Kmetskd priiožbe. V seji državnega zbora je poslanec R o š k a r govoril o težavah iu težnjah slovenske(ga kmeta. Goa70r prinašamo v celoti. Poslanee Roškar je izvajal najprvo slovensko: Edino rešilno sretlstvo: Konec vojske. Kdo bi bil pričakoval pred pettmi. šestimi leti, tta doživimo razmere, v katerih živimo danes? Predragij Prekratek je Čas, da bi mogel opisati le 113. fcratko vzroke. ki so pripeljali do tega. Pribijem le dejstvo: Ako se položaj n& spremeni kmalu, ako ne mine ta nasilna vojska, potem prenehamo mi in nafee življenje in narodi se bodb pokončali sami. Zivila se krfcijo od dne do dne in to ne le po mestih in trgih, ampak tudi po deželi. Ljudstvu se vzame vse, kar ima, tako da je nevarnost, da b'o izrofteno lakoti. Kako na,| si ljudstvo pomaga? Obrafta, senanas, svoje zastopnilre, 'da jim prinomoremo do rešitve. A žalibog pa je naša moo nezadostna. Poznamo edino rešilno sredstvo. ki niis znmore rešiti: Konec vojne. Zato zahtevamo od merodajmh faktorjev, fla zastav .0 vse sile v dosego tega smotra. Nemško je nadaljeval* Pomanjkanje živll t mestih in na rteželi. Prfidmet, 0 katerem <jovorimo. je zelo važen; jaz bi ga skoraj oznaftil kot najvažnejšega. Bojim se samo. da. bo tako kot prejšnje razprave tudi ta šla mimo nas brez sledu. (Tako je!) Dosedaj Še ne moremo nikjer pokazati na primerno ureditev prehranjevanja, ki bi prinesJa ljudstvu res to, kar rabi. Gospoda moja! V mestih se toži o pomanjkanju živil. V tem oziru pa seaaj na deželi ni niB ugodnejše — temvefi še mnogo hujše. Skušal bom to dokazati s kratkimi besedami. Neenakomerne rekvizlcije. ISpoStovani gospodje! Rekvizicije, katere mora prenaSati kmetsko ljudstvo, se izvrSujejo ta5o neenajjtomerno, da imamo celo družine, ki se morajo zadovoljiti s tako ozko omejenimi živili, da niti ne bodo izhajale do nove Žetve. Te družine tudi nimajo nobenega upanja, da bodo pozneje odkoder drugod preskrbljene z Sivili. Kako se izvršujejo rekvizicije ? Skoro vsak me- sec se v zadnjem času vršijo ena, ali dve rekviziciji. Preteklo leto se je v e|n; in isti občiui rekviriralo po 4- do Skrat; letos pa je že izvršena tretja rekvi-zicija. Sliši se, da ji bo skoro sledila še četrta, ^ temi rekvizicijami se ljudstvo samo razburja, posebno tam, kjer so dbma samo žeiiske. .Temu se tudi ni ^uditi, če pride k hiši kar po 7 do 8 vojakov, da bi izvrševali svojo službo. V zadnjem 6asu jih pruie ve6 kar z nasajenimi bajoneti. Kako to upliva ljudstvo, si lahko sami predstavljate. Tukaj bi p;, vendar vprašal: Ali je res dejanska potreba, dn rabi ta oborožena previclnost? Ali je kmetsko ljiitls' vo res že k]e s svojim obnašanjem to izzvalo? se je žh mogoče kje uprlo naredlbam. ki se vendii! povsod izvršijo? Ne, gospoda moja, dosedaj še nikjer! Razven slučaja ^ 1'ormimi. Kmetsko ljudstvo ]e vedno pri- pravljeno, ila vse, kar more pogi*ešati, odda 1 dobro \oljo. S kako brezobzirnostjo se izvršujejo te rekvizicije, se žal v tem kratkem času ne more obrazio/in. Dogoclijo se slu^aji, da žena, ki se je mog(K'e jreslrašila vsled postopauja članov rekvizicijskih kor^sij, pozabi takoj kakšno zalogo pokazati ali hitro riAznaniti: to imam tukaj. ono tam, in tisto blago se potem proglasi kot skrito, se odvzame brezplafiuo in stianka se Še kaznuje. Imarao številne slučaje, kjer sp tako hrezoljzirno jiostopa, da poljedelcu ne pustijo W'\\ semeiia za prihodnjo spomlad. Se pred kratkim sem iinel priliko, da sem posredoval in prosil na 0ki-ajnem glavarstvu, naj l.judstvu pustijo vsaj po(rebno seme. Kakt nasledki bodo dozoreli, 8e v spomladi m bomo imeli semenja, to je vendar jasno in iaz upam. da bi bilo škoda izgubljati 0 tem vsako iiadaljno besedo. Z dovoljeno količino moke ne moresiKv izha]ati. Nadalje .je ugotovljeno, da s količino, ki se iinm v zadnjera ftasu puš6a za prehrano, nikakor ne moremo izhajati, in to pa posebno racli tega ne, ker se na deželi prodaja čisto malo mesa. V mesnicah na kmetili ni ctobiti več mesa in tudi pridelovanje mesa ,je tako vezano, da se ga prideluje popolnoma premalo. Z odreilbo od 16. jan. 1918, drž. zak. štev. 16. sr je dosedanja količina moke tako pri pridelovalcih in nepridelovalcih zelo okrajšala. Osebam, ki sami ne pridelujejo žita, se je dovoljena kolifiina skrajšala od! 1400 na 1150 gramov na teden. Osebam, ki težko delajo( med nepridelovalci, se je k(oli6i|na moke istotako skrajšala in sicer od 2100 na 1850 gr. moke na teden. Po novi odredl)i se je kolifiina moke pri pridelovalcih, ki opravljajo lalika dela, skrajšala na 75%, pri onili, kj opravljajo težka "dela, pa na 82%. Na lanetih Je preslirba % moko najslabša. Primeroma slabga je preskrba z moko pri nepridelovalcih na kraetili. Ti dobivaio glasom odredbe ennkn kolicino kot mestni nepridelovalci. V resnici pa ne dobijo niti eno petino od dolofiene kolifiine. Tmamo kmetske ob&ine, posebno na Slovenskem j?tajerskem, ha Kraniskem in v Primorju in nič raanj v južnih deželah: v Istri in v Dalmaciji, ki skozi 3 do 4 tedne ne dbbijo ne kilograma moke, ^eravno se nahaja tam mnogo takih, ki sami ne pridelujejo žila. Podru?nioe vojno-žitno-prometnega zavoda delajo že tes fas vojne tako, da vso razpoložljivo moko shranijo in pripravijo za vefija mesta,: IXuna.i, Gradec in druge industrijske kraje;, 6e kaj preostiane, pošliejo ostanke manjšim mestom in trgom, in Se le nazadnje, ?e Že sploh kaj ostane. dobijo kmetske ob6ine. Radi tega gredo poslednje navadno vedno s praznim jerbasom domov. Po dolofiilih § 5 naredb« uraoa za ljudsko prehrano od dne 15. avgusta 1917, drž. zak. štev. 339, se lahko dobijo priboljški pri živilih. Ti priboJjški pa ne smejo presegati pol kilograma na osebo in terten. K.ot priboljšek pride v poštev: zdrob, jefimenfiek, ovseni riž in testenine. Ker pa se ti priboljški podelijo samo tistim osebam, kalere tudi sicer dobivajo raoKo, vsled tega kmetske o)> fiine sploh niso dobile nobenih priboljškov. Nezaupanje do uradov In oblasti. Ker se pa sploh ne ve, do kakšnih sprememb bo še prišlo in kakšnih prikrajšav je še nadalje pričakovati, je nastalo v kmetskem prebivalstvu že veliko nezaupanje do uradov in oblasti in to nezaupanje vodi v resnici ljudstvo do tega, da si i&če samopomoči, da skriva lastna živila, kar sicer ni samo obsojati iz postavnega, ampak tudi iz gloveškega staIiš6a. Na najslabgem pri tem so pa tisti, katerim ni mogofie živil tako poskriti, da bi se ne pokvarila. Zivila se ali pokvarijo. ali se jih pa najde in dotične osebe so vrhutega že hudo kaznovane. Gospoda! Veliko na slabšern je še pa, kakor sem že poprej 0menil, delavstvo, katero zase ne more zadbsti prideiati in je torej odvisno od pridelovalca. Kako je onemogofieno pridelovanje svinjske masti in sploh pitanie svinj. sr ]e tukaj že vefikrat povedalo in dokap.filo, ka.iti 6e ni močnih krmil, je neomogo&cno pilanje svinj. In kaj vse se še tukaj zahtevar Vsak mora od vsake zakl'ane svinje oddati dloločPino rnnožino Špeha, vse eno, ali t>o sam izhagal, ali ne. V zelo redkih slučajih bodo kmotje v stanu oddati zahtevane množine, kajti nimajo niti toliko, kolikor bi rabili sami zase, kajti svinjske masti se pridela vedno inanj in se je bo .še manj pridelalo, ako bo'do (e razmere traiale še nadalje. Mnogo živil se polrvari. Kmetslro prebivalstvo je zelo ozlovoljeno tudi zaradi tega. ker se vsako leto pokvari in uniči to- liko živil in sicer na vse mogofie naSine. Prosim vas, ali se je poprej v mirnem 8asu kedlaj čulo, da bi sa bilo pokvarilo toliko živil, Kakor j-avno sedaj? Zdi se sicer, da sfi. je veftkrat n'ala)š5 pripustilo, da so se živila pokvarila in sicer iz namena. da bi se ta- ka pokrarjena živila uporabljala v industrijske na- mene, kot špeh^, tudi krompir za izcielovanje špirita ild. Se nedavno n. pr. se je v RaSjgoni pokvarilo ye8 vagonov krompirja, v Gradeu 15 vagonov in tu- di na Dunaju veBje Število vagonov krompirja. Ka- kšna pomofi bi to bila za prehrano prebivalstva, Ca bi se bila uporabila vsa potrebna sredstva, da bi se kaj takega ne pripetilo? Nasilna in neureiena rekvizieijja krme 1h ' živine. Nadalje se še tudl dotaknem vpraSanja glede rekvizicije krme. Rekviriranje se izvršuje popolnoma brezobzirno, ne da bi se pri tem pazilo, je-li je kmet nadalje v stanu ohraniti stanje svoje živine ali ne. Dolofieno ni nikjer, ali vsaj kmetu ni znano, koliko krme se mora na mesec pustH5 kmetu za vsak komad živine. Pravijo, da se sm6_Emetu odvzeti ena petina krme Še celo fedaj, fie bi iiriel krme polovice manj, kakor je potrebuje. Pri oddaji živine se še pa hujše postopa. Kdor nima krme ali 6e se izkaže, da s krmo ne more iz- hajati, se mu enostavno odvzame toliko več žrvjhe. Kako je sedaj z našo govejo živino, je zadeva, oka- teri se mora brezpogojno tukaj govoriti. Vefiina kme- tov sploli nimia nobene vprežne živine vefi. KakSne bodo jttste^esi- ^-l/^no je, da bi se aogla k »pomladl polja tako obdelati, *.;**.,•• m biio potrebno ^a ljattsko prelirauo. Te razmer« lrss ::r.;\'!vi:ost i t?mu fiilijo iu '!!* '-_—.!u se splošno govori, da ae bo " "" ^ u»(točnosti obdeloralo le toliko »emlje, koi; kor M ic 8t-Tk more obdelorati in koliko se potrebnjt za cjanegE -n'^. Posledice tega so pa vsakemu Pomaii^ Tiuje uileka. Vrhatega je še pa po^anjkanje mleka večje od .{L-? do dne, kajti popolnoma *>rezobzirno se rekviriraju i1* koljO.o kravennlekarice in telice,. breje vee kaior i mesece. Večina naših ku:etov iii sicer ravno največj. in najboljši, ima dandanes v| svojih blevih la še mlado iivino in še ta se rekviri. a brez ozira na težo. brez »zira na to, ali je rekvirira ia žival krava-^-'ekarioa t li breja telica, brez ozira i:a to., ali je le ,m& pOi reiea; ali celo ni6 rejena. Zelo pogosto se pokol e tar« tuha goveja živina, da daje le pravrua-*o mesa. Slabe ^osledice- Ka^itae najbilje posle<w* bo pa imelo vse to? Težamo TvraSanje <\ kako vzdr^.. U do prihodnje že-4ve, zlaati t ^lučaju, 6e na bo uvoz^ iz inozemstva. O';žaloTati se p,- mora,, da pri vsem tem ne vlada čutza pra.vr-><» in za, on, da se ne ozira na n.^esar, da se naarTeS moire i\Se: Preskrbi se, kakor se pa6 mo_eS! Pri takih, ki is.ajo v lvsnici dosti živil, so nikda* ne preiskuje tako ;:atan5i,:. Kakor tam, kjer jih je —ils ali pa celo ni6. Ail se je morda že kjo v irsstih pre^dovalo, ako bi se ^ nai-r>.jale velike zaloge žiril? NiMar! Le kme1 mora x renašati vse to in sicer rrhute^a večkrat v lt'u. KmetsL? ljudstvo je že skrajno razburjeno. Zmetje iJgubljajo ve&cTje do dela. Govori se toliko o tem, kaJ:o zvišati prideiovnje živil, toda na potrebne popoje, ' ateri so se tukaj že tolikokrat zahtevali, se pa ne oziia Gospoda! Ce nam vojafitvo, i ziroma vojska p-> bira vse naše mlade delavske moči. 6e ne bode več toliko živine, da bi se moglo pravo&usno obdelati po^ia in konfino, 6e se nam bo odvzemala naša žuljenj- ska raoe, naša živila, na ta način. kat>>r s» je to do- eedaj dogajalo, potem mora priti in bo prišlo tudi ta- ko daleč, da bodb vsled nezadostne braiie pojemale naše moči in končna posledica bo lakot;?. Ako pa bo nničeno kmetsko delavstvo, bodo čutili posledice te•ga tudi vsi drugi stanovi, katerim se d.i.ndanes godi •veliko bolje nego kmetu. (Živahno pritrje/anje.)