspela
V soboto, 19. februarja 2011, je bilo v Kulturnem domu v Mengšu spet veselo, saj je potekala že 27. tradicionalna narodno-zabavna prireditev Pod mengeško marelo. Na sporedu sta bili dve predstavi. Letos smo spoznavali Koroško, poslušali njeno značilno narečje, glasbo ter okušali njene dobrote.
Za uvod je Mengeška godba zaigrala Koroško koračnico, nato pa je skupaj s Harmonikarskim orkestrom KD Mihaelov sejem Mengeš zaigrala in zapela Mengeško. Z Gorenjskega konca nas je obiskal ansambel Veseli Begunjčani, v katerem igra naš godbenik, klarinetist Robi Požar. S seboj so pripeljali novo pevko ter pevca, ki jima je krstni nastop odlično uspel. S kitaro in orglicami, ter besedili v koroškem narečju, nam je skupaj z godbo zapel koroški pevec zabavne glasbe Milan Kamnik. Z neverjetno energijo in uspešnicami, kot sta Kam le čas beži, Rženova Tinka in druge nas je razveselil legendarni koroški ansambel Štirje kovači. Z avstrijske koroške, iz kraja Železna Kapla, je prišel pevski Kvintet bratov Smrtnik, ki je lansko leto praznoval 25 let delovanja. Za kulinarično in turistično predstavitev Koroške je poskrbela Ekološko-turistična kmetija Lešnik iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Na odru je vse skupaj odlično predstavil njihov sin Andrej Javornik in
nam na harmoniko zaigral venček koroških pesmi. Marela se je tradicionalno končala z vižami ansambla Alpski kvintet. Skozi celotno prireditev nas je popeljala priljubljena voditeljica z radia Veseljak, Tanja Vidic, za humor pa je poskrbel Koruzni Gašper. Godba je svoj standardni nastop popestrila s priredbami skladb, ki smo jih izvedli v kombinaciji s posameznimi gosti. Kot solistka na pikolu se je tudi tokrat predstavila Andreja Marčun.
Poleg domačih poslušalcev je koncert obiskalo tudi kar nekaj gostov iz tujine. Poslušat so nas prišli iz sosednje Avstrije in naši prijatelji iz Srbije, pri katerih smo jeseni gostovali. Še posebej pa nas je presenetil in razveselil obisk gospe Violete Ruparčič, potomke slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike.
Besedilo in foto: Maja Keržič, Mengeška godba
Poslušat so nas prišli iz sosednje Avstrije in naši prijatelji iz Srbije, pri katerih smo gostovali jeseni.
Pod mengeško marelo iz Amerike
Udeleženka iz najbolj oddaljenega kraja 27. prireditve Pod mengeško marelo je bila zagotovo gospa Violeta Ruparčič iz Pittsburgha, zvezna država Pensilvanija, ZDA. Je hči slovenskih staršev, rojena v Ameriki. Zelo rada ima slovensko narodno-zabavno glasbo, slovensko pesem in nasploh vse, kar je povezano s slovensko kulturo. Zelo dobro govori slovensko. V Slovenijo se vrača že 50 let, v povprečju enkrat do dvakrat letno.
Na radijski postaji nacionalnosti v Pittsburghu vodim tedensko oddajo, v kateri predvajam slovensko glasbo.
Ali je bil Vaš obisk prireditve le naključje?
Odkar je Slovenija samostojna, se vsako leto v februarju udeležim Prešernove proslave v Ljubljani. Letos sem svoj obisk nekoliko podaljšala, da sem lahko prišla poslušat še Mengeško marelo, na kateri sem že tretjič. Zanjo sem pred leti izvedela po naključju.
Očitno vam je Slovenija zapisana v genih. Kaj Vam pomeni slovenska glasba?
Da, slovenska glasba mi predstavlja predvsem vez z domovino mojih prednikov. Sem pevka v tamburaškem ansamblu. Na radijski postaji nacionalnosti v Pittsburghu vodim tedensko oddajo, v kateri predvajam slovensko glasbo in povem kaj o slovenskih praznikih ter navadah. Oddaja Pesmi in melodije s prelepe Slovenije je na sporedu vsako soboto popoldne, vendar jo lahko v Sloveniji poslušate le preko internetne povezave: www.slovenia. wedo810.com.
Vam je bila prireditev Pod mengeško marelo všeč?
Ja, seveda. Spet sem dobila mnogo novih posnetkov, s katerimi bom obogatila svojo obširno zbirko in jih bom predvajala v svojih naslednjih oddajah. Ena od njih bo zagotovo posvečena prav današnji prireditvi. Upam, da se vidimo tudi naslednje leto.
Maja Keržič
Častitljivih 90 let
Gospa Zora Lenassi se je rodila staršema Avguštinu in Ani Povše 18. februarja 1921 v Ljubljani. Oče je bil mizar, mama pa delavka v Tobačni tovarni. Ima še leto in pol starejšo sestro Magdo.
Po končani osnovni šoli se je izučila za šiviljo. Večkrat je pripovedovala, kako ji je bilo težko kot vajenki, ko je morala pri mojstrici poleg šivanja opravljati še vsa gospodinjska dela. Ni ji bilo lahko.
Že med vojno je spoznala bodočega moža Stanislava, vendar sta se zaradi težkih povojnih razmer poročila šele po vojni oktobra 1948. Z Viča se je preselila k možu v najeto stanovanje pri Tobačni tovarni, kjer sta živela skupaj z moževimi starši. Leto po poroki se jima je rodil sin Roman, čez tri leta pa še hčerka Irena.
Do rojstva hčerke je delala kot uslužbenka v knjigarni, nato pa je ostala doma in skrbela za družino. Rada je kaj zašila sorodnikom in prijateljem ter pazila na otroke. Konec šestdesetih let se je z družino preselila v stanovanje za Bežigrad. Sin in hčerka sta se kmalu nato poročila in se odselila. Z možem sta v stanovanju ostala sama in se veselila obiskov otrok in petih vnukov.
Zadnja leta bivanja za Bežigradom je skupaj z negovalko Rado skrbela za težko pokretnega moža. Ko je postajala vse bolj dementna, so ju z možem prijazno sprejeli v dom starejših občanov v Mengšu. Zdravstveno stanje ji ne dopušča, da bi se v polnosti zavedala, da se je njena družina povečala še za osem pravnukov. Vsekakor pa je vedno vesela vseh obiskov in dobre volje - takšna kot je bila vse življenje.
Besedilo in foto: Barbara Vesel, univ. dipl. soc. del.
Praznovanje Zore Lenassi v domu starejših občanov v Mengšu je bilo zelo prijetno.
v
Častniško veteranski ples in vojaško strokovno srečanje
V decembru, drugi petek v mesecu, smo častniki organizirali častniško veteranski ples v Gostišču Kovač na Količe-vem. Zabavala sta nas ansambel Prijatelji iz Moravč in znani igralec, humorist in šaljivec Konrad Pižorn - Kondi z Gorenjske. Kondi nas je nasmejal v več različnih vlogah in nas je resnično razvedril in sprostil ter popeljal v prijetne urice veselega decembra. Ob prijetnih zvokih smo plesali, se družili in uživali do zgodnjih jutranjih ur. Dobra kulina-rika in kapljica sta nas odvrnili od vsakodnevnih tegob in stresnih situacij. Veseli in počaščeni smo bili, da se je plesa udeležil tudi podžupan Občine Mengeš. Lokalna samouprava nam je s tem neposredno pokazala, da jih zanima naše delovanje, saj so to priložnosti za izmenjavo mnenj, izkušenj, analiz preteklosti in načrtov za prihodnost, skratka za vzor tudi ostalim občinam.
Vojaško strokovno srečanje z načelnikom GS SV nam je vsako leto kot krona našega delovanja in nam služi tudi kot popotnica za prihodnje leto.
Naslednjo decembrsko soboto pa smo se domžalski in mengeški častniki in podčastniki udeležili vojaškega strokovnega srečanja, ki ga je naša Zveza slovenskih častnikov organizirala v Ljubljani, v avditoriju stavbe MORS. V prvem delu smo se seznanili s programom dela ZSČ za leto 2011, zanimiva pa je bila tudi tema Več varovanja, manj varnosti v povezavi s hekerskimi vdori in njihovo zaščito pri elektronskem poslovanju pri vsakodnevni rabi, predvsem v luči afere Wikileaksa. V drugem delu nam je načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor mag. Alojz Šteiner, podal aktualne obrambno varnostne in vojaške izzive v Republiki Sloveniji. Predstavil nam je strateški koncept Nata z njegovo poveljniško strukturo, racionalizacijo in preživetje padanja bruto družbenega proizvoda s poudarkom na deležu za obrambo in oblikovanje naše vojaško-strateške rezerve v Slovenski vojski. Velik pouda-
rek pa je bil namenjen pripravam na praznovanja ob 20. obletnici osamosvojitve in vlogi ZSČ kot veznim členom med nami kot civilno družbo in Slovensko vojsko, z izogibanjem politizaciji, predvsem kot partnerja in kritičnega podpornika SV, in vzdrževanju domoljubja ter pripravljenosti za obrambo.
Vojaško strokovno srečanje z načelnikom GŠ SV nam je vsako leto kot krona našega delovanja in nam služi tudi kot popotnica za prihodnje leto. To pa naj obenem služi tudi kot vabilo vsem tistim častnicam in častnikom, podčastnicam in podčastnikom ter vojakinjam in vojakom, ki še niste člani našega območnega združenja, da se nam pridružite, ne bo vam žal.
Bine Kladnik, OZSČ Domžale
Veterani v Prešernovi Vrbi
Veterani vojne za Slovenijo smo se že devetič podali na Pohod miru in prijateljstva Vrba. Ob osmih smo se iz Radovljice podali proti Bledu, kjer smo imeli postanek, in ob najstarejšem spomeniku našemu največjemu poetu tudi krajši kulturni program. Po petnajstih kilometrih smo prispeli v Vrbo, kjer je potekala glavna državna proslava v počastitev kulturnega praznika. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora RS, Pavel Gantar.
Dan je bil izredno lep, a nam ga je uspelo še dodatno polepšati. Pod vznožjem Karavank smo srečali veliko svojih prijateljev in ljubiteljev slovenskega jezika, ki ga Slovenci ohranjamo že mnogo stoletij. Tudi v združeni Evropi lahko govorimo svoj jezik in smo ponosni nanj. Jezik je namreč del nas in obenem sredstvo, s katerim izražamo svoje najgloblje občutke, tudi tiste, kako ponosni smo, da živimo v svoji, tako lepi državi, kot je Slovenija. Škoda, da je kulturni praznik samo enkrat na leto, zato ga vsaj v sebi praznujmo večkrat in pokažimo, da narod, ki da veliko na svojo kulturo, nikdar ne izumre.
Janez Gregorič, Veterani OZVVS Domžale
Občni zbor KD Antona Lobode
Loško kulturno društvo Antona Lobode je zadnjo soboto v februarju pripravilo svoj 16. redni letni občni zbor. V uvodnih besedah je v. d. predsednika društva Matjaž Loboda pozdravil udeležence in izrekel posebno dobrodošlico gostom - županu Francu Jeriču, podžupanu in predsedniku ZKD Občine Mengeš Jožetu Vahtarju, predsedniku Prostovoljnega gasilskega društva Loka Robertu Ručigaju in predstavniku Športnega društva Loka Marku Jeriču.
žljivosti predsedniške funkcije in občinskega svetnika smo morali kljub odličnemu delu dosedanjega predsednika izvoliti novega vodilnega. Nova predsednica je postala Nataša Vrhovnik Jerič. Za izvolitev se je vsem lepo zahvalila ter spregovorila o delu in načrtih v tekočem letu. S skromnim darilom se je Matjažu Lobodi zahvalila za delo, ki ga je opravljal 12 let! Izvršni odbor bo deloval v sestavi: Nataša Vrhovnik Jerič, Jože Brojan, Tanja Dečman, Justi Jerič, Vera in Katja Vrhovnik, Barbara Justin, Andrej Urbanc in Matjaž Loboda. V nadzorni odbor so bile izvoljene: Marija Schiro, Marija Repanšek in Marjana Brojan, v disciplinsko komisijo pa Franci Vrhovnik, Beti Stopar in Simona Košak.
Župan Franc Jerič in predsednik ZKDOM Jože Vahtar sta pohvalila zavzeto delo in ambicioznost našega društva ter spregovorila o pomembnosti njegovega delovanja ne samo v Loki, temveč v celotni Občini Mengeš. Predsednik loških gasilcev Ručigaj pa je orisal skupno delo in se zahvalil za zgledno sodelovanje med loškim trojčkom - gasilci, kulturniki in športniki, kar je še potrdil predstavnik loških športnikov Marko Jerič.
Zaključek je bil tak, kakor se šika za odlično opravljeno delo v minulem letu: pogostitev in sproščen pogovor med udeleženci.
Jože Brojan, KD Antona Lobode
Nova predsednica je postala Nataša Vrhovnik Jerič.
Po izvolitvi organov občnega zbora so se zvrstila poročila o dogajanju v preteklem obdobju. O opravljenem delu v letu 2010 je poročal dosedanji predsednik društva Matjaž Loboda, o finančnem stanju blagajničarka Justi Jerič, poročilo nadzornega odbora pa je predstavila njegova članica in delovna predsednica Marjana Brojan.
Ker je letos potekel mandat predsedniku in vsem odborom v društvu, smo opravili volitve. Zaradi zakona o nezdru-
Srečanje otroških pevskih zborov na Rakovniku
Letos je v nedeljo, 6. februarja, na Rakovniku potekalo že 12. tradicionalno srečanje otroških pevskih zborov. Tokrat smo na tem srečanju sodelovali tudi Angelčki - otroški cerkveni pevski zbor iz Mengša.
800 pevcev - otrok iz 40 zborov iz cele Slovenije, med njimi pa je bil tudi naš otroški pevski zborček Angelčki. Kupico otrok je spremljal približno 60-članski orkester, sestavljen iz učencev Glasbene šole Rakovnik, njihovih profesorjev in drugih povabljenih glasbenikov. Dirigentsko paličico pa je v rokah držal prof. Urban Tozon.
Pripravljen je bil repertoar za celo bogoslužje, ki je vseboval kar nekaj novitet, vključno z novo otroško mašo, ki jo je za to priložnost napisal mladi slovenski skladatelj Jaka Jerina. Glasbe mladih src ne poslušamo z ušesi, ampak s srcem (sv. Janez Bosko).
Urška Žnidar, zborovodkinja
Srečanje je potekalo ob prazniku sv. Janeza Boska, v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. Uradni del se je pričel ob 15. uri, ko smo vsi zbrani zbori sooblikovali slovesno sveto mašo. In za razliko od ostalih srečanj zborov tu ni šlo za revijo, ampak za sodelovanje pri sveti maši, tako s prepevanjem kot tudi oblikovanjem
posameznih delov svete maše (branje prošenj, zahval, beril Tako smo tudi Angelči imeli posebno nalogo, saj smo pripravili zahvale in jih tudi prebrali med sveto mašo.
Geslo letošnjega srečanja je bilo »JEZUS, ZDRUŽI NAS!«. Tako se nas je združilo in zapelo v en glas približno
.....	,	I	.
Loški gasilci so imeli lani deset posredovanj
Loški gasilci so pri pregledu delovanja v lanskem letu zadovoljni. Robert Ručigaj je vesel, da je predsednik društva, v katerem so pridni in sposobni ljudje. Pohvalil je vse gasilce, od najmlajših do najstarejših, za njihovo pripravljenost sodelovati. Še posebno je pohvalil poveljstvo in mentorje, ki jim ni žal časa za gasilstvo. Zahvalil se je tudi sovašča-nom za duhovno in materialno pomoč.
Iz poročila poveljnika Andreja Brojana je razbrati veliko dejavnosti in opravljenega dela operativcev. Klicem na pomoč so se odzvali v desetih primerih. Sedem je bilo tehničnih intervencij (trikrat poplave v stanovanju, trikrat prometna nesreča in enkrat izdelava obrambnega zidu ob poplavah), trikrat pa so posredovali pri požarih (enkrat stanovanjski požar, enkrat požar v naravi in enkrat dimniški požar). Izobraževalo in usposabljalo se je osem gasilcev (dva za sodnika gasilskih in gasilsko-športnih disciplin, trije za gašenje notranjih požarov po modulu B, dva za delo z nevarnimi snovmi in eden za inštruktorja radijskih zvez). V ta sklop spadajo še taktične gasilsko-reševalne vaje, ki jih je
Klicem na pomoč so se odzvali v desetih primerih.
Med je hrana, zdravilo in darilo
16. redni zbor članov Čebelarskega društva Mengeš je bil 5. februarja 2011, v Mengeški koči na Gobavici. Po pozdravnem nagovoru predsednika Jožeta Boštjančiča smo izvolili delovno predsedstvo in druge organe zbora članov. Izvoljeni delovni predsednik zbora Stane Mesar se je zahvalil za zaupanje in nadaljeval z delom zbora. Sledila so poročila predsednika društva, ki je navzoče seznanil z dejavnostmi, ki so se odvijale skozi celo preteklo leto. Najbolj odmevno delo društva je bilo delo z mladimi, saj smo imeli v mesecu maju na Osnovni šoli Mengeš prireditev v sklopu občinskega praznika Mesec čebelarstva. Osrednja tema je bila Med je hrana, zdravilo in darilo. Sledila so poročila tajnika, blagajničarke, predsednika komisije za zdravstveno varstvo čebel, mentorja krožka in nadzornega odbora. Po razpravi in potrditvi poročil so povedali nekaj misli vabljeni gosti.
Čebela je prvi pokazatelj varne hrane.
Podžupan Bogo Ropotar je poudaril, da je širša javnost vedno bolj osveščena glede varstva narave, s tem
pa je povezana ohranitev naše čebele - kranjske sivke. Čebela je prvi pokazatelj varne hrane, tega se vsi
vse bolj zavedamo. Izpostavil je zelo dobro delo z mladimi in povezanost z Osnovno šolo Mengeš.
Predsednica Turističnega društva je poudarila dobro sodelovanje z našim društvom in nakazala sodelovanje že v mesecu aprilu v Volčjem Potoku, na čistilnih akcijah in drugih prireditvah, ki se še obetajo v tem letu. Zbora članov so se udeležili tudi predstavniki sosednjih čebelarskih društev in poudarili dobro sodelovanje ter nam zaželeli uspešno delo še naprej.
Čebelarsko društvo Mengeš
bilo lani šest, pri njih pa je sodelovalo 42 naših gasilcev.
Na tekmovalnem področju so enote opravile 49 različnih nastopov v različnih kategorijah - poleg gasilsko-športnih disciplin še v orientaciji in kvizih na ravni Gasilske zveze Mengeš, regije Ljubljana III in na državnih tekmovanjih ter v vlečenju B-cevi in smučarskem tekmovanju za mladino v organizaciji regije Ljubljana III. Nekaj izidov je bilo odmevnih v vseh kategorijah in v vseh disciplinah - prva, druga in tretja mesta na občinskem in regijskem ter zelo solidna mesta na državnem tekmovanju.
Tudi pri dejavnostih niso skoparili: opravili so pregled hidrantov v Loki in na Dobenu, vaščanom so prikazali uporabo gasilnih aparatov pri začetnih kuhinjskih požarih, organizirali so pregled gasilnih aparatov, sodelovali
na dnevu odprtih vrat v OŠ Mengeš, se udeležili gasilsko-reševalne vaje na Dobenu in v tovarni Lek, prisostvovali komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve pri spomeniku padlim v Loki, v loški cerkvi so organizirali sv. mašo za pokojne gasilce iz mengeške župnije in skupaj s KD Antona Lobode pripravili nekaj delavnic za otroke. Udeleževali so se tudi poslovilnih in drugih slovesnosti, čistilnih akcij, postavljanja mlaja v Mengšu, dajali redarsko pomoč, za božič okrasili loško cerkev in še kaj bi se našlo.
Strojnik Branko Urbanc je v svoje poročilo zapisal, da so vsa sredstva dobro vzdrževana in redno servisirana. Bogatejši smo za nadtlačni pre-zračevalnik znamke Rosenbauer. V preteklem letu smo z vozilom Renault Master prevozili 3.422 km, s terenskim vozilom Mitshubishi 540 km in z Mercedes-Benz Atego 274 km.
Visokotlačna črpalka Zebra je bila v obratovanju tri ure, vgradna črpalka Rosenbauer 6,7 ure, agregat Rosenbauer pa tri ure. Ob poplavah v septembru je bila v veliko pomoč tudi motorna brizgalna, ki je bila v obratovanju šest ur. Za vso strojno opremo skupaj smo nabavili 701 liter dizelskega goriva in 50 litrov neosvinčene-ga bencina.
Po besedah tajnika Mira Urbanca naše društvo v tem trenutku šteje skupaj 239 članov in članic: 38 pionirjev in pionirk, 23 mladincev in mladink, 44 pripravnikov in pripravnic, 45 gasilcev operativcev, 58 gasilcev operativcev v rezervi, 31 starejših gasilcev in gasilk ter 107 podpornih članov.
Besedilo in foto: Jože Brojan, loški gasilci
Blagoslov obnovitvenih del v domu sv. Katarine in 90. obletnica prihoda usmiljenk v Mengeš
Pisalo se je leto 1921. Peti in osmi februar bosta prav gotovo ostala med pomembnejšimi datumi v zgodovini Mengša. Takrat so namreč sestre, Hčere krščanske ljubezni - usmiljenke, katerih ustanovitelja sta bila v Franciji leta 1633 sv. Vincencij Pavelski in Ludovika de Marillac, prišle v naš kraj. Nekaj se jih je naselilo na Šetravovo domačijo v Malem Mengšu, kjer so ustanovile Dom sv. Jožefa, predvsem za oslabele in bolne sestre, nekaj pa na domačijo Janeza Levca (danes Dom počitka), kjer so prevzele tudi posestvo. V dveh letih so tu zgradile Zavetišče sv. Vincencija (slabo polovico danes mogočne stavbe Doma počitka) za 70 ljudi.
Dom sv. Katarine, v katerem danes živi 43 sester, je blagoslovil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.
Ker jim je bilo zavetišče, skupaj s posestvom, v povojnih časih odvzeto in so se morale izseliti, so si na Zavrtih 45 leta 1973 zgradile nov Dom sv. Vincencija. Tja so se poleg aktivnih mengeških sester naselile ostarele in bolne sestre iz celotne slovenske province. Pred slabima dvema letoma, 19. julija 2009, so sestre usmiljenke ob praznovanju 90. obletnice prihoda na slovenska tla in 90. obletnice prihoda v Mengeš pripravile slavnostno akademijo v Kulturnem domu Mengeš in odprle nov prizidek k sestrski hiši, ki ga je blagoslovil kardinal Franc Rode. Letos, na uradni dan prihoda v naš kraj, pa so spet praznovale -tokrat so izročile svojemu namenu povsem prenovljeno notranjost obeh sestrskih hiš, v katerih bodo: uradni in bivalni prostori, pralnica, fizioterapija, oddelek za paliativno medicino, oddelek za dementne osebe, sestrska kapela, posvečena Sv. Duhu ^
Dom sv. Katarine, kakor se po novem imenuje celoten kompleks in v katerem danes živi 43 sester ter bo odslej dajal varovankam in varovancem dušni in telesni blagor,
je v navzočnosti sester usmiljenk, njihovih sobratov laza-ristov, duhovnikov ljubljanske nadškofije, sester drugih redov, mengeškega župnika Janeza Avsenika in župana Franca Jeriča blagoslovil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Svojci in znanci naših slavljenk, verniki z vseh koncev Slovenije, posebno pa mengeški farani, ki smo v velikem številu prišli na slovesnost, smo na njihovo opravljeno delo, visoki jubilej in prehojeno pot zelo ponosni in se jih veselimo. Ponosni smo zato, ker so sestre usmiljenke že tako dolgo del naše zgodovine in kulture in ker jim je uspelo, da so v teh kriznih časih s sredstvi svoje redovne družbe zgradile prizidek in prenovile obe hiši. Veseli pa smo zato, ker so nam domačinom dale vedeti, da jih bomo še srečevali na naših ulicah, v trgovinah, v cerkvi da bodo torej v našem kraju še naprej z dobrimi deli in molitvijo služile Bogu in ljudem. Hvala vam, sestre usmiljenke, da ste del našega vsakdanjika, ter vse čestitke za vaše opravljeno delo in visoki jubilej.
Jože Brojan
»Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni,«
SDS
je zapisal Cankar v Hlapcih. Dolgo časa se mi je zdelo, da ni imel prav, da smo Slovenci narod pokončnih in pridnih ljudi, ki se v odločilnem trenutku zna postaviti zase in se zna pravilno in preudarno odločiti. Vendar se v teh težkih časih, ki jih sedaj živimo Slovenci, večkrat spomnim na ta citat in se sprašujem - mar smo res hlapci? Mar v nas res ni več tiste pokončne drže izpred dvajsetih let, ko smo složno rekli - ne, nič več izkoriščanja, nič več pošiljanja denarja v Beograd - naredimo svojo državo in postanimo gospodarji na svojem. Danes imamo svojo državo, ki jo vodijo isti ljudje kot pred osamosvojitvijo. Bičajo nas z novo pokojninsko reformo - če se spomnite, kako so se odzvali Francozi na novo pokojninsko reformo - dva milijona jih je bilo na cesti, ko so jim hoteli zvišati delovno dobo. Kako pa smo se odzvali mi? Pripravlja se nova zdravstvena reforma, povečali so se stroški osnovnih življenjskih potrebščin, cene bencina letijo v nebo. Pri davku na nepremičnine smo tiho. Dragi moji, plačevali bomo davek na nepremičnino, ki je naša in smo jo sezidali sami »udarniško« s sosedi - mimogrede, to bo sedaj delo na črno, ko smo si trgali od ust, da smo si postavili hišo zase in za svojo družino - na to nepremičnino bomo sedaj plačevali davek.
Predsednik vlade pa nam pripoveduje, da je življenje res težko in da tudi on s tremi tisočaki mesečne plače težko preživi. Vlada se, namesto da bi se ukvarjala s problemi svojih državljanov, ukvarja z libijskim morjem in z usklajevanjem med seboj - za dialoge z gospodarstvom in ljudmi jim ni mar.
Mladi podjetniki, ki so ravno na začetku svoje podjetniške poti, ne dobijo subvencije za novo zaposlene, ker svoje dejavnosti nimajo odprte dlje kot šest mesecev. Podjetniki, ki pa so v svoji panogi že vrsto let, se borijo s plačilno nedisciplino in dolgimi plačilnimi roki dolžnikov. Že vladne
stranke se ne držijo rokov, kako potem pričakujejo, da se jih bo kdo drug. Podjetniških goljufij in sumljivih poslov ne preiskuje nihče, če pa jih že kdo, rezultata ni, ker vedno pridejo do istih ljudi - ti pa so povezani z glavnimi akterji v politiki. Začaran krog, ki se ne konča. Kaj naj še rečem? Kot sami veste, je problemov še ogromno, vendar se Slovenci ne bomo uprli, ker bomo potrpežljivo prenašali vse udarce, saj je hrbet »biča vajen in voljan«.
Marija Vesna Sešek, predsednica OO SDS Mengeš
Gremo na referendum!
NSS
MfrvA SllfrCniJti
Ob napovedanem referendumu o uveljavitvi Zakona o malem delu, ki je podprt s 47.000 zbranimi podpisi državljank in državljanov, je več kot očitno, da slovenska vlada ne rešuje nakopičenih socialnih vprašanj s politiko konsenza in družbene sprejemljivosti, temveč samovoljno, ne ozirajoč se na kategorije, ki jih bo ta zakon prizadel.
V Novi Sloveniji smo sicer ugotovili, da je reforma na področju študentskega dela nujno potrebna. Predlaganemu zakonu o malem delu pa nasprotujemo zato, ker isti zakon hkrati ureja študentsko delo, malo delo za brezposelne in upokojence. To ni sprejemljivo, ker gre za povsem različne kategorije delavcev. Zbrani podpisi tudi opravičujejo boj proti zakonu o malemu delu in dokazujejo, da je vlada ravnala napak, saj se bo z uveljavitvijo zakona revščina med študenti, dijaki in njihovimi starši, ki jo predvideva zakon, samo še poglobila in razširila.
Omejili bodo dostopnost do študija, saj bodo imeli možnost študiranja le tisti, ki imajo premožne starše in otroci t.i. tajkunov. Zakon o malem delu škoduje mladim, jemlje jim pravico do normalnega in kakovostnega življenja. Dolgoročno ogroža slovensko družbo, njen razvoj, saj Slo-
venija z uveljavitvijo zakona o malem delu ne bo družba znanja, v smislu kolikor znaš, toliko veljaš, ampak družba kolikor imaš, toliko veljaš. Takšnemu razmišljanju se je potrebno nedvoumno in jasno upreti. Zato v N.Si pričakujemo referendum in končni NE zakonu o malem delu.
Podmladek Nove Slovenije - Mlada Slovenija je že pripravil predlog ureditve študentskega dela, ki ima po našem mnenju boljše rešitve kot vladni predlog zakona o malem delu in bi bil tudi bolj družbeno sprejemljiv. Prav tako podmladek poziva vso slovensko mladino, da se z jasnim nasprotovanjem zakonu o malemu delu upre mačehovskemu odnosu slovenske vlade do mladih.
Franc Malus, OO N.SI Mengeš
Medkulturni dialog, solidarnost, mladi: smo vsi ZA?
Čeprav je mladost lepa, je vendar še kako res, da mladim ni lahko. Še posebej v času krize, ko je njihova prihodnost ogrožena, predvsem glede zaposlitve. Veliko mladih ki so zaključili šolanje na različnih nivojih izobraževanja, se je znašlo v nepredvidljivem, celo brezizhodnem položaju. V teh razmerah so lahko »nove« poti, včasih tudi stranpoti, za mlade (brezposelne) celo usodne. Kako jim lahko na občinskem nivoju pomagamo, kaj jim lahko ponudimo?
Sodobne oblike dela z mladimi, kadar zanje ni na pretek služb, temeljijo na prostovoljstvu, v smislu delovanja in nudenja pomoči za samopomoč. Ena takih možnosti je tudi delovanje za kvalitetno medkulturno delovanje. Ker je Slovenija, in z njo Mengeš, del Evrope, ne moremo mimo sodobnih migracijskih tokov. Tako se tudi v Mengšu začasno in tudi za stalno naseljujejo ljudje, ki nimajo korenin v naši državi, v našem mestu. Zanje so začetki težki, kasneje pa se večina le prilagodijo našemu ritmu. Med njimi so tudi otroci in mladi, za katere je v vzgojnem in izobraževalnem procesu zgledno poskrbljeno. Na žalost pa to ne velja tudi glede prostega časa oz. obšolskega preživljanja časa.
Sodobni mladinski centri, ki jih ustanavljajo občine, temeljijo na mladih in jih mladi tudi vodijo, programsko osmi-šljajo in kreativno izpopolnjujejo. Če pa je v takem centru tudi pridih multikulturnosti, je lokalna skupnost razvila odgovornost do mladih in medkulturnega dialoga v pravem pomenu besede. Leto 2011, ki je evropsko leto pro-stovoljstva, je lahko tudi letnica otvoritve multikulturnega mladinskega centra v Mengšu. Kaj lahko nudi tak center:
•	učenje sprejemanja, vključevanja vsakogar in vseh, ki so našli stalno oz. začasno bivališče v naši lokalni skupnosti;
•	organizacijo in izvedbo delavnic različnih tematik (izobraževanje mladih z drugih območij, predstavitve različnih kulturnih sredin, prilagajanje domačega jezika z jeziki drugih okolij ipd.);
•	glasbena srečanja (organizacija in predstavitev glasbene in kulturne dediščine, tudi alternativne);
•	predstavitve in možnosti delovanja za novonastajajoče oblike zaposlovanja, na primer socialno podjetništvo;
•	navajanje k aktivnemu državljanstvu, soodgovornosti za soljudi, vodenje delovnih srečanj s tematiko uveljavljanja, spoznavanja in soodločanja sodobnega življenja in dela mladih;
•	druženje in združevanje idej, veščin in znanj brez meja.
Za mlade in otroke, ki se ne želijo vključevati v običajna društva in klube, bi bila to (od)rešitev, nekaj med njimi bi gotovo postalo tudi prostovoljci. Osnutek Zakona o prostovoljstvu je že sprejet in sporoča, da lokalne skupnosti preko svojih organov spodbujajo prostovoljsko delo in ustvarjajo pravne podlage in materialne pogoje za njegov razvoj. Še več, spodbuja in stimulira delodajalce, da v okviru svoje družbene odgovornosti podpirajo razvoj prostovoljstva v lokalnih okoljih in pri zaposlovanju prepoznavajo prosto-voljstvo kot kvalitetne delovne izkušnje.
Številne izkušnje v naši državi in drugod kažejo, da mladi prostovoljci ne bodo stali križem rok, temveč bodo iskali možnosti, kako delovati in pomagati še širše. Ne samo mladim kot ogroženi skupini, temveč tudi v smislu medge-neracijskega sodelovanja, torej starejšim in drugim pomoči potrebnim občankam in občanom. Odgovorni v naši občini: kritične besede o mladih naj nadomestijo dejanja, ki mladim prinašajo priložnosti!
Borut Trček, član kolegija OO ZARES - nova politika Mengeš
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje, prava in ena sama, za vse življenje.
(Tone Pavček)
Vsem ženam in materam čestitamo ob 8. in 25. marcu, vašem prazniku.
Mama, vemo, da je tvoje srce polno sončnih žarkov, vemo, da tvoje oči izžarevajo toplino in ljubezen, in vemo, da so tvoje dlani najtoplejše. Hvala Ti za vse to!
Drage mame, lepo praznovanje materinskega dne vam želi
KM
Lista za Občino Mengež
Lista za Občino Mengeš
NSi
Mova eiovenHa
Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Občinski odbor Mengeš
^ v	■	I ■ v
Začel se je postni cas
Za katoličane se je s pepelnično sredo začel postni čas in bo trajal vse do velikonočne nedelje. To obdobje obsega 46 dni, vendar se v postne dneve ne vštevajo nedelje, tako je dejansko postnih dni le 40. Kaj je postni čas in čemu je namenjen? Po Katekizmu katoliške Cerkve je post zapovedan v peti cerkveni zapovedi: »Posti se zapovedane postne dni«. Ta zapoved nam zagotavlja čase askeze in pokore, ki nas pripravljajo na bogoslužne praznike. Ti časi nam pomagajo doseči obvladovanje svojih nagonov in svobodo srca (KKC 2043).
In kaj to pomeni, če prevedem v naše vsakdanje življenje? Ljudje smo ustvarjeni za srečo, a kljub temu veliko trpimo. Dostikrat si trpljenje povzročamo sami ali pa nam ga povzročajo drugi. Bog pa želi, da bi bili srečni, zato nam je dal v Jezusu pomoč in oporo. Prišel je na svet zato, da bi nas s svojim trpljenjem odrešil. Post je čas, ko ob poglobljeni molitvi in razmišljanju Jezusovega trpljenja osmislimo svojega. Post ni le odrekanje hrani in pijači. Post je v bistvu način življenja, da postaneš svoboden in srečen.
Svoboden si takrat, ko se otreseš odvisnosti od vsega nepotrebnega, v kar te napeljuje sodobni svet. Kupujem, kar nujno potrebujem. Obiskujem le prireditve, ki me napolnijo z veseljem in mirom. Vsak dan ujamem trenutek, da ga lahko preživim s svojimi dragimi doma ali v naravi. Ugasnem televizor ali računalnik in si raje vzamem čas za dobro knjigo, ki me duhovno obogati.
In kdaj si srečen? Resnično srečen si le takrat, kadar so drugi ob tebi srečni. Zato se v postu še bolj potrudim, da sem z vsemi prijazen. Preslišim zbadljivko in odgovorim z nasmehom. Naredim uslugo, še preden me kdo prosi. Obiščem bolnega sorodnika ali prijatelja. Pozoren sem do človeka v stiski, mu prisluhnem in pomagam.
Vse to se zelo lepo sliši in je videti preprosto, pa v resnici ni. Ljudje smo v svoji naravi sebični in v nas prevladuje napuh. S tem pa zelo kvarimo naše medsebojne odnose. Pričakujemo, kaj vse bi nam morali drugi narediti ali ustreči in ne obratno. Zato sebičnost in napuh lahko premagamo le z odrekanjem in močno voljo. Vaja v odrekanju pa se začne z majhnimi stvarmi: ker je post, danes ne bom jedel čokolade, popil bom samo eno kavo, namesto piva ali žganja bom spil kozarec vode, namesto deset cigaret jih bom pokadil le pet. Kar sem prihranil, bom daroval ljudem v stiski. To pa je trnova pot. Kar naenkrat spoznam, da tega ne zmorem sam. Ali bom popustil in zapeljal v stare tirnice ali bom kot kristjan ponižno priznal, da sem nemočen in se obrnil k Bogu.
Krog je sklenjen. Post je čas, ko še bolj zavestno želim izpolnjevati Božjo voljo, ki me vodi k sreči in veselemu praznovanju Velike noči - prazniku Jezusovega in našega vstajenja.
Besedilo: Anica Skok Foto: Janko Skok
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
Župnija Mengeš Vas vabi:
12.	03. 2011, ob 19.00
Taizejska molitev mladih v zimski kapeli v župnišču.
13.	03. 2011, ob 15.00
Križev pot v župnijski cerkvi svetega Mihaela.
14.	03. 2011, ob 18.30
Predavanje za starše: Sodelovanje med šolo in starši v pripravi mladih za življenje v Župnijskem domu svetega Mihaela. Večer bo vodila profesorica Romana Vrtačič. Spregovorili bomo o vlogi šole in vlogi družine v vzgoji, o vzgoji za življenje v družini in vzgoji za življenje v šoli, o sodelovanju v dobro mladostnika, o soočanju s stiskami in sodelovanjem pri premostitvi stisk.
18. 03. 2011, ob 18.45
Filmski večer o Chiari Luce Badano: Sijajni načrt v Župnijskem domu svetega Mihaela. Chira Luce Badano je bila razglašena za blaženo septembra 2010. Bila je povsem običajno dekle. Ko je bila stara 17 let, je zbolela za neozdravljivo boleznijo. Bolezen je sprejela kot poseben Božji načrt zanjo. Umrla je malo pred svojim 19. rojstnim dnem. Chiarino kratko življenje je pustilo velik pečat pri vseh, ki so jo poznali, nam pa je lahko v vzpodbudo, da bi znali v vsakem trenutku izbrati Božjo voljo.
20.	03. 2011, ob 15.00
Križev pot v župnijski cerkvi svetega Mihaela.
21.	03. 2011, ob 20.30
Večer molitvenih plesov v Župnijskem domu svetega Mihaela.
Preprosti plesi v krogu so lahko tudi način molitve.
22.	03. 2011, ob 18.45
Monokomedija Gregorja Čušina: Jona, besni prerok v Župnijskem domu svetega Mihaela. Gregor Čušin je igralec Mestnega gledališča ljubljanskega in je izreden v podajanju besedila, v karikiranju oseb, ki jih pooseblja in hudomušen v svojem humorju.
27. 03. 2011, ob 15.00
Križev pot v podružnični cerkvi v Loki.
03. 04. 2011, ob 15.00
Križev pot družin v župnijski cerkvi svetega Mihaela.
09. 04. 2011, ob 16.00
Duhovna priprava na veliko noč v Župnijskem domu in priprava na zakrament sprave s spo-kornim bogoslužjem ter spovedovanjem tujega duhovnika v župnijski cerkvi.
09.	04. 2011, ob 20.00
Taizejska molitev mladih v zimski kapeli v župnišču.
10.	04. 2011, ob 15.00
Dekanijski Križev pot na Sveto Trojico.
17. 04. 2011, ob 15.00
Križev pot v Topolah pri sv. Luciji.
Vsako sredo, ob 20:30
Telovadba za ženske v Župnijskem domu svetega Mihaela.
ŠPORT
Zima letos nič kaj naklonjena smučarskim skokom
Vsak čas bo tu pomlad, z njo pa konec zimske sezone v smučarskih skokih. A pravih tekem še sploh ni bilo. Letošnja zima je res skopa s snegom in mrazom, ki bi omogočal umetno zasneževanje. Z enako težavo so bili soočeni skoraj vsi klubi v Sloveniji.
nec, na Olimpijskem Festivalu Evropske Mladine (OFEM) pa je Jaka Kosec zasedel 6. mesto in bil prav tako najboljši predstavnik naše države.
Pet mengeških navijačev se je podalo tudi na daljni sever. Natančneje v Vikersund, kjer so si ogledali tekme v poletih na trenutno največji napravi na svetu, ki jo je seveda konstruiral naš, slovenski strokovnjak, ali morda že kar genij in legenda, gospod Gorišek. Pot na sever baje ni bila zaman. Tako so naši predstavniki videli padati nove svetovne rekorde in doživeli prijaznost za nekatere hladnih Norvežanov.
Naj pa na koncu povabim vse ljubitelje letenja na smučeh, da se tudi letos udeležijo poletov v Planici, kjer bodo bili boj najboljši letalci sveta. Kdor bi si rad ta spektakel ogledal v družbi navijačev in poznavalcev iz Mengša, se lahko prijavi v Teater baru v Mengšu, saj bo organiziran avtobusni prevoz. In to v soboto, 19. marca, izpred Teater Bara v Mengšu.
Besedilo in foto: Jože Trplan
Vabljeni v Planico, da skupaj spodbujamo naše orle, med katerimi bo tudi mengeški letalec Matjaž.
Po fantastičnih dosežkih na Japonskem in v Koreji je letos Matjažu Pungertarju nekoliko padla forma, saj se na zadnjih nastopih ni najbolje znašel. V Kranju je s 3. mestom nakazal možnost, da se spet skoncentrira, najde motiv in dobro formo za nadaljnje nastope. In kljub vsemu je v Celinskem pokalu še vedno na odličnem 4. mestu. Zato ni čudno, da bo nastopil tudi v meki smučarskih poletov - pod Poncami.
Se pa lahko pohvalimo z dobrima rezultatoma na mednarodnem prizorišču. Tako je bil Aljaž Ogrinc na letošnjih OPA igrah s 17. mestom v svoji kategoriji najboljši Slove-
Dejan Zaric za las zgrešil medaljo na evropskem prvenstvu v taekwon do-ju
Komaj 12-letni Dejan Zaric "Dejči" se je v borbah in formah, kot edini v kategoriji dečkov in deklic do 12 let iz Slovenije, udeležil evropskega prvenstva v Taekwon do-ju, ki se je odvijalo od 23. do 27. februarja 2011 v Estoniji.
Že na svojem prvem nastopu na največjih tekmovanjih pa se je Dejči skoraj povzpel na zmagovalni oder. Prebil se je skozi kvalifikacije do polfinala, kjer se je pomeril s kasnejšim evropskim prvakom iz Rusije, kateremu je po napetem boju in neodločenemu izidu v rednem delu v podaljšku le moral priznati premoč in tako osvojil prav tako odlično 5-8. mesto.
Dejan Zaric je bil rojen 22. junija 1998 in že od leta 2005 trenira taekwon do v TKD klubu SONKAL iz Mengša. Že vrsto let beleži vrhunske rezultate v borbah in formah, tako na domačih kot tudi na mednarodnih prvenstvih. V svoji karieri je osvojil že več kot 40 kolajn, od teh že tudi štiri naslove državnega prvaka v borbah v svoji kategoriji, kar pomeni da od leta 2007 še ni bil premagan na najpomembnejši domači tekmi.
Ivan Budimir
V Tallinu se je odvijalo že 26. člansko, 17. mladinsko, 3. veteransko ter prvič v zgodovini velikih tekmovanj tudi 1. otroško (do 12 let) evropsko prvenstvo. Dejči se je na podlagi izjemnih dosežkov na domačih in tujih tekmovanjih, kot edini v najmlajši kategoriji, uspel uvrstiti v državno reprezentanco in je tako kot najmlajši član delegacije branil barve Slovenije v Estoniji.
Občni zbor Športnega društva Loka pri Mengšu
V prostorih PGD Loka pri Mengšu se je 25. februarja 2011 odvijal 12. občni zbor Športnega društva Loka pri Mengšu. Na začetku občnega zbora je vse člane ter goste pozdravil predsednik društva Matjaž Anžlovar.
Sledila so poročila predsednika, tajnika in blagajnika in nato še poročila vodij sekcij, po katerih je bilo razvidno, da je bilo društvo dejavno pri organizaciji tekem, turnirjev ter ostalih aktivnosti. Predsednik društva v svojem poročil poudarja, da smo kljub krizi uspeli realizirati zastavljene cilje in jih tudi presegli. Največja pridobitev je dograditev druge steze balinišča, kar nam omogoča tudi sodelovanje v Domžalsko-kamniški balinarski ligi. Sodelovali smo tudi na vseslovenski čistilni akciji in poskrbeli za pogostitev vseh sodelujočih v mengeški občini.
Ker so minila štiri leta, se je dosedanjim organom društva iztekel mandat, takoj po volitvah pa je bilo potrjeno, da se dosedanjim organom dodeli nov štiriletni mandat.
Ob koncu se je predsednik društva zahvalil vsem članom upravnega odbora, vodjem sekcij, Občini Mengeš, kulturnemu in gasilskemu društvu, vaškem odboru, sponzorjem in donatorjem za vso pomoč in podporo za boljše delovanje društva. Člane občnega zbora so nagovorili tudi posebni gostje: župan Občine Mengeš Franc Jerič, predsednik ŠD Partizan Jože Mlakar, predsednik PGD Loka Robert Ručigaj in predsednik KD Antona Lobode Matjaž Loboda.
Mirsad Kličič
Člane je pozdravil župan.
Tradicionalni pohod ŠD Topole na Rašico
Člani športnega društva Topole so v nedeljo, 13. februarja, tudi letos organizirali že tradicionalni pohod na Rašico. Z veseljem se ga vsako leto udeležijo tako starejši kot tudi mladi, saj pohod ne spada med zahtevnejše. Hkrati pa vodja planinske sekcije Janez Kosec skrbi, da je hitrost koraka primerna za vse udeležence.
Okoli 20 pohodnikov je tako na malo deževno nedeljo ponovno osvojilo vrh Rašice, kjer so zasluženo »pomalica-li« in si malo oddahnili. Tudi letos ni šlo brez obveznega skupinskega slikanja pri stolpu, kjer vsako leto naredimo gasilsko fotografijo.
V Topole so se udeleženci vrnili v zgodnjih popoldanskih urah.
Miran Grilc, ŠD Topole
Likovna razstava v kulturnem domu
Na novi likovni postavitvi v Kulturnem domu Mengeš se predstavljajo trije avtorji, vsak s po osmimi deli.
Naivec Franci Može se predstavlja z gobelini, ki znatno presegajo običajno, kar si predstavljamo s to likovno govo-rico-tehniko in to z naslovi del: Ribičeva koliba (na sliki), Dom, Gorska vas, Nebotičnik, Grad z nebotičnikom, Jezero, Sončni zahod in Prebujenje. Aljoša Rode se predstavlja z olji in akrili. Svoj likovni izraz sam poimenuje kot realistični do abstraktni simbolizem. Naslovi govorijo, tako kot pri vseh likovnih delih sami po sebi, o predmetu avtorjevega zanimanja: Novi svet, Mesečina nad Sv. Ivanom, Zrcaljenje, Badmoon rising (I,II), Nad oblaki, Kralj (oblak), Oko. Teja Žurga uporablja za svoj likovni izraz olje, akril in lepljenje na platno. Simbolični ekspresionizem, nabit s čustveno komponento, je najboljši približen opis njenega slikarskega prizadevanja. Naslovi: Tretje oko, Gozd, Evolucija, Morska deklica, Parada množice, »Da «, Portret, C-1, Mesto (pekel, vice, raj). Razstavo si je možno ogledati v času, ko je odprta blagajna Kulturnega doma, Špas teatra, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Večji del likovnih del je možno kupiti, telefonske številke so pri blagajni. Razstava bo odprta do 31. marca 2011.
Besedilo in foto: Aljoša Rode
Avtor slike Novi svet je Aljoša Rode. Vizija prostora v prihodnjem času, videna z avtorjevim "tretjim očesom" -alegorična fantazma.
Razstava Likovnega društva Mengeš v Galeriji Impresije v Piranu
Ljubitelji likovne kulture interpretiramo ozadja zapletenih čustvenih resnic. Elemente raziskave duha skušamo prenesti na platna in svoja opazovanja ponuditi kot vrednoto drugim. Večino nas, ki želimo ohraniti lepa občutja, povezujejo nevidne vezi, iz katerih se stkejo tudi prijateljske. Takšno povezavo smo spletli tudi z Likovnim društvom Solinar iz Pirana in ta je obrodila razstavo našega društva v njihovem kraju.
V Galeriji Impresije smo za en mesec razstavili naše slike. Pa naj bo to prijateljstvo, spogledovanje z umetnostjo ali predstavitev kraja, vsekakor je korak k ohranjanju kulture nasploh.
Razstavni prostor, ki je za vsako mesto lahko pravo bogastvo, so v Piranu nesebično odstopili našemu društvu. Pomagali so nam pri postavitvi razstave ter pri otvoritvi, zato čutimo dolžnost, da se jim javno zahvalimo. Zahvaljujemo se tudi drugim društvom in obiskovalcem razstave, posebno pa mladima glasbenikoma, ki sta obogatila program z renesančno glasbo.
Barbara Rabič
Člani Likovnega društva Mengeš na otvoritvi razstave v Piranu.
Kulturni praznik - razsvetljenstvo in srebrno priznanje Milici Tomšič
Ob kulturnem prazniku so člani ZKD Mengeš priredili bogato akademijo. Prešernost programa je prijetno odzvanjala po sicer ne polni dvorani. Sprašujemo se, kaj občanom pomeni slovenski kulturni praznik.
Ob svečani priložnosti se podelijo tudi priznanja posameznikom, ki na področju kulture v kraju delujejo posebno prizadevno. Na pobudo Likovnega društva Mengeš je srebrno priznanje prejela članica društva Milica Tomšič, učiteljica v kraju, slikarka, glasbenica in aktivna sodelavka v različnih organih upravljanja.
Milico smo predlagali za priznanje zaradi njene prepoznavnosti in resnega pristopa k delu, bogatega družabnega življenja in kohezivnosti - povezovanja družbe. Milica je uspešna amaterska slikarka, kar dokazujejo mnoga priznanja in certifikat kakovosti z razstav Zveze likovnih društev Slovenije. V Likovnem društvu Mengeš je od samega začetka delovanja društva. Izoblikovala je svoj poseben stil slikanja, predvsem v tehniki pastela, prepoznavna pa so tudi njena grafična dela.
Manj znana je po njenem občutenju solidarnosti, v krogih kjer deluje, do revnih oz. potrebnih pomoči. Zelo veliko svojih del je podarila v humanitarne namene in na avkci-jah so bila dela vedno lepo ocenjena.
Vseskozi se ukvarja s prenosom svojega znanja na mlajše generacije. V zadnjem času kot učiteljica podaljšanega bivanja vzgaja generacije in jih z likovnimi nasveti bogati.
Besedilo in foto: Barbara Rabič
Zelo veliko svojih del je Milica Tomšič podarila v humanitarne namene.
Razstava miniatur v prostorih Občine Mengeš
Kar nekaj časa smo se pripravljali za razstavo miniatur. Miniatura, nekaj malega, minimalnega, slika malega formata. Naše slike niso tako majhne, da bi jih gledali z lupo, a ponazarjajo predvsem pomanjšane vsebine.
Na hodniku občine Mengeš smo jih razstavili na mrežah po skupinah z različnimi motivi. Miniature so izdelane v različnih tehnikah, zanimive so v svoji barvitosti. Posebno skupino tvorijo trikotna platna s poslikavo s ptiči.
Odziv na otvoritev razstave je bil nepričakovano velik. Veseli nas zainteresiranost obiskovalcev ter strokovnih oseb, predvsem smo hvaležni občinski upravi za razstavni prostor in za podporo pri otvoritvi razstave. Ogled je možen v času uradnih ur Občine Mengeš.
Barbara Rabič
VELIKI MENGŠANI
Slikar baročnega
v ■
živjenja in duna
Baročni freskant Franc Jelovšek sodi med najbolj znane umetnike 18. stoletja na Slovenskem. Že od nekdaj ga uvrščamo v slavno četverico - ob Valentinu Metzingerju, Fortunatu Bergantu in Antonu Cebeju, ki je utemeljila slovensko baročno slikarstvo. Njihova ustvarjalnost je segla v vse naše pokrajine in tudi na Hrvaško.
Na Trdinovem trgu v Mengšu so leta 2000 odkrili spomenik Francu Jelovšku.
K temu slikarskemu razmahu je nesporno veliko prispeval Jelovšek s svojo delavnico. S poslikavami cerkva je razvil domačo različico baročnega iluzionizma. Njegova zasluga za našo umetnostno podobo pa ni le v posli-kavah, temveč tudi v tako imenovani celostni baročni umetnini, saj je po njegovih načrtih nastala še vsa druga cerkvena oprema. Upravičeno sklepa-
mo, da je plod njegovih zamisli opremljenost cerkva v Komendi, na Sladki Gori in v Grobljah, če omenimo samo tri naše izjemne baročne spomenike.
Obsežno Jelovškovo stensko slikarstvo je odprta knjiga raznovrstnih informacij, nekakšna enciklopedija, iz katere lahko razberemo duhovno in materialno kulturo baročnega časa ter vsak-
danji življenjski utrip med podeželani, pa tudi meščani in plemiči. S tem pa Jelovškova ustvarjalnost presega zgolj umetnostne vidike in postaja zanimiva za širši kulturni prostor oziroma ponuja večplastno kulturno podobo našega baroka. Zato je Jelovšek, čigar delo lahko raziskujemo in ocenjujemo iz različnih zornih kotov, gotovo ena najpomembnejših osebnosti 18. stoletja na Slovenskem.
Franc Jelovšek se je rodil 4. oktobra 1700 v Mengšu in umrl 31. maja 1764 v Ljubljani. »Bil je velik mož,« je povedal nekdanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. France Bernik. »Ne morda folklorni samorastnik, kot bi nekateri mislili. Že nekaj dejstev iz njegovega življenjepisa kaže, da je imel zanimiv, za tisti čas nekonfekcijski rodovnik. Jelovškov oče je bil učitelj v župnijski šoli v Mengšu, izobraženec torej, ki je nedvomno pomagal zgraditi svojemu slikarsko nadarjenemu sinu širši pogled na svet od življenjskih predstav njegovih vrstnikov. Tudi slikarja, ki naj bi domnevno vplivala na mladega Je-lovška, sta bila znana zunaj Kranjske in upoštevana. Slikar Janez Mihael Reinwaldt, Ljubljančan, ni slikal samo v rojstnem mestu in okolici, temveč tudi na Dolenjskem in Primorskem, celo v Pragi in nemških deželah. Ker je bil poročna priča Francu Jelovšku, domnevajo, da se je mladi slikarski nadarjenec najprej učil pri njem. Drugi, za katerega umetnostna zgodovina z največjo gotovostjo domneva, da je bil Jelovšku zgled, je italijanski slikar Giulio Quaglio. Domneva je tem verjetnejša, ker je severnoitalijanski slikar v začetku 18. stoletja delal v Ljubljani, naslikal je freske v stolnici in na njenih zunanjih stenah ter eno večjo oljno sliko, napravil pa je tudi freske
Strop cerkve sv. Lucije na Skaručni je Jelovšek poslikal leta 1748.
v ljubljanski Semeniški knjižnici. Qua-glio je kot nesporno največji baročni cerkveni slikar na Slovenskem daleč pomembnejši za mladega Jelovška kot Reinwaldt, saj je v svojih stvaritvah pri nas, v Furlaniji in severni Italiji uveljavil tako imenovani iluzio-nistični način slikanja, ki ga je sprejel tudi Franc Jelovšek.«
Kot je povedal Franc Bernik, si je Jelovšek svojo prvo družino ustvaril v Ljubljani in preden se je po smrti prve žene drugič poročil, je postal ljubljanski meščan in posestnik. V Ljubljano se je preselil v letu 1729 in že naslednje leto postal ljubljanski meščan. V Ljubljani v Rožni dolini si je v letih 1740 in 1756 kupil dve hiši, kar kaže, da je bil premožen. Tam se je spoznal z velikim baročnim slikarjem Valentinom Metzingerjem, kiparjem Lehrom in arhitektom Gregorjem Mačkom.
Jelovškova ustvarjalna energija se je sproščala v freskah, v notranji ureditvi cerkva, tudi v posvetnih stavbah in graščinah. Znane so njegove številne stenske poslikave v cerkvah in kapelah, v notranjščini drugih sakralnih zgradb in na pokopališčih, za verjetno prav tako številna njegova dela pa danes ne vemo. Mengšu najbližje lokacije Jelovškovih stvaritev so v Grobljah, v Kamniku, v Nevljah pri Kamniku in na Skaručni. O samem Mengšu vemo, da je Jelovšek za cerkev sv. Mihaela, za njen prezbiterij, torej za prostor okoli glavnega oltarja, napravil leta 1740 poslikavo, ki jo je pozneje zamenjala Langusova. Zdaj obeh ni več.
In v čem je estetska posebnost Je-lovškovega stenskega slikarstva in njegovih fresk, ki so osrednja zvrst, osrednji dosežek njegovih ustvarjalnih
prizadevanj? Jelovšek je v njih uveljavil iluzionistični način slikanja, način, ki ima daljšo tradicijo, a se je močno razmahnil prav v obdobju baroka. Način, ki pomeni linearno in zračno perspektivo slikanja, uporabo vseh sredstev, da se doseže iluzija prostora in globine v naslikanem motivu. Pri tem je zlasti opazno zmanjševanje predmetov v sorazmerju z oddaljenostjo gledanja, različna intenzivnost barv in tonov, opuščanje nadrobnosti.
Jelovšek ni bil le freskant in izdelovalec oltarnih podob. Risal je osnutke za oltarje, podobice in bratovščinske diplome, izdeloval je kulise za slavno-
stne sprejeme in tapete za gradove. Bil je umetnik širokega ustvarjalnega razpona, vključen v veliki program baročnega razcveta Slovenije, vpet v tradicijo starejših slikarjev in vzornik mlajšim slikarskim kolegom.
Jelovškove oljne slike so sicer maloštevilne, zato pa še bolj dragocene. Najbolj znana je »najlepša slovenska Marija«, slika, ki jo je leta 1734 izdelal za ljubljansko cerkev sv. Petra in danes bogati pregled slovenske umetnosti v Narodni galeriji.
Primož Hieng
Sveta družina iz cerkve Matere Božje na Sladki Gori.
Sladki sirovi štruk
L
NATEČAJ
Predstavite svojo najljubšo jed!
Z novo rubriko smo začeli z natečajem Moja najljubša jed. Pokličite nas in pri vas bomo poskusili, poslikali vašo specialiteto in objavili recept v Mengšanu. Veseli bomo tudi tradicionalnih jedi, ki so povezane z Mengšem in okolico. Na koncu leta bomo razglasili najzanimivejši recept in ga nagradili. Vašo jed lahko prijavite na 041 490 844 ali mengsan@menges.si.
Med tradicionalne slovenske jedi vsekakor sodijo tudi štruklji z različnimi nadevi. Tokrat smo izbrali štruklje s skutinim nadevom. Postreženi so na krožniku, skupaj z borovničevo marmelado, na krhlju jabolka. Topli štruklji so preliti s popraženimi drobtinami in posuti z mletim sladkorjem. Gospodinja pravi, da so za dobre štruklje pomembne domače sestavine, gnetenje na roke in ljubezen. Poskusite!
Besedilo in foto: E.V.

Sestavine
Testo (za 7 porcij): 1/2 kg bele moke 0,3 dcl olja 2 dcl mlačne vode

Nadev (za 7 porcij): 1 kg domače skute 4 jajca
1 dcl sladke smetane 3 velike žlice kisle smetane
Priprava
Sestavine za testo na roke zmešamo in mesimo, dokler se testo ne odpusti. Pustimo ležati 5 minut. Potem ga pomokamo in zopet pregnetemo. Testo postavimo v skledo, namazano z oljem, in pustimo počivati 15 minut. Po mirovanju ga razvlečemo in na kuhinjskem prtu premažemo z nadevom, ki smo ga naredili iz skute, jajc, sladke in kisle smetane. Testo z nadevom s pomočjo prta zvijemo v rolado. Narežemo na večje kose (10 cm) in vsakega posebej zavijemo v z oljem premazano folijo. V slanem kropu naj počasi vrejo 20 minut. Kuhane pustimo v foliji, da se ohladijo, in narezane na rezine postrežemo. Če se preveč ohladijo, jih pogrejemo v mleku in vodi. Pogreti so, ko priplavajo na površino.
P Mengšan 27
POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA MESEC FEBRUAR
Ob 06.40 je prišlo do vžiga saj v dimniku stanovanjske hiše v Topolah. Posredovali so gasilci PGD Topole, ki so požar pogasili in očistili dimnik. Materialna škoda na objektu ni nastala.
Gasilska zveza Mengeš
Dobrodelni koncert za dvigalo v Rojah
Sem Petra Vrankar, mamica petletne Sare, deklice s hudo obliko cerebral-ne paralize, zaradi česar ne more hoditi in govoriti. Sara hodi v razvojni vrtec, ki je del osnovne šole s posebnim (prilagojenim) programom (OŠ Roje, Domžale). V tej šoli so vključeni otroci s posebnimi potrebami iz vseh okoliških občin: Domžale, Kamnik, Trzin, Mengeš, Komenda, Lukovica in Moravče.
V šoli se že dolgo čuti potreba po dvigalu, saj so vsi težje in težko gibalno prizadeti otroci v pritličju, kjer so nekako 'ujeti', saj se veliko stvari dogaja tudi v zgornjih dveh nadstropjih, kjer so med drugim učilnice za gospodinjstvo in računalništvo z vsemi potrebnimi pripomočki. Zato je v tem šolskem letu velik projekt šole zbrati potrebna sredstva za dvigalo. Ker ta šola ni kot druge osnovne šole, ki dobijo sredstva občinskih proračunov, je to malo težje. Tu so namreč soustanoviteljice občine Domžale, Trzin, Mengeš, Moravče in Lukovica, vsaka od teh pa krije le določeno vsoto, ki je potrebna za le nujno vzdrževanje in posodabljanje šole. Za vse ostale potrebe se je treba znajti, s tem, da
so v tej šoli potrebe še malo večje, saj so vsi otroci v njej posebni, nekateri rabijo le dodatno pomoč, nekaj je gibalno težko oviranih, veliko pa jih je z duševnimi motnjami. S tem je povezanih že ogromno stroškov za normalno izvajanje pouka in dejavnosti s prilagoditvami, saj mora posebne prilagojene pripomočke, ki jih otroci potrebujejo pri pouku, šola zagotoviti sama.
1. aprila 2011 bo v Hali komunalnega centra dobrodelni koncert. Namen je zbiranje sredstev za dvigalo. Organizacija je v celoti v rokah šole, predvidoma bo nastopilo nekaj znanih slovenskih izvajalcev, kakšno točko pa bodo izvedli tudi učenci šole.
Petra Vrankar
Koledar prireditev v Občini Mengeš marec, april 2011
MESEC	DATUM	URA	NAZIV PRIREDITVE	KRAJ	ORGANIZATOR
marec	19.3.2011	18.00	MONOKOMEDIJA ČISTILKA MARIJA	Gasilsko-kulturni dom Loka pri Mengšu	KD Antona Lobode Loka pri Mengšu
marec	26.3.2011	/	POHOD MENGEŠ-RAŠICA-MENGEŠKA KOČA (PO GREBENSKI POTI)	Športni park Loka pri Mengšu	ŠD Loka pri Mengšu
marec	26.3.2011	10.00	SPOMLADANSKI POKAL V NAMIZNEM HOKEJU	Preddverje Kulturnega doma Mengeš	Namiznohokejski klub Mengeš
april	23.4.2011	/	TURNIR V METANJU PODKEV ZA POKAL ŠD LOKA	Športni park Loka pri Mengšu	ŠD Loka pri Mengšu
april	23.4.2011	21.00	VELIKONOČNI ŽUR NA FUL	Telovadnica ŠD Partizan Mengeš	Društvo AIA
april	27.4.2011	/	ŠAHOVSKI TURNIR - LOKA OPEN	Športni park Loka pri Mengšu	ŠD Loka pri Mengšu
april	30.4.2011	/	TRADICIONALNI TRIMSKI POHOD "RAŠICA"	Slovenska cesta 28, Mengeš	Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš
april, maj	23.4 - 2.5. 2011	/	PREDSTAVITEV OBČINE MENGEŠ V OKVIRU SRCA SLOVENIJE V ARBORETUMU VOLČJI POTOK	Arboretum Volčji potok	Turistično društvo Mengeš in Občina Mengeš
Koledar prireditev do konca leta 2011 je objavljen na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si pod rubriko "aktualno".
Na podlagi 6. člena Pravilnika o sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov društvene kulturne dejavnosti v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš št.: 11/2008 in 02/2010), Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, objavlja:
Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov društvene kulturne dejavnosti v Občini Mengeš, št.: 629-1/2011.
Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih dejavnosti:
-	vokalnoglasbene dejavnosti,
-	instrumentalnoglasbene dejavnosti,
-	dejavnosti gledaliških skupin,
-	dejavnosti plesnih skupin,
-	folklorne dejavnosti,
-	dejavnosti ohranjanja kulturne dediščine,
-	galerijske dejavnosti,
-	dejavnosti likovnih, fotografskih, filmskih, multi medijskih skupin,
-	literarne, recitacijske dejavnosti.
Vsak posamezni upravičenec lahko v svoji vlogi
navede samo štiri svoje dejavnosti iz prejšnjega odstavka, pri čemer se dejavnosti iz osme oziroma devete alineje prejšnjega odstavka štejejo kot ena dejavnost.
Upravičenci in pogoji sofinanciranja
Pravico do kandidiranja za pridobitev sredstev imajo kulturna društva, ki delujejo na področju Občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	prijaviti se morajo na javni razpis na predpisanih obrazcih in v določenih rokih;
-	imeti morajo sedež in področje delovanja v Občini Mengeš;
-	izkazati morajo nepridobitni značaj programa oziroma projekta, s katerim kandidirajo;
-	kot pravne osebe so ustanovljeni ali registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture;
-	imajo urejeno evidenco o članstvu, ko gre za organizacijsko obliko, ki temelji na članstvu;
-	imeti morajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske pogoje ter organizacijske zmožnosti za izvedbo kulturnega programa oziroma dejavnosti;
-	vsako leto pred prijavo na javni razpis oziroma v pogodbeno določenih rokih morajo občinski upravi dostaviti poročilo o realizaciji programov in namenski porabi sredstev, ki so jih v preteklem letu prejeli iz občinskega proračuna, razen v primeru, ko kandidirajo prvič.
Razpisna dokumentacija, višina razpoložljivih sredstev in roki.
Razpisna dokumentacija je dostopna na internetni strani Občine Mengeš (pod rubriko Objave/Razpisi
-	Razpisna dokumentacija, Javni razpis št.: 6291/2011) in v tajništvu Občine Mengeš.
Višina razpoložljivih sredstev: 35.900,00 €.
Sredstva pridobljena na razpisu, morajo biti porabljena do 31. 12. 2011.
Vlagatelj mora svojo razpisno dokumentacijo predložiti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj
-	Javni razpis št.: 629-1/2011« na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, najkasneje do 6. 4. 2011, do 12.00 ure.
O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni v roku 30 dni od datuma za oddajo vlog.
Pristojna oseba za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom: Jože Vahtar, tel. 01/723 70 81, elektronski naslov: joze.vahtar@menges.si.
Mengeš, 11. 3. 2011 Številka: 629-1/2011
Občina Mengeš Franc Jerič, župan
Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), Nacionalnega programa športa (Uradni list RS, št 24/00 in 31/00) in Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v Občini Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 3/2010), Občina Mengeš objavlja
Javni razpis za sofinanciranje programov športa v Občini Mengeš za leto 2011 (Številka: 671-1/2011).
Naročnik javnega razpisa
Naročnik javnega razpisa je Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja programov športa v Občini Mengeš v letu 2011, v skupni višini 48.600,00 EUR. Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki: 18013 - Sofinanciranje programov športnih društev.
Sofinancirajo se naslednji športni programi: Športna vzgoja otrok, mladine in študentov:
-	interesna športna vzgoja predšolskih otrok;
-	interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok;
-	interesna športna vzgoja mladine;
-	športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport;
-	športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni __ in vrhunski šport.
Športna rekreacija Kakovostni šport
Razvojne in strokovne naloge v športu:
-	delovanje društev;
-	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu;
-	velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve.
Proračunska sredstva bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa v Občini Mengeš za leto 2011, ki je objavljen na spletni
strani www.menges.si oziroma na vpogled na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci
Izvajalci, ki kandidirajo na razpisu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da se pravočasno prijavijo na javni razpis;
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti;
-	da imajo za določene športne programe organizi rano redno dejavnost in vadbo, za katero so registrirani in delujejo najmanj 35 tednov v letu;
-	da imajo sedež v Občini Mengeš in v njej pretežno izvajajo svojo športno dejavnost;
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu, o plačani članarini in o registriranih tekmovalcih, če so registrirani po Zakonu o društvih;
-	da so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa.
Posebni pogoji javnega razpisa
Izvajalci, ki v letu 2010 niso v celoti izpolnili pogodbenih obveznosti, ne morejo kandidirati na javnem razpisu za leto 2011.
Obdobje za porabo sredstev
Dodeljena sredstva na podlagi javnega razpisa morajo biti porabljena najkasneje do 31. 12. 2011.
Razpisni rok
Rok za prijavo je 11. 4. 2011, do 12.00 ure.
Način dostave vlog za sofinanciranje programov
Vlogo - prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, v zaprti ovojnici s svojim naslovom in s pripisom JAVNI RAZPIS ŠPORT 2011 - NE ODPIRAJ - VLOGA.
Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s
priporočeno pošiljko ali do 12. ure, v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Navedba oseb, pooblaščenih za dajanje informacij
Informacije in navodila za sodelovanje pri javnem razpisu dobijo zainteresirani kandidati na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Kontaktna oseba: Marko Kocjan, telefonska št.: 01/724 71 07, elektronski naslov: marko.ko-cjan@menges.si.
Informacije o razpisni dokumentaciji
Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v času uradnih ur na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Mengeš (www.menges.si), pod rubriko OBJAVE - RAZPISI.
Odpiranje in obravnava prispelih vlog ter obveščanje o izidu javnega razpisa
Vloge, ki ne bodo oddane pravočasno in/ali pravilno označene, ne bodo obravnavane in se neodprte vrnejo vlagateljem.
Odpiranje prispelih vlog bo opravila strokovna komisija za odpiranje vlog. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog oziroma vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo strokovna komisija v roku osmih (8) dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo v roku osmih (8) dni dopolnijo.
Zavrnjene bodo vse vloge, ki ne bodo izpolnjevale osnovnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezno razpisno področje. Pravočasno prispele, pravilno izpolnjene in popolne prijave bodo ovrednotene na osnovi Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v Občini Mengeš in Letnega programa športa v Občini Mengeš za leto 2011. Z izbranimi izvajalci bo Občina Mengeš sklenila pogodbo o sofinanciranju programov športa.
Številka: 671-1/2011 Datum: 11. 3. 2011
Občina Mengeš Franc Jerič, župan
V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Trdinove nagrade (Uradni vestnik Občine Mengeš, št.: 2/2010) Odbor za družbene in društvene dejavnosti Občine Mengeš objavlja:
RAZPIS
za posredovanje predlogov za podelitev Trdinove nagrade dijakom, študentom in posameznikom za leto 2011.
Trdinove nagrade so priznanja, ki se podeljujejo dijakom in študentom, ki so :
-	s posebnimi prizadevanji in uspehi prispevali k delovanju športnih, kulturnih in drugih društev, ki delujejo na območju Občine Mengeš;
-	v študijskem oziroma šolskem letu izdelali projektno ali raziskovalno nalogo s tematiko, ki je lahko temeljna podlaga za razvoj in kvaliteto življenja v Občini Mengeš ter predstavlja spodbudo za nadaljnje strokovno delo.
Za leto 2011 bodo lahko podeljene največ tri Trdinove nagrade. Višina posamezne nagrade je 1.210,00 EUR - bruto.
Predlog za Trdinovo nagrado mora vsebovati:
1.ime in naslov predlagatelja;
2.ime in priimek, rojstne podatke, kratek življenjepis;
S.potrdilo o šolanju;
4.dokazilo	o državljanstvu RS;
5.dokazilo	o stalnem prebivališču v Občini Mengeš;
6.kratek	življenjepis kandidata, dokazilo o aktivnem udejstvovanju v delu društva oziroma projektno oziroma raziskovalno nalogo.
Predloge posredujejo društva in posamezniki najkasneje do 30. marca 2011, do 12.00 ure, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Mengeš, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, z oznako »Predlog za Trdinovo nagrado«.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za družbene in društvene dejavnosti ne bo upošteval.
Pregled in končni izbor bo opravil Odbor za družbene in društvene dejavnosti, potrdil pa Občinski svet Občine Mengeš. Trdinove nagrade bodo podeljene na slovesnosti ob občinskem prazniku.
Številka: 030-7/2011 Datum: 3. 3. 2001
ODBOR ZA DRUŽBENE IN DRUŠTVENE DEJAVNOSTI Predsednik: Matevž Bolta l.r.
ZBOR KRAJANOV
Vabim vas na zbor krajanov, na katerem boste določili kandidate za člane vaških odborov Dobeno, Loka pri Mengšu in Topole:
-	v ponedeljek, 21. marca 2011, ob 19. uri, v Gasilsko-kulturnem domu v Loki;
-	v torek, 22 marca 2011, ob 19. uri, v Gasilskem domu v Topolah;
-	v sredo, 23. marca 2011, ob 19. uri, v gostišču Dobenski hram na Dobenu.
Vljudno vabljeni!
Franc Jerič Župan Občine Mengeš
KD ANTONA LOBODE Loka pri Mengšu
pripravlja
V SOBOTO, 19. MARCA 2011, OB 18. URI MATERINSKI DAN V LOKI.
STARŠEM POKLANJA PREDSTAVO
ČISTILKA MARIJA (monokomedija)
avtor: Tone Partljič, igra: Uroš Kavkler režija: Jože Sobočan, AKUD: Jurija Vodovnika Slovenska Bistrica
spoštovane matere in očetje IZ LOKE, DOBENA, TOPOL IN MENGŠA, vabimo vas v gasilsko-kulturni dom Loka na nepozaben večer
Smeh zagotovljen! VSTOPNINE NI!
v+
IJ
oDiazinjeno ponisrvo
- gsdBžnB sarnjs^jr:
T: 01/723 92 16 info®grose!j.si
.si
servís in prodaja
i X.- - ""
Hnbarjeva 38, Mengeš
Tet: 01/ 723 13 03 e-mait: avs menges@,sioi nel http' VVWW. sharp-&ervis. si
_^_J I
Odprlo: od 9-12 in od 15-18 ure
MOŠKI KOMORNI ZBOR MENGEŠKI ZVON
Vabi na slavnostni koncert ob 35-letnici delovanja
NOCOJ, PA OH NOCOJ
KONCERT BO V PETEK, 8. APRILA, OB 20. URI,
V NOVEM ŽUPNIJSKEM DOMU MENGEŠ.
Cepljenje proti stek
Steklina je virusna bolezen, ki povzroča vnetje možganov in hrbtenjače in se prenaša z živali na ljudi. Bolezen se prenaša preko okužene sline bolne živali z ugrizom ali če okužena slina pride v stik s poškodovano, opraskano kožo ali sluznico. Najpogostejši prenašalci te bolezni so psi, mačke in lisice, prenaša pa se lahko tudi preko drugih živalskih vrst. Bolezen je neozdravljiva in edina zaščita proti njej je cepljenje, ki je najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni.
Republika Slovenija izvaja cepljenje lisic s polaganjem vab s cepivom z letali, vendar pa se kljub temu na območju Republike Slovenije pojavljajo živali, okužene s steklino, in posledično se šteje celotno območje Republike Slovenije za območje, okuženo s steklino. Vsi psi v Republiki Sloveniji morajo biti zato cepljeni proti steklini, in sicer prvič pri treh mesecih starosti, nato pa se cepljenje obnavlja vsako leto (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline - Rabies (Lyssa) (UL RS, št. 139/06).
Vsako leto in tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d.o.o. izvajali cepljenje psov proti steklini na terenu, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu in na naši spletni strani www.veterinarski-dom.si.
Veterinarski dom Domžale
VETERINARSKI DOM DOMŽALE, d.o.o. Ihanska cesta 19 a, Zaboršt, 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po naslednjem razporedu.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI V OBČINI MENGEŠ
PETEK, 25. marec 2011
10.00-10.30 Topole pri Gasilskem domu (ne pri Lužarju) 10.45-11.45 Mengeš na parkirišču Občine Mengeš za kulturnim domom 12.00-12.30 Loka pri Mengšu pri Videmšku, Gasilska ulica 12.45-13.00 Dobeno pri Ručigaju, Dobeno
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih v rednem cepljenju.
SOBOTA, 2. april 2011
10.10-10.30 Loka pri Mengšu 10.40-11.15 Mengeš
Ne pozabite prinesti izkaznice o cepljenju psov - POTNI LIST - MODRA
IZKAZNICA. Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice SE NE SMEJO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev.
Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, ZATO S SEBOJ PRINESITE NAPISANO EMŠO ŠTEVILKO LASTNIKA PSA.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, IHANSKA CESTA 19 a, ZABORŠT, vsak delavnik od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 07. do 12. ure. Stroški cepljenja znašajo 34,89 EUR.
Prehitro Tvoja pot se je končala, v^nas vseh velika praznina je nastala. Čez čas, ko ti hudi trenutki izzvenijo,
se zlati spomini nate prebudijo. Bila si biser do nas, še včeraj zdrava in vesela in taka, draga babi, v naših srcih boš živela.
Tvoji vnuki, ki te imamo neizmerno radi Špela, Bojan, Tjaša in pravnuk Maj
Mirno si zaspala, slovesa nam nisi dala, a sledovi tvojih zlatih rok, bogatega dela, neizmerne ljubezni in tople spodbudne besede ostajajo^, ostajajo v nas vseh.
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi ljube žene, naše mami, babi, prababi, sestre in tete
SLAVKE PODGORŠEK
roj. Alojzije Gomboc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom iz Prekmurja, s Koroške, Gorenjske, sorodnikom družine Podgoršek za izrečena sožalja, cvetje in sveče, hvala njeni sestri Mariji in bratu Martinu za darovane maše, vsem sorodnikom, še posebno Mucevim, Derčevim in Bohtetovim, Mengeški veteranski godbi in Likovnemu društvu Mengeš za iskrene
objeme, darovano cvetje in sveče. Hvala sosedi Kati Kunstelj za molitev ob slovesu, vsem prijateljem, sodelavcem SGP
Graditelj in znancem za darovane sveče, darove za župnijski dom ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo Dori Blejc za lep govor in občutene besede ob slovesu. Lepo se zahvaljujemo dežurni ekipi in dr. Evi Cedilnik iz Zdravstvenega doma Domžale.
Lepo se zahvaljujemo tudi g. župniku Janezu Avsenik za lep pogrebni obred in Sv. mašo, pevcem kvarteta Rožmarin pa za
ganljivo petje. Lepa hvala Francu Komparetu za ganljivo in lepo zaigrano Tišino, zahvala pogrebni službi Kamnik in vsem za tople stiske rok.
Mož Franci, sin Beno, sin Igor z družino in hči Helena z družino
KDOR
žmv
BARAKI
AKVARIJSKA RIBICA
KRAJ NA KRASU, JUŽNO 00 KOMNA
SL. RUDAR (RUDI)
LETOVIŠČE V ISTRI
IGOR OZIM
INDIJSKI SVETI MOŽ
PRIMORSKA PEVKA
NAŠ PISATEU (LUJ)
GLEDALIŠKI IGRALEC aADEJ)
VLADO KRESUN
OGLAŠANJE ČRIČKOV
NATAKANJE TEKOČINE V POSODO
OLIVER ANTAUER
NEMŠKI ŠAHIST (RAINER) anagram KANAK
OSATU PODOBNA RASTLINA Z UŽITNIM CVETOM
URARSKA DELAVNICA
LASTNIK REKORDA
JEZUSOVA MATI
SRB.IGR. CEVA)
NAŠ PISATEU IN
DRAMATIK CANKAR
MILAN DEKLEVA
ŽENSKO IME
JADRANSKI OTOK
NOG. TREN. (MATJAŽI
ORODJE ZA TANITEV
POMEMBNA ZAČIMBA
NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK ŠEŠERKO
LIK IZ VIS. KRON.
EVGEN BERGANT
POTEGOVANJE ZA SLUŽBO
ALI POLOŽAJ
ZDRAV-UENJE SKLEPOV IN MIŠIC
TLA, POD
AM. SLIKAR (GEORGE)
SL. ATLET LESKOVAR
PREDEL BLEDA
OLEG VIDOV
ZAPOGNJE-NIDEL
SMUČARKA MAZE
JERMEN ZA HLAČE
OČETOVA
ALI MATERINA SESTRA
EVGEN JURIČ
BOLNIK
SnKALNA NAPRAVA
NEKDANJI SLOVENSKI VESLAČ TUL
KRAMA. NAVLAKA
RUS. LIT. ZGODOVIN.
GORA PRI LJUBLJANI
DRAGO OCVIRK
NAZIV ZA FR. KRALJE
NEKDANJA ŠKOTSKA GROFLIA
REKA NA J ŠKOTSKE
UPAD VPISA
PISATEUICA PEROCI
VOZILO ZA ENEGA
NEKDANJA HRVAŠKA PLAVALKA LIGORIO
AM.PEVEC (BILLY)
REHU
DNEVI RIM-SKEG. KOL.
OBJEKT PREK REKE
NAPAD, NASKOK
VELIK STRAH
SILICU
NEKDAN. ST. PETERBURG
POMOČ: AKARA INNES, LANARK RJABOVA, ROBBA, ŠPROHAR
BRAZILSKI KOVANEC
GRM Z ZOR. JAGODAMI
ZGODOVINSKI KRAJ V FRANCLII
IT. KIPAR FRANCESCO:
AMORJEVI SPREMLJEV
STRAST, NAGON
ŽEUKO KOZINC
SODNIK POROTNIK
NA SODIŠČU
ŽIVA VADNOV
SLAVKO OSTERC
URBAN JARNIK
ŠPELA TRATNIK
JANEZ ERŽEN
ELDA VILER
NARAVNI PARK Z JEZERI V HRVAŠKI LIKI
SARAJEVSKA TOVARNA AVTOMOBILOV
STAR SLOVAN
REČICA V LENDAVI
AVTOR ŠTEFAN MARKOnČ